IBflV* Posamezna številka stane 16 v. "M IS. številka« Maribor, dne 15 februarja 1918. Letnik X, Naročnina listu: — Celo leto . . K12-— Pol leta . . , 6*— Četrt leta . . „ 3 — Mesečno. . . „ P20 Zunaj Avstrije:-“-Celo leto . . » 15*— Posamezne številke — m vinarjev. - Inserat! ali oznanila se računajo po 18 vittj od čredne petitvrste: prij večkratnih oznanilih velik — popust —; „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Oklie cesarjev vsem marod om« Naš cesar je dne 12. februarja izdal na vse avstrijske narode sledeči oklic: Ž božjo milostno pomočjo smo sklenili mir .z Ukrajino. Naše zmagonosno orožje in naše z neu-umorno vztrajnostjo zasledovana odkritosrčna mirovna politika sta obrodili prvi sad obrambne vojne, vojevane za našo ohranitev. Skupno s svojimi težko preizkušenimi narodi trdno upam, da bo po prvem za nas tako razveseljivem mirovnem sklepu trpečemu človeštvu kmalu podeljen splošni mir. Pod vtisom tega miru z Ukrajino se obrača naš pogled poln simpatij onemu marljivemu mlademu narodu, v kojega srcu se je kot prvemu izmed naših sovražnikov vzbudil čut ljubezni do bližnjega in kateri narod je po v številnih bitkah dokazanem junaštvu še tudi imel za to dovolj poguma, da pred vsem svetom z dejanjem izrazi svoje boljše prepričanje. Tako je torej ta narod kot prvi zapustil tabor naših sovražnikov, da v interesu kol kor mogoče hitre dosege sedaj skupnega velikega cilja združi svoja stremljenja z našo močjo. Če sem se že od prvega trenu ka, ko s* m zasedel prestol preš vi tb h preda kov, čutil združenega s svojimi narodi v sklepu, kot skala trdnem, da nam vsiljeno borbo izvojujem do dosege častnega miiu, tedaj se čutim tembolj z njimi združeuega v tej uri, ko je bil sedaj •storjen prvi korak, da se udejstvi ta cilj. Z občudovanjem in z ljubezni joiniaa priznanjem za skoro nadčloveško vztrajnost in brezprimerno požrtvovalnost svojih junaških »čet kakor tudi tistih, ki vsak dan doma iz- LISTEK. KroBOTua Štajerska. n ' p-'- (Konec.) : .v ‘ Štajerske dežele niso ustvarile mòrda naravne «-trebe ali enotnost ljudstva ki je vslorl ponemčevanja prenehala in je slovenska zemlja postala dvojezična, tudi ne kaka vojna in slovesni sklep miru mapveč čisto slučajno vzroki : podedovapje, ženitev, nakup. Tako je okoli 1. 1055 mejni pro! 'Otokar Tra-venski podedoval po svojem sorodniku meinem urolu »Gottfriedu veliko zemlje na Gornjem Štaierskera in Nižje Avstrijskem, cesar Henrik III. pa ga je imenoval še za grofa karantanske marke na Gornjem irt Srednjem Štajerskem Njegov glavni sede/, je bil v mestu Steier, po katerem je dežela dobila ime, t. j. zemlja, mejnega grofa v Steier ju. Od Apocini» Štajerske ie svet med Muro in Dravo z Dravinjsko doli«;, okoli, Konjic, potem z okolico Laškega trna imel t rat karantanskega vojvoda. Bernard, ki je imel svoj sediež na mariborskem gradu L. 1148, je umrl na križarski vojni in ni zapustil otrok, njegova, ogromna posestva podeduje sorodnik njegove žene Kuni guride Otokar Travenski, dočim je ptu.lsK.g- okolica Mia. last sol iograških n aid Škofov, Savinjska dolina je na rot posebna grofija spadala h Koro Md, enako Mislinjska dolina, svet med Bočem, Savo ‘n Solio pa je Hema Pilštanjska sporočila samostanu v Krkina kazuiejo nemanjšo požrtvovalnost, zrem zaupanja v biižnjo srečnejšo bodočnost. Vsemogočni naj naš nadalje blagoslovi z močjo in vztrajnostjo, da dosežemo ne samo za nas in za naše zveste zaveznike, am^ak tudi za vse človeštvo končno veljavni mir. ^ Wiisom odgovarja eternimi in Hertlìngu* Predsednik Združenih držav Severne Amerike Wilson je imel dne 12. februarja v kongresu sledeči govor : 8. januarja mi je bila čast govoriti o.'vojnih ciljih, kakršne si misli naše ljudlstvo. Angleški ministrski predsednik je dne 5. januarja govoril s sličnimi izrazi. Na ta dva govora sta odgovorila nemški državni kancelar dne 24. januarja in istega dne za Avstrijo grof Czernin. Razveseljivo je slišati, da se naša želja udejstvuje tako kmalu, da se namreč izvršuje vsaka izmenjava naziranj o tem velikem predmetu pred ušesi vsega sveta. Czerninov odgovor. Odgovor grofa Gzernina, ki je v glavnem naslovljen name na moj govor z dne 8. januarja, se giblje v zelo prijaznem tonu. On (erof Czernin) vidli v moji izjavi dovolj izpodbujevalno približevanje k na-z. ranjeni svoje-lastne- vlade,-'da opra viči- svoje propri čanie, dia tvori moja izjava glede ciljev, podlago za podrobnejši razgovor obeh vlad. Namignil je baje, da so bila naziranja, katera je izrazil, poprej meni naznanjena ter da sem bil takrat, ko jih je podal, že o ijih obveščen. Glede tega se ga pa gotovo ni prav razumelo. Nisem prejel nobenega obvestila o tem, kar je nameraval povedati. Saj tudi ni bilo nobenega v-zroka, zakaj bi naj bil z menoj zasebno stopil v zvezo Popolnoma sem zadovoljen, da spadam k njego--im javnim poslušalcem, Hertlingov odgovor dvoumen. .... wo«» iReči moram, da je bil odgovor grofa Hertlinga zelo nedoločen in zelo zmeden. Poln je dvoumnih stavkov in ni jasno, kaj hoče. Glede tona se pa ta Hertlingov govor zelo razlikuje od govora grofa Czer-nina in sicer očividno z nasprotnim namenom. Žal, bliževanje v splošnih načelih ga ne vodi k nobeni praktični posledici. Brani se, dia bi splošna načela u-porabil za take bistvene točke, ki bi morale tvoriti vsebino vsake končnoveljavne pogodbe. Hertling ne zaupa nobeni mednarodni akciji in nobenemu mednar rodnemu oosvetovanju. On sprejme, kakor je rekel, temeljno načelo javne diplomacije, toda zdi se, da v-ztraja pri tem, da naj to bo, vsaj v tem slučaju, o-mejeno na splošnosti in da bi se naj razna posamezna vprašanja o ozemlju, državnem vladarju, vprašanja, od kojih rešitve je odvisen sprejem miru od stra^ ni 23 držav, ki se sedaj nahajajo v vojni, ne razrno-trivala in reševala v splošnih posvetovanjih, marveč ločeno in sicer od narodov, k; so, vsled soseščine neposredno pri njih udeleženi. Hertling pritrjuje prostosti morja, toda dvomi o katerikoli omejitvi te prostosti vsled mednarodnih, v interesu svetovnega reda storjenih odredb. Rad bi videl z brezpogojnim veseljem, Če bi izginile gospodarske ograje med posameznimi državami, ker bi ne bile na noben način ovira za stremljenja nemške vojaške stranke, s katero si prizadeva imeti, 1 kakor se zdi, dobre odnošaje. Tudi ne ugovarja zoper to, da bi se omejilo oboroževanje. Ta zadeva se bo, kakor on sodi, sama od sebe rešila vsled gospodarskega položaja, ki bo nastal po končani vojni. Zahteva pa, da se morajo Nemčiji vrniti kolonije brez vsakih razmo-t H vanj. Govoriti noče z nikomur drugim kakor z, za-stopnikoi Rušile o tem, kaj se naj zgodi z narodi in deželami baltiškega ozemlja, noče govoriti z nikomur drugim kakor s francosko vlado o „pogojih“, pod katerimi bi se naj izpraznilo francosko ozemlje. Kaj bi se hai zgodilo s Poljsko, hoče govoriti ie samo z Av-stro-Ogrsko. Kakor ga razumem, hoče prepustiti rešitev vseh vprašanj, zadevajočih balkanske države, samo Avstro-Ogrski in Turčiji, in pogodbe, katere bi se morale skleniti glede neturških narodnosti, ki sedaj pripadajo k otomanski državi, prepušča le samo turškim oblastim Zahteve Amerike. Gre za svetovni mir. Kar mi hočemo, je nova ureditev narodov, zgrajena na. dalekovidnem, vse oblegajočem temeljnem načelu pravice in pravičnosti, nočemo miru s šivi in krpami. Mogoče je, 'da grof Hertling tega ne vidi ali ne razume. Ali še živi s svojimi mislimi res v kakem preteklem svetu ? Ali je sklep nemškega državnega zbora dne 19. julija popolnoma pozabil ali ga pa namenoma noče videti? V. imenovanem sklepu je govor o pogojih za splošen mir, pola j da njegov odgovor potrjuje nesrečni vtis, katerega I smo dobili izza konferenc v Brestu-Litovskem in pri- I Koroškem ter je pozneje prešel v last krške škofije in jolnoeraške nadškofije. L. 1180 je zemlja Otokarja fravenskega bila povzdignjena v vojvodino, a k tej vojvodini je spadal le~še en del današnje Štajerske. OD tei priliki se je zgodila važna državnopravna mrememba z našo deželo. Cesar Friderik Rdečebra-deo jo je ločil bd Bavarske, s katero je bila poprej združena in sicer zato, ker se mu je bavarski vojvoda Henrik bil izneveril. Torej se, je upravna »bulina morala umakniti višjim ozirom, dasi je zveza z Bavarsko imela že historično pravo, naštela, je že pred Karolom Vel., kó so Slovenci v boju z Avari prišli v odvisnost Bavarcev. Kako nebistven oiu spremenljivo so takrat smatrali vladarji sami skupine dežel, ie razvideti iz tega: Leta 1186 je na Jurjevi gori oh Aniži bilo slovesno določeno, da Štajerska in Avstrija morata ostati v enih rokah, takrat je namreč bolehni zadnji Travenski gospod določil za svoj ena 'dediča avstrijskega vojvoda, Babenbenžana Leopolda. ,A ker je ta imel več sinov, so kratkomalo razveljavili tisto določbo in eden izmed sinov ''Leopold ITT.) je dobil Štajersko. Slovenjegraška- okolica se je priklopila Štajerski šele 1. 1362, celjsko okrožje pa Šele po izumrtju celjskih grofov (1. 14 m) po velikem prelivanju krvi. iStaierska, dežela se je torej kot celota le počasi in precej pozno izcimila iz čisto slučajnih feudi 1-nib razmer. Spodnja Štajerska je le nekaj nad 400 let združena z ostalim delom uprava m državnopravne razmere ra so se še posebej spreminjale. Naravnost nepojmljivo je, radi teh 'davno pokopanih fevdalnih pravic krčevito se držati sedamih krono- ; vinskih mej, ko je država sama v prejšnjih stoletjih .večkrat spreminjala upravo ter je zlasti od 16. sto-etja Koroško, Kranjsko iu Štajersko strnila v enoto, v t. i. Notranjo Avstrijo. Po smrti Ferdinanda I. 1564) so se dedne habsburške dežele raz leide v tri skupine — pravcati trializera Dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska z Gorico, Trstom in Istro so tvorile t. i. Znotranjo Avstrijo. Kakor povdarja. najnovejši zgodovinar znotranjeavstrijske uprave, T nei, \ Arhivu za avstrijsko zgodovino (zv. 105, i. 1916). je iotranjeavstrijska skupina ccbila, popolno državnopravno samostojnost, dasiravno takrat z ozirom na turško nevarnost pričakovali črni tesnejšo zvezo z ostalimi skupinami in z rimsko nemškim cesarstvom. In ta samostojnost je trajala še takrat. ko so se imenovane dežele zopet združile z glavno linijo. Dočim je sedaj slovenski in nemški del Štajerske le slučajno zliman v enoti, pa so zgodovinske potrebe opetovano kazale na jug -- ha Hrvate Z elementarno silo je švignila na etan misel narodne in 'državne samosvojnosti proti nezaslišanemu frankovskemu nasilstvu v 9. stoletju, oblast Hrvaških kraljev je nekaj časa segala na, 'današnje Sp. Štajersko, čez Medjimurje preko Mure do Fečur a. a'e samo etnografično, marveč celo izrecno po imenu hrvaška plemena so se naselila po današnjem Gornjem in Srednjem Štajerskem ter no Koroškem. Ko so pozneje hude krize in vojne izpraznile naše kraje, od spodaj pa je pritiskala turška sTa, se je na- tisoče Hrvatov in Srhov naselim v naše kraje: celo Mursko in Dravsko rolie te po-! sejano z hrvaškimi in srbskimi doseljenci: enako onstran Boča krog Šmarja. Vele važni, izvolitvi Ferdi- n* pa o narodnem razširjenju ali pa o sporazumljen-Jb od države do države. Od česa je odvisen svetovni mir. Svetovni mir je odvisen od pravične rešitve v-sen raznih vprašanj, katera sem pred kratkim navedel v poslanici na kongres. Samoumevno nisem mnenja, da je svetovni mir odvisen od tega, če se sprejme kakšna določena skupina predlogov o načinu, po katerem bi se naj rešila ta vprašanja. Kar jaz mislim, je samo to, da se tičejo ta vprašanja, vsako zase m vsa skupaj vsega sveta in da se, ako se ta vprašanja ne rešijo v duhu nesebične in pod nobenim v-plivom stoječe pravičnosti, z ozirom na želje naravne pripadnosti in narodnih zahtev, kakor tudi z ozirom na varnost in duševni mir prizadletih narodov ne moše doseči trajen mir. ,Ta vprašanja se ne morejo razmotrivati ločeno drug od drugega in v ločenih kotih. Nikogar se ne «me izključiti. Karkoli se tiče miru, se tiče tudi človeštva in kar je poravnano z vojaškimi silami, ni nikakor poravnano, Če je bilo izvršeno na krivičen na fin. Pričeti bi se moralo kmalu zopet znovfk Pravica o samoodločbi narodov. Narodne zahteve se morajo upoštevati in narodi se naj vladajo samo tato, kakor sami privolijo. Pravica samoodločbe ni samo kaka fraza, marveč je zapovedujoče temeljno načelo delovanja, temeljno natelo, katero bodo v bodoče državniki prezirali le sarmo na svojo lastno nevarnost. Ne moremo imeti splo-Staega miru le zaradi tega, ker ga zahtevamo ali pa vsled pogodb na kaki mirovni konferenci. Miru se ne mor» skrpati iz ločenih pogodb med mogočnimi državami. Vsi udeleženci te svetovne vojske se morajo z-brafi pri rešitvi vsakega vprašanja, pri katerem so kakorkoli udeleženi; zakaj to, kar iščejo, je mir, za katerega moremo mi vsi skupno jamčiti in vzdrževati. Vsaka posamezna zveza mora biti podrejena splošni sodbi, Če je dobra in pravična in Če je delo pravičnosti. in ne morda kaka kupčija med vladarji držav. Amerika se ne vmešava v evropske zadeve. Zed&njene države Severne Amerike nimajo nobenega povoda, da bi se vmešavale v evropske zadeve ali da bi nastopale kot razsojevalec v evropskih teritorijalnih sporih. Nečastno bi bilo za nje, če bi se posluževale kake notranje oslabelosti ali razdiora, da bi svojo voljo narekovale kakemu drugemu narodu. Radevolje bodo sprejele, če se jim bo napravilo razumljivo, da rešitve, katere so one predlagale, niso najboljše in najtrajnejše. So pač’ zgolj njihova začasna skica temeljnih načel in načina, kako bi se ta morala uporabljati. Zedinjene države so pa posegle v to vojsko, one so hote ali nehote prizadete vsled krivic in trpljenja, katere so vojaški gospodarji Nemčije prizadjali miru in varnosti človeštva, in mirovni pogoji zadenejo Zedinjene države skoro ravno tako kakor kak drug narod, ki ima vodilno vlogo za vzdrževanje civilizacije. Do miru ni nobenega pota, dokler niso odstranjeni vzroki te vojske in onemogočen povratek, kolikor se pač da dbseči. Ta vojna je imela svoje korenine v neupoštevanju pravic malih narodov in ljudskih plemen, ki jim je manjkalo edinosti in n an da avstrijskega za hrvaškega kralja 1. jan. 1527 je že prej dolga vrsta dogodkov pripravljala r'0t. Realna potreba in sila je združila Hrvaško in Stajei-*ko v 16. stoletju pri ustanovitvi na vzdrževanju vojaške granice. Ko so se razmere spremenile, se je zopet opustila vojaška granica,, a če dejanske potrebe v interesu varstva države same zahtevajo, da se napravi na jugu velika državna skupina, ne sinejo stati na potu malenkostne deželne meje. Ako merodajni faktorji niso imeli pomisleka, iz živega mesa hrvaške kraljevine izrezati lepega Medjunurja in Rejce, naj se tudi ne obotavljajo, združiti to. kar spada skupaj. Kakor je morala pasti nadvlada graščakov, isto bo morala pasti nadvlada privilegiranih narodov in Če so v prejšnjih fevdalnih razmerah, ko je le gladar in graščak bil državotvorni činitelj ter je s podložniki in zemljo razpolagal kakor z roto, vkljub vsej konservativnosti nastopale večkrat iz neznatnih vzrokov važne mejne, upravne in državopravne spremembe v posameznih deželah, bilo bi naravnost neumno iz starokopitne trme in sovražnosti do ljudstev, ki tirjajo svojo pravico, držati se v fevdalizmu srverižnjenega okvira deželnih mej. Slovencem ste v tej deželi dovolj ugrenili življenje. Ravnali ste zmiraj z nami kot tujci. Mi smo siti vaših krivic. Ko bi bili pravični nasproti nam, bi lahko še naprej živeli skupaj kot bratje, če pa nam ne priznate nobenih pravic, je boljše, da gremo narazen. Razmere v deželnem zboru so že zadnja leta pokazale, da ne sodimo več skupaj. V tej deželi Človek sme v uradu in pri železnici govoriti italijansko, francosko itd., le če zineš domačo slovensko besedo, bodi pripravljen, da te nahruli naduti nemški uradnik. .Taka dežela ni naša domačija, ampak suž- ROSt, Po nerazrušljivem naravnem zakonu ima vsar ko ljudstvo pravico, razvijati svoje zmožnosti ter si »bračati v prid kulturne pridobitve človeštva, barbarsko ter vsem pojmu pravice in humanitete nar Bprotno je, brez vsakega tehtnega vzroka nalašč moči, da bi bili dosegli svoje zahteve, svojo državno pripadnost in svojo lastno obliko političnega življenja Skleniti se sedaj morajo obvezne pogodbe, ki bodo v bodoče onemogočale take razmere in te obveznosti morajo biti podprte z združeno močjo vseh narodov, ki ljubijo pravičnost in jci hočejo, da se pravičnost vzdrži za vsako ceno. Czernln jasno vidi temeljna načela »a mir. Zdi se, da vidi grof Czernin z jasnim očesom temeljna načela za mir in da jih ne zatemnjuje. Vicu da je neodvisna Poljska, jstvarjena iz vseh ne-sporno poljskih prebivalstev, zadevi evropskega sporazuma, in se kot tako naravne tu h mora priznati; nadalje, da se mora Belgija izprazniti in zopet upo-staviti, vseeno, kakšne žrtve in prro itve in to zahtevalo; nadalje, da je treba zadovoljiti narodna stremljenja, še celo v lastni državi (v Avstro-0 grški) v skupnem interesu Evrope in človeštva. Ce molči o v-prašanjih, ki zadevajo interese in namere njegovih zaveznikov v večji meri, kakor Avstro-0 grsae same, je le samo naravno, ker je, kakor se mi dozdeva, priseben, da v teh slučajih kaže na Nemčijo in Turčijo. Ker spoznava in priznava važne principe, ki pridejo v poštev in potrebo, da jih odkritosrčno udejstvi, naravno priznava, da sprejme Avstro-Ogrska vojne cilje, katere so označile Združene države, z manjšo težiročo, kakor je to možno Nemčiji. Bržčas bi bil šel še dalje, Če se bi mu ne bilo treba ozirati na zvezo Avstro-Ogrske in na njeno odvisnost od Nemčije. Preiskava, je-li to mogoče obema vladama napredovati v tej izmenjavi naziranj, je nejasna. Temeljna načela. Temeljna načela, ki se naj porabijo, so sledeča: 1. Vsak del končnoveljavne pogodbe mora temeljiti na pravici in na taki poravnavi, da bo zavarovan trajni mir. 2. Narodi in pokrajine se ne smejo od enega državnega gospodstva porivati k drugemu, kakor če bi se šlo le samo za reči ali kamne pri kaki igri. 3. Vsaka rešitev vprašanja o ozemlju, ki je nastalo vsled vojne, se mora izvršiti v smislu in v konst prizadetih prebivalcev, ne pa kot sporazum ali poravnava zahtev med nasprotujočimi si državami. 4. Vse jasno orisane narodne zahteve se morajo zadovoljiti kakor le mogoče daleč in razsežno, ne da bi se sprejeli novi ali ovekovečili stari- elementi razpora in nasprotstva, ki bi kmalu zopet motili mir Evrope in vsega sveta. Na podlagi teh načel se lah-jco razpravlja o splošnem miru. Dokler pa ni zavarovan tak še p mir, se mora vojna nadaljevati. Ta načela so že, kolikor moremo presojati, povsod sprejeta, le od voditeljev nemške vojaške stranke ne, ki je za pridobitve ozemlja. Ce so bila kje drugod zavržena, niso bili ugovarjajoči zadostno številni ali uplivni, da bi bili mogli uveljaviti svoj glas. Žalostno je, da ta nemška vojaška stranka hoče in more milijone ljudi tirati v smrt, da prepreči to, kar smatra ves svet za pravično. Ne bi bil pravi govornik: prebivalstva Zedinjenih držav, ako bi še enicrat ne povedal, da nismo posegli v to vojno zaradi kakeca majhnega povoda ter da ne moremo nikdar kreniti s pota, ki smo ga načeloma nastopili. Naši pomožni viri so sedaj deloma mobilizovani in ne bomo mirovali, dokler se to no zgodi v celoti. Naše čete se bodo nagloma poslale na fronto in naše pošiljatve bomo še pospešili. Vso Svoj© moč bomo v tej vojni zastavili za svobodo, »a osvoboditev od ogroževanja in za osvoboditev od. poskusov, naperjenih po nadvladju, samopašnih skuplja avto-kratičnih vladarjev. Naj so težkoče in sedanje delne zakasnitve še take, mi smo v svoji moči neodvisnega dejanja nepremagljivi in pod nobenimi pogoji ne moremo pritrditi, da bi živeli na svetu, katerega vladajo spori in nasuje. Smo mnenja, da je naša lastna zahteva po novem svetovnem redu, v katerem bodo vladiali pamet, pravica in splošni interesi človeštva, tudi zahteva o-mikaneoa človeštva. Brez tega novega svetovnega reda bi bil svet brez miru. Ker smo pač položili roko na izvršitev te naloge, ne bomo več odjenjali. Upam, da mi ni treba pristavljati, da ni nobena beseda, katero sem izrekel, mišljena kot grožnja. Kaj takega bi mišljenju našega ljudstva, ne odgovarjalo. Govori sem tako le zaradi tega, da naj ves svet pozna resnično mnenje Amerike, da bi ljudje nag povsod vedli da naša strast za pravičnost in samovladi® ni le samo prilična strast v besedah, marveč je taka, katera se mora zadovoljiti, ko bo spremenjena v dejanja. Moč Združenih držav Severne Amerike ai ogro-ževanje za noben narod in za nobeno ljudstvo. Uporabljala se ne bo nikdar v napadalne namene ali v namene, ki bi služili sebičnim interesom, marveč izvira iz svobode in se nahaja v službi svobode. Odmev miru na vzhodu. Mir z Ukrajino in konec vojnega stanja z Rusijo je vzbudil po svetu različen odmev. V osrednjih državah je ta odmev povečini bil radosten, toda primešana mu je bila bridka kaplja negotovosti glede na Rusijo, ki ni sklenila formalnega miru, marveč je po boljševiškem lisjaku Trockem samo odpovedala vojno stanje, vsa nerešena vprašanja — in nerešena so sploh vsa vprašanja — pa je odložila in zavrnila na splošno mirovno konferenco. Iz krogov četverosporazuma sta se oglasila dva avtoritativna glasa, in sicer 12. februarja. Angleški prestolni govor je kratko povdarjal, da je nemška vlada pustila v nemar vse pravične angleške zahteve po popravi storjenih zločinov in po jamstvu, da se ne bodo več ponovili; zato je treba vojno nadaljevati z vso močjo. Predsednik Zedinjenih držav se jèPmalo po” drobneje pečal s sklenjenim mirom na vzhodu ne da bi naravnost njega kritiziral ali proti njemu polemiziral. Prvo mirovno načelo Wiisonovo je: Svetovna vojska se mora končati s svetovnim mirom, katerega morajo skleniti vse 23 vojskujoče se države. Vsak poseben mir je le mir šivov in krp. Resničen in trajen mir mora biti splošen. Vsi udeleženci se morajo zbrati pri rešitvi vsakega vzdrževati zastarele in nenaravne „okvire“, ki one-mogočujejo napredek ljudstva. Vojna spominska knjiga pešpolka št. S7. Spodnještajerski pešpolk „Bajron Succo vat y št. 87“ namerava izdati vojno spominsko knjigo, katere namen je, seznaniti najširšo javnost z delovanjem tega polka v svetovni vojni in znamenitimi čini posameznikov. Dolga vrsta vzvišenih slavnih del 87. pp. naj se v besedji in sliki ohrani in ovekoveči popolno in pregledno nam in zanamcem. Uredništvo knjige želi prinesti, če le možno, sliko vsakega polkovnega člana, ki je v svetovni vojni sodeloval, najsibo v skupinski ali pa v posamezni sliki. Da postane ta spominska knjiga čim popolnejša, se nujno naprošajo vsi častniki 87. pp. in vse moštvo, tudi oni, ki so mu svojčas pripadali, kakor tudi družine, sorodniki in znanci padlih, v vojm u~ mrlih, ranjenih, pogrešanih, invalidnih ali vjetin, — naj z dopošiljanjem materijala omogočijo uredništvu, da reši popolnoma svojo nalogo. V poštev pridejo: Zapiski, dnevniki (Četudi le odlomki), beležke, zanimive vojnopoštne dopisnice in pisma, poročim o junaštvih in izvrstnih službo:va,ri\jih častnikov, in moštva, slike odlikovanih, padlih ali invalidnih pripad nikov polka, skupinske slike vojnih oddelkov, nekod-ivh formacij, nadomestnih stotnij, risbe, skice, slike,, karikature, posnetki fronte in strelnih jarkov, Irena iz časov preosnavljanja, nekrologi padlim častnikom (posebne vrednosti, ako sestavljeni od tovarišev njihovih zadnjih ur, dni ali tednov), posnetki plena ali sicer spomina vrednega materijala, resni in šaljivi vojni dogodki v prozi in v poeziji, opisi pokrajin, ki so postale v Vojni znamenite (za naš polk pridejo zlasti v poštev Doberdobska planota, Komen-Lokvice, Skabrijel, Sv. Gora., obmejna krajina) na planoti La- varono). Slike častnikov in praporščakov, polkovne bojne in vojaške pesmi, priobčitev vojaških dovtipov in rekov, dobrih vojaških anekdot ter v polku nastalih, oziroma udomačenih rečenic. Ves materijal se po uporabi vrne pošiljatelju nepokvarjen. Radi tega naj vpošiljatelj posamezne komade opiše in opremi s pobližnjimi znaki, da se izključijo zamenjave. Ako se gori omenjeni materijal ali trofeje podarijo, se sprejmejo hvaležno za polkovni muzej. A namemba naj se doda primerno vsakemu predmetu. Računa se tudi na dopošiljatev vsakojakega materijala iz Časa mednarodnega zasedenja Krete in Skadra, katerega se je udeležil 2., oziroma 4 ba,on 87. pešpolka. Pošiljatve naj se naslovijo na poveljstvo nadomestnega baona pešpolka Št. 87 (uredništvo Vojne spominske knjige) v Celju. Pri 87. pešpolku so se junaško bojevali tudi Štajerci pp. in 47 in strelskega polka št. 26, Kranjci pp. 17, lovci 7. in 9. baona, Primorci pp. 97 in strelskega polka št. 5, dunajski Črnovojniki, 'Ogri 11., in 24. lovskega baona, Hrvatje pp. 96, Moravci pp. 99, gornje- in nižjeavstrijski strelci, marškompauije pp. 89 (Galicija) in ogrskega pp. št. 23, deloma neposredno v vrstah, deloma v zvezi 87. pp., ter mnogi drugi v stiku sterni, s čimur so zanimani na Či-n’h svoji dragih očetov, soprogov in sinov še širši krogi. Vsakdo naj tu sodeluje, nobenega ni mogoče pogrešati ! Spomnite se vdov in sirot junakov pri Lipni, Czernelici, na Doberdobu, pri Lokvici, na hribu Sv. Gabrijela, ter pomoči potrebnih invalidbv, ki so dali za varnost vaših domov svoje zdravje! Žrtvujmo tudi mi, ki‘ nam je prinesla vojna fu-rija, za one, ki so žrtvovali najdtragocenejše, kar s» imeli1 Uredništvo „S p o m i n s k e knjige 8 7* pešpolka (e. in kr. nadomestni bataljon) v © e I j u. vprašanja. Le tak mir je splošen in trajen, ki za njega jamčijo vsi in ga tudi vzdržujejo vsi. Vsaka posamezna zveza Se mora podvreči splošni sodbi. Potemtakem bi bila naša mirovna pogodba z Ukrajino le v toliko veljavna, v kolikor jo bo potrdila splošna mirovna konlerenca. V tem se Wilson zlaga s Trockim. Trockij namreč ni hotel podpisati nobene formeine mirovne pogodbe z osrednjimi državami, temveč smatra za rešitev spornih točk merodajno splošno mirovno konferenco V Nemčiji so pa drugega mnenja. Centravo glasilo „Germania“ piše: „Trockega izjava (dne 10. februarja) je enostransko dejanje ruskih mogotcev, Id nas ne veže na noben način. Za nas pravomočno o-stane vojno stanje. Ce ni za nas s Trockijevo izjavo rešena vojaška stran mirovnega vprašanja, velja tc tembolj o političnih problemih, načetih v Brestu Litovskem Rusi jih namenoma puščajo nerešene. Usodo Litve Kuronske in Poljske hočejo očividno izro citi splošnim mirovnim pogajanjem v upanju, da. tamkaj dobijo v dosego svojih ekstremnih zahtev podporo nekdanjih zaveznikov prejšnje carske državo. To je nevarnost, kateri se je treba pravočasno upirati. Kakor hitro mogoče moramo samoodločbo narodov. — Litve, Kuronske in Poljske. —- udejstviti. izvršiti iz-gradbo njihove državne samostojnosti, ustroj njihove samouprave, skratka vse storiti, kar smo obljubili.“ Temu vprašanju sedaj tudi veljajo razgovori v nemškem glavnem stanu, katerih se udeležujejo poleg Hindenburga in Ludendorffa tudi Hertling in Kühlmann. Ustvariti hočejo dovršena dejstva, pred kate-. rim bi naj potem križemrok stala mirovna konferenca. To je poleg Belgije ena izmed glavnih zavornic evropskega miru. Od avstrijske strani ni te zavornice. Saj stojijo proti Veliki Rusiji samo nemške čete in ona pere Ča vprašanja o baltiških pokr" ' h zadevajo Rusijo in Nemčijo. Avstrija ima pro, e roke napram oni velesili, ki sedai odločuje o vojni in miru, napram / meriki. Govor Wilsonov je spravljiv in umerjen. Nü\ gova temelina načela so taka, da se da o njih razpravljati. Wilsonov mir je mir narodne samoodločbe in narodne pravičnosti. Zakaj ne bi Czernin segel v i>oko, ki se mu ponuja preko 'Oceana? Zborovanje slovensko-šta-jerskih obrtnikov. § § Maribor, dne 18. februarja. V Narodnem Domu so se danes zbrali delegati zadrug, združenih v Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug. Prišli so v lepem številu,- in tQ niso bili samo ljudje, ki pridejo na zbor, da tako omogočijo sklepčnost, ampak to so bili res faktorji, kateri so se s polnim srcem zapisali ideji: Povzdigniti slovensko obrtništvo na višek in ga pripraviti na oni srečni dan ki se nam bliža, z velikimi koraki. Zborovanje je otvori! predsednik Zveze g. Zupanc. Pozdravil je došle delegate, zastopnika Jugoslovanskega kluba dr. Verstovšeka, zastopnika časopisja in goste. Podal je nato zanimivo poročilo o delovanju Zveze, o stanju slovenskega obrtništva, o njegovih zahtevah ter o nalogah, ki čakajo stevensko obrtništvo v bodoče. Poročilo, ki je bilo v vsakem o-ziru res pravi program slovenskega obrtništva, je bilo sprejeto z odobravanjem. V Zvezi je včlanjenih 15 zadrug. Zveza šteje 2039 članov. Predsednik se spominja slovenskega mecena, prerano umrlega g. Gaj-šeka, ki je zapustil slovenskim obrtnikom lepo svoto. O stanju blagajne je poročal blagajnik g, Lovro Petovar. ■Debate o delovanju Zveze sta se udleležila: g. Petovar, ud je povdarjal, da je treba pridobiti vse slaver. skoštajerske obrtne zakruge za vstop v Zvezo, in g. Volk iz Šoštanja, ki je podal zanimivo sliko, kako „tržijo“ graški gospodje s sukancem. Meseca oktobra so že v Gradcu obljubili,, da bodo poslali sukanec v Šoštanj, a ga še do danes ni. Pač pa je prišlo deset dopisov v tej zadevi, in to je tudi vse. Pri točki: volitev v odbor, predlaga g. Perger, da se naj izvoli stari odbor. Sprejeto. Nato je dobil besedo dlržavni poslanec dr. K. Verstovšek, katerega so navzoči navdušeno pozdravili. G. poslanec je najprvo sporočil zborovalcem pozdrave Jugoslovanskega kluba,. Do sedaj se je za slovensko obrtništvo pri nas bore malo storilo. Mi moramo z vsemi silami pomagati povzdigniti slovensko obrtništvo in trgovstvo, predvsem, malega in srednjega rokodelca, obrtnika in trgovca. Slovenski o-brtnik mora postati steber našega naroda, posebno o j meji, kakor,I.e dosedaj nemiški trgovec steber nemštva. Judeževi groši pokvarijo marsikaterega dobro-čutečega Slovenca, da se prelevi v nemškutarja. Tega ne sme več biti. Slovenskemu obrtništvu moramo priskrbeti pogoje za obstanek in napredek. Skrbeti moramo, da bo tudi slovensko obrtništvo deležno v-seh podpor in drugih ugodnosti, ki jih dobijo nemški obrtniki. Po vojni bo položaj obrtništva Čisto drugačen. Treba nam je torej že sedaj delati načrte za po-vzdigo tega velevažnega stanu in predvsem skrbeti, da ga osamosvojimo in onoravimo za ono veliko nalogo, ki ga čaka v bodoči Jugoslaviji. Zahteve slovenskega obrtništva je govormik na kratko Skiciral sledeče: s 1. Zahtevati moramo takoj sedaj, da bode dala vlada in vojaška uprava po vojni tudi slovenskim o-brtnikom na razpolago stroje, kateri se sedaj v veliki meri nanajajo v raznih eraričnih obratih. 2. Siovenskoštajersko obrtništvo (Zveza) si mora ustanoviti strokovno glasilo. 5. Ustanoviti si mora stalno pisajrno in stalnega tajnika. 4. Zasigurati si moramo že sedaj dobavo surovin. o. Obrtniki se morajo sami malo bolj j obrigati : potrebne oprostitve od vojaške službe. 6. Organizacijo je treba poglobiti in jo razširiti v vsak kraj ; skrbeti in 'delovati na to, da bo vsak slovenski rokodelec, trgovec in obrtnik član naše organizacije. , ...... J Pena imena ter dvigal sam denar. Te svoje manipi v ta namen obstoječ denarni zavod v Celju. doda jugoslovanska država stori za obrtništvo na jugu monarhije to, kar dozdajšnji režim ni hotel storiti,* j Gospodarstvo mariborske-I ga mestnega magistrata« i Minuli teden se je moral zagovarjati ored ma-\ Pborsko poroto bivši pomožni uradnik mariborskega ; magistrata Otmar Roba, obdolžen uradnega ponever-I jenja, oziroma goljufije. Roba je bil dodeljen mestni i komisiji za preživljenje in je v tej lastnosti ponaredil veliko število plačilnih pol za preživljanje na izmiš- ramO v la uamiou «juöiUji 8. iTudi slovenski obrtnik morat biti deležen kredita, ki se bo dobil po vojni iz lOOmilijonskega fonda, ki ga je sklenil državni zbor v pomoč obrtništvu. 9. Skrbeti je treba za izšola njo obrtnikov in za dober naraščaj. 10. Slovenski obrtnisd morajo dobiti besedo tudi v obrt n o-pospeše vali i eni zavodu in v vsen deželnih in drž iih zastopstvih, kjer gre za obrtniški stan. L Zahtevati moramo lastnega zadružnega inštruktorja 12. Skušati si ustanoviti v Celju svoj lasten dom. Napravimo si načrt za veliko in dobro organizacijo slovenskega obrtništva na Slovenskem Štaier-juin prišel bo — kar Bog daj — pravi kmalu Čas boljše in srečne še bodočnosti jugoslovanskega obrtništva. 'Jugoslovanski klub hoče stati obrtništvu ob strani in mu pomagati do napredka. 4-, Govoru je sledilo splošno odobravanje in pritrjevanje. Predsednik g. Zupanc se je zahvalil dr. Ver-stovšeku in Jugoslovanskemu klubu sploh za izdatno pomoč. G. Zadravec iz Središča, je povdarjal, da naj bo naloga slovenskega obrtništva in posebej še Zveze, da se ne bo toliko našega obrtniškega naraščaja raznarodilo. 'Obrtniška organizacija mora raztegniti svoje moči do zadnje hišice slovenskega obrtnika. Deželni poslanec dr. Kukovec pozdravlja zborovanje in povdaria potrebo organizacije. G. Petovar je nato prečital resolucije, v katerih se zahteva: 1. Ustanovitev trgovske in obrtne zbornice v Celju za Slovenski Štajer. 2. Slovenskega zadružnega inštruktorja in zadružnega inšpektorja za Spodnji Stajer, primerno slovensko zastopstvo v državnem obrtnem svetu, tretjino zastopnikov v deželnem zavodu za pospeševanje obrti v Gradiču. 3. Slovenskim obrtnikom in njih organizacijam se naj da na razpolago dovolj surovin, živil in drugih potrebščin. Slovenske obrtnike, ki so neobhodno potrebni, se na,j oprosti vojaške službe. '4. Občni zbor izreka trgovski in obrtni zbornici v Gradcu v sled zapostavljanja slovenskih obrtnikov svoje nezaupanje; obenem protestira proti krivični sestavi štajerskega obrtnopospeševalnega zavoda v Gradcu. 5. Občni zbor izreka Jugoslovanskemu klubu m posebej še poslancu dr. Verstovšeku za vzorno zastopanje koristi slovenskega obrtništva svojo popolno u-danost in zahvalo. 6. Občni zbor izreka slovenskim deželnim poslancem svolo popolno udanost in zaupanje. Resolucije, ki so bile enoglasno in z navdušenjem spre'ete, bo dr. Verstovšek izročil Jugoslovanskemu klubu, da jih predloži na primernem mestu. G. Horvat iz SredlišČa navdušuje male obrtnike za organizacijo, in slika današnji položaj domačih rokodelcev. _ G. Volk opisuje, kako delijo Gradčani sukanec na Slovenski štajer. V Gradcu je sukanca 'dovolj, a nam ga ne da,jo. Sukanec, ki bi morali dobiti Spod-nteštajerci, ostane v Gradcu in v ostalih delih Nem-škega Štajer j a. Nek zhoroValec opisuje, kako nek graški trgovec prodaja sukanec, za katerega je (jza posamezno štreno) nastavljena cena 32—36 v, po 5 K hrvatskim Židom, ki ga potem prodajajo po 6 K na Štajersko. (Klici: Škandal! Tako delajo v Gradcu!) Ko se je še oglasilo nekaj udeležencev k besedi, je g. Zupanc zaključil lečo uspelo zborovanje z željo, da, se bomo na prihodnjem občnem zboru sešli zo srečnejši in veselejši v samostojni jugoslovanski domovini. (Živahno odobravanje. Klici: Živela naša Jugoslavija!) I lacije je Roba nadaljeval eno celo leto in na ta način I oškodoval mariborsko mestno občino, oziroma držav- no blagajno za okroglih 20.000 K. Porotno sodišče je i mu prisodilo tri in pol leta težke ječe« i To je suho dejstvo, ki nas ne bi dalje zanimalo, j ker se podobne stvari dogajajo dan za dnevom. Toda j tu je izvanreden slučaj, ki zasluži, da se pobavimo ž f njim obširneje in preko katerega naša javnost nika-j ker ne sme preiti molče na dnevni red. Dogaja.se.po-j pestoma, da blagajnik ali uradnik, ki ima sicer pos-I la z denarnim poslovanjem, pozabi svoje dolžnosti in j poneveri njemu zaupan denar ali zlorabi na kak drug • način svoj službeni položaj. Povsem osamljen pa je ■ slučaj, da bi mogel navaden pisarniški pomočnik za* j kriviti tako veliko uradno poneverjenje in svojo ma* l nipulacijo tako dolgo nadaljevati. Da je bilo Robu to j mogoče, je le krivda mestnega magistrata, ki je sl ar I bo plačanega pisarniškega pomočnika postavil na taji ko zaupno mesto, da mu je bilo mogoče izvršiti vse te Ì manipulacije; a krivda magistrata je tudi v pomanjkljivi kontroli poslovanja. Ko bi bila kontrola k »ličkaj urejena, kaj takega ne bi bilo mogoče. Toda tu o kaki kontroli sploh ni bilo govora. Roba je sam s-prejemal prijave za vzdrževalne prispevke, sam uvedel potrebne poizvedbe in sam reševal ves akt. A i-mel je 4 K dnevne plače. Da s 4 K danes Človek ne j more živeti, leži jasno na dlani. Kaj je torej naravne-i jeiga, kakor da je prišel na misel, kako bi si zboljšal j svoj položaj, ko ima tako lepo prilike. Poskusil je en-I krat in ko je videl, 'da gre gladko, je nadaljeval. Ako mu je torej prisodilo porotno sodišče triin-polletno ječo, ne rečemo, 'da je to preveč. Toda poleg Roba bi bil moral sedeti na obtožni klopi tudi mestni magistrat, ali vsaj predsednik komisije za preživljanje kot sokrivec. Toda mestni magistrat nima Časa, d -, bi se bavil s takimi vprašanji, kakor je kontrola lastnih uradnikov. Niemu je najnujnejši posel, da preganja nadolžne slovenske žene in dekleta, ki na** hirajo podpise za jugoslövansko deklaracijo. Mesto da prihaja dr. Orosel s takimi protesti, kakor je bil oni v zadnji seji mestnega sveta, naj bi rajši enkrat temeljito pogledal v Avgijev hlev mariborskega mestnega magistrata. To. bi bilo gotovo hvaležnejše in koristnejše delo. Po zborovanju je še g. Rebek iz Celja- opisal z-godovino (251etnico) gibanja in organizacije slovenskega obrtništva na Slovenskem Štajer ju. Ob koncu je predlagal naslednjo izjavo, katera je bila sprejeta med viharnimi živijo-klici : „Slovenski obrtniki Slovenskega štajerja, zbrani na sestanku v Mariboru dne 13. svečana, 1918, izrekajo popolno in neomejeno zauoanje Jugoslovanskemu. klubu, osobito njega predsedniku g. dr. Korošcu, in v popolnem obsegu odobravajo deklaracijo z dne 30. mam 1917, to ie enotno jugoslovansko državo. v kateri imate biti združeni Slovenci, Hrvati in Srbi pod habsburškim žezlom. Slovenski obrtniki vidijo le v tem svoj nadaljni obstoj in napredek, da bo- Ruski državni bankerott iWnfe Ruska vlada je priobčila nastopni dekret o a* " ul ir an ju državnih posojil, kateri je bil sprejet v seji centralnega izvrševalnega odbora dne 3. t. m.: 1. Vsa državna posojila, katera so, najele vlade ruske buržoazije, se proglašajo za neveljavna od 1. decembra 1917 dalje. 2. Istotako so; neveljavna vsa jamstva, katera so dala te vlade za posojila raznih podjetij. 3. Vsa inozemska posojila se anulirajo brezpogojno m brez izjeme. 4. Obligacije na kratki rok ostanejo v veljavi* Obresti se ne plačujejo. Obligacije same veljajo kot kreditne nakaznice. 5. Manj premožni državljani, ki imajo acuii rar na notranja posojila do 10.000 rubljev, se odškodujejo z deleži novega posojila ruske socialistične federativne republike. 6. Vloge v državnih hranilnicah in obresti teh vlog so nedotakljive. V posesti hranilnic se nahajajoča anulirana posojila se sprejmejo na dolg ruske republike 7. O oškodninah zadrug itd. bodo izdane posebne določbe. 8. Vodstvo likvidacije posojil ima najvišji ljudski gospodarski svet. 9. Izvedba likvidacije je naloga državne, banke. 10. Določitev manj premožnih se izvrši po posebnih komisijah. Te imajo pravico, anulirati prihranke v polnem znesku, ki niso bili prisluženi z delom, tudi a.ko ne presegate svoto 500 rubljev. V glavnem je zadeta z dekretom ruske vlade Francija, ki je posodila Rusiji že pred voj o gotovo do 20 milliard frankov. Agitacija, da je kapital prav sijajno naložen, je dosegla, da imajo na Francoskem celo delavec in naimanjši rokodelec ruske papirje. Zato pa, mora zadeti Francijo ruski banVerot kakor narodna nesreča. Angleških zahtev je okoli 7 milijard rubljev. Amerika je dala komaj 1 milijardo dolarjev, Japonska kakih 390 militennv jenov, Holandska tudi izgubi precei, Nemčija morda nad 2 milijardi. 'Anglija je za svoj posojeni denar zahtevala vedno zapostnega jamstva in 'dobila je tudi del ruskega zlatega zaklada. Vsa brodovna podjetja, ki so last akcijskih skupin in velikih trgovskih podjetnikov, se proglašajo z dekretom narodnega sveta za narodno last republike Objavlja se načrt dekreta o konfiskaciji akcijskih!,; pitalov prejšnjih privatnih bank. Vsi ti kapitali se zaplenijo in izroče ljudski banki ali ruski republik . Vse banöne akcije se anulirajo in ustavi se vsako h plaöevanje dividend. Ustanovi se narodni komisariat za finance. O finančnem bankerotu v Rusa ji so ifc več mesecev krožile vznemirljive vesti. Rusija je imela koncem leta 1917j okroglo 188 milijard K, državnega dolga. Približno polovico tega dolga, je bilo najetega v tujini. 'Avstrija je pri ruskem kraihu še najmanj udeležena. Naši finančni mogotci so imeli naloženih v ruskih posojilih samo kakih 50—70 milijonov K. Hujše je prizadeta Nemčija. Najhuje je puščala ruska vlada kri francoskemu narodnemu premoženjuy ki izgubi, kakor pravijo najnovejša poročila, nad 22 milijard frankov. Kakšni bodo nasledki ruskega bankerota? Angleži in Francozi tega udarca gotovo ne bodo kar tako sprejeli. Na en ali drug način bodo skušali dobiti svoje premoženje iz Rusije. Že sedaj kliče londonsko in-pariško časopisje ogenj in žveplo nad Rusijo ter zahteva, da se mora proglasiti nad Rusijo tako dolgo strog bojkot, dokler ne bo poplačala zadnjega vinarja. Czernin se je vrnil iz Bresta-Litov- skega. V sredo, dne 13. februarja, se je vrnil zunanji minister grof Czernin iz Bresta-Litovskiega na Dunaj. Prebivalstvo ga je sprejelo zelo prisrčno. Na kolodvoru se je zbralo prav veliko občinstva, mestni zastop j z županom dr. Weisskirobnerjem in mnogo dlrugih j gostov. Župan je imel pozdravni govor, na katerega ! je odgovoril grof Czernin s kratkim pojasnilom o mi- ) ru in posledicah miru z Rusijo. Rekel je med dru- i gim: „Z mirom, ki se je sklenil v Brestu-Litovskem, ; smo se močno približali splošnemu miru. To je zače- j tek konca svetovne vojne. Predvsem je mir z Rusijo 5 krušni mir. Iz Rusije upamo dobiti živil, da bo po- i stal naš prehranjevalni položaj ugodnejši. Glede voj-j nih vjetnikov imamo pozitivno zagotovilo', da so pro-j sti. Karkoli je bilo mogoče, se je storilo, da se oproš- | čeni vjetniki kakor mogoče hitro spravijo v domovino. \ Kajpada so pri tem mnoge težave, ker divja v Rusiji l meščanska vojska. Gre za to, da še nekoliko vzdrži- j mo in vztrajamo, in dosežen bo Časten splošen mir.“ 1 — Grofu Czerninu so še tudi pred palačo zunanjega j ministrstva priredili viharne ovacije. Zbralo se je ze- j lo veliko Dunajcank, ki so tako dolgo ponavljale ovar ; cije, dokler se grof Czernin, ni pokazal na balkonu, j in je imel na množico kratek nagovor, v katerem j< j pozival zbrano ljudstvo, naj vztraja do končnega s | plošnega miru.: a iz srca čestitati na častnih pridobitvah. Dopis iz Koroške. Vsakdo, kii je količkaj pogledal preko domače luže, gotovo dobro ve, kako lepi so naši slovenski kraji in ni čuda, da se pohlepnim tujcem cede sline po njih ter si že od nekdaj prizadevajo dobiti polagoma le v svojo posest. Vprašajmo samo one. reve, ki so morale zapustiti pred ali med vo sko svoja domovja in se potikajo že leta kje po tujem, le-ti vedo najbolje, kaj se pravi: Ljubo doma, kdor ga ima! Pa tudi mi, ki že nosimo precej dolgo vojaško suknjo in smo raztreseni po vseh vetrovih, koprnimo že željno po dnevu, da bomo smeli stopiti na plan: V boj za našo narodlno svobodo, za naroda prostost! Ko čitamo naše časopisje, kako po vseh kraiih naše mile Slovenije se vse giblje, prohuja in hiti na krov, navdaja nas vse le ena želja: Da bi že skoraj lahko tudi mi pomagali! Naj se nasprotni tabor srdi, grozi, razburja, to naj nas ne plaši, pač pa je nam najboljši dokaz, da smo že na pravem potu, da se borimo za naš biti ali ne biti! Le vstrajno po tem nacrtu naprej, vspehi ne bodo izostali! — Nikoli ne pozabim, kakšen vtis sta na-.pravila na mene in gotovo na vsakega rodoljuba o-na izzivajoča članka v „Tiroler Soldaten-Zeitung“ : „Der slovenische Irredentismus.“ Kakor blisk sta potem šla po vsem nemškem Časopisju, češ, tu se vidi, kaki so Slovenci, ako že vojaško glasilo tako piše! Seveda naši narodni voditelji niso vtaknili to mirno v žep, dosegli so, 'da se je omenjeni list takoj ustavil. Odkod pač izvira vse sovraštvo, ki preveva vse, kar je nemško, napram Jugoslovanom, osobito proti Slovencem? Ker zastruplja dan za 'dnevom nemško časopisje vso širšo javnost s svojimi strupenimi napadi na nas, saj ni čitati drugega kot: Verräter i. t. d. I Pa naj le storijo, kar hočejo, naša pravična stvar gre naprej in bo zmagala! Za Rdeč križ. Na gostiji Pintarič—Guček pri Sv. .Rnnertu v Slov. gor. se je nabralo za Rdeč križ 10 K. Hvala ! f Položaj vojnih vjetnikov na Ruskem. Uradno so. razglaša: 1. Pristojna mesta ne bodo opustila, intenzivno nadaljevati pogajanja glede vojnih vjetnikov in zopet pričeti z istimi, ce bi se mimogrede prekinila. 2. Že doseženo sporazumljenje glede gotovih razredov vojnih vjetnikov bo skoro gotovo večjemu številu vojnih vjetnikov omogočilo vrnite v relativno bolj zgodnjem roku. 3. Vesti, ki jih o tem vprašanju razširja časopisje ter jih posnema v obliki, kakor si to predstavljajo naši sovražniki, kateri smatrajo, da se bo odpustilo vjetnike brez nadaljne oskrbe, se moralo obsojati. 4. Armadna, uprava bo odpuščala ruske vjetnike le v taki obliki, ki bo odgovarjala enakim ruskim protiodredbam. Ne more se misliti, da bi se ruska javnost ne ozirala na odnošaje te izmenjave. 5. Armadna uprava, katera, ni vprašanja o vzdrževanju vojnih vjetnikov nikdar obravnavala na formalni birokratiČni način, deluje že delj Časa na to, da bi že v naprej uvide v an e nevarnosti, ki grozijo odouščenim vjetnikom, odvrnila od vojnih vjetnikov Te odredbe stremijo za tem, da se pripravijo visoke svote za vzdrževanje vojnih vjetnikov v krajih’, kjer vlada beda; praktično se morajo uporabiti ik sredstva za preskrbo najnujnejših življenjskih potrebščin. Uolivati se mora na vojne vjetnike, da se od njih ne storijo koraki, M bi mogli poslabšati po- ložaj. Konečno se mora misliti tudi na organizacijo, katera bi naj pripomogla, da bi se brez izgub pospešila vrnitev vjetnikov v domovino. 6. Večletna izkustva armadne uprave glede varstva vojnih vjetnikov, obsežne informacije o sedanjem položaju vojnih vjetnikov v vseh delih Rusije in vaja, da se na novo nastala dejstva odgovori z protiodredbami, ki obljubljajo uspeh, konečno smotrena, pametna in nev-strašena delavnost nevtralnih mest ter bližajoči se toplejši letni čas in konec sovražnosti na vzhodu da^-jejo upanje, da bodo vse nastale težave glede vrnitve vojnih vjetnikov srečno premagane. ~ Armadna u-prava se zaveda, eia se inorai Čuvati vsako ogroženo človeško življenje v sovražnikovi deželi, kolikor more sploh država k temu pripomoči. Rekvirirati)*e živine po vojaštvu. C, kr. urad za ljudsko prehrano v Ceiju nam javlja: »Daje se javno na znanje, da se bo tistim posestnikom, kateri niso do sedaj svoje za prodajo določene živine prostovoljno izročili, ista potom vojaške rekvizicije odvzela. Dotiče a občinska županstva bodo morala v takih slučajih skrbeti za preno čevanje in prehranjevanje vojaštva na lastne stroške, katerih pa ne dobe povrnjenih od c. kr. erarja, nego jih morajo tirjati sama od zanikrnih posestnikov. Radi tega se priporoča, da se za prodajo določena in zastrižena živina čimprej, in sicer prostovoljko dipeije«. Tako piše prehranjevalni inšpektor pi. Baitz. Nasilno rekviriranje živine bo dovedlo do razmer, ki bodo postala naravnost neznosna. Vprašamo samo : S čim pa bo kmet spomladi obdelal polja, posebno v t«siki ilovnati in hriboviti zemlji. Lahko je dajati taka navodiia, lahko se imenuje kmete »zanikrne«, a nihče ne bo rnogei popraviti škode, ki jo bo trpela spiošnost, če se bo tudi živino rekviriralo z vojaško siio. Najmanj polovico polja bo ostalo spom'adi neobdelanega, «s* Prodaja živine in dohodninski davek. Finančni minister je odgovoril na interpelacijo poslancev dr Verstovšeka, Pišema in tovarišev radi vračunan-fa izkupička za v vojski odprodane posamezne glave živine v svoto dohodkov, ki je merodajna pri odmeri dohodninskega davka in davka na vojne dobičke. Izkupiček za živino, ki je pripadala k inventarju kmetskih posestev po § 159 dohodninskega zakona, ni podvržen ne dohodnini in ne davku na vojne dobičke Pač pa bi bil po dosedanjih navodilih podvržen omenjenemu davku izkupiček prodaje pitane in mlade živine (telet). Komisija gosposke zbornice pa je to davčno zadevo v toliko izpopolnila, da se tudi izkupiček prodaje mlade živine, ki je bila vzgojena za gospodarske potrebe in za pleme ter se je morala v vojni prodati, ne sme vračunati v svoto, 3d je potem merodajna pri odmeri dohodninskega davka,. (Priloga št. 51 stenografienega zapisnika gosposke zbornice, XXII. zasedanja 1917, stran 7.) O tem so bile obveščene vse davčne oblasti in se morajo tudi po tem ravnati. Kratko rečeno: Davčne oblasti odslej izkupička za živino., ki je bila odprodali a kot živi inventar, ne smejo vračunati v svoto, od katere se potem odmeri dohodninski davek in davek na vojne dobičke. Ce torej davčna oblast kljub tej odredbi fin. ministra še naprej obdači tudi dohodke od prodaje živine, naj davkoplačevalec takoj napravi ugovor in se naj sklicuje na odgovor finančnega ministra, ki ga je dal dne 31. januarja na interpelacijo poslancev dr. Verstovšeka, Pišeka in tovarišev, vloženo 27. junija 1917. • Število živine. Kakor se godi odi šrapnela dobro prestreljenemu letalu, tako pada število naše goveje živine. Moj sosed veleposestnik je redil vedno nad 20 glav živine, sedaj ima še 8 mršavih repov; •az sem imel 4 krave in še par telic, sedaj nimam nič. Zakaj ne? Krme premalo, slame pa ne smemo kupiti. K velikonočnim praznikom nameravam kupiti vojno koziko. To je istina. Ce bo pa treba mleko tudi od te kozače nositi pol ure daleč k županu, bom pa oddal mleko — s kozo vred! Oddaja kovin. Izšla je nova odredba Štajerskega cesarskega namestništva, s katero se določa, da morajo oddati v vojaške namene razne kovinske predmeta ne samo izdelovalci, trgovci itd., ampak tudi v-sak, kdor jih sploh ima. Oddati se morajo predmeti iz bakra ali zlitin iz bakra, kot zastorne palice, ščiti brivcev, zvončki, obešalniki za obleko, razne oporne palice v izložbenih oknih, kuhinjska posoda, razno domače orodje, kot žlice! vilice, noži itd. iz niklja, a-iumin.fa, tombaka, novega srebra in iz zlitin teh kovin. Nadalje je oddati razne kovinaste predmete iz bakra, medenine, aluminija ali iz zlitin teh kovin, ki se jih rabi pri točenju piva, kot pipe, aparature itd. Zoper tozadevne prestopke je določena kazen zapora od enega meseca do treh let, ali pa denarna globa do 20.000 K. Tudi pečatnega voska ni. Poštni predpisi strogo zahtevajo, da morajo biti gotove ; ošili atve zapečatene, sicer se jih ne sprejme. Pečatnega voska v zmanjkalo in se ga ne dobi nikier. Kaj sedlaj? Ali naj se preskrbi pečatni vosek, ali se naj neobhodrtn Inotrebne pošiljatve ustavijo? Nekaj se mora zgoditi. Izhod bi bil' kvečjem, da se odredba za pečatenja prekliče ali pa dobi nadomestilo., ! Kako nas odirajo ogrsla žldje? Ogrski veletrgovci — seveda sami Židje, — so v lanskem letu naročili iz inozemstva m sicer iz Švice, Danske, Švedske, Norveške in Nizozemske sledeče množine živil: 37,000 meterskih stotov suroveaa masla, 28.500 met. stotov krompirjeve moke, 27.500 met. stotov masti in mesa, 40.000 kg mlečnega praška in 1,750.000 škat-Ijic zgoščenega mleka, Čeprav ima Ogrska sama dosti teh živil in jih torej ne potrebuje. Ogrski trgovci so pa ta živila prodali za drag denar nam Avstrijcem in si pri tem napravili na stotine milijonov kron dobička. Pridelovanje sladkorja v Avstriji. Pridelovanje sladkorja v lanskem letu je močno nazadovalo v primeri leta 1916, kar je pač povzročila suša, ki je močno škodovala sladkorni pesi. Obrat je ustavila 1 tovarna za izdelovanje sladkorja na Češkem in 1 na Ogrskem. Na Češkem se je leta 1917 pridelalo okrog 1,818.000 ton sladkorne pese, leta 1916 pa 2,736.900 ton, torej za 33% manj. Na Moravskem so pridelali sladkorne pese leta 1917 za 35.4% manj kot leta 1916, in na Ogrskem za 15.2% manj. Zavsem se je v Av-slro-Ogrski leta 1917 pridelalo 29,5% sladkorne pese manj kakor leta 1916. JPdSOjilaica v Maribora Narodni dom naznanja, da uraduje vsak delavnik od V2 D do 12. ure predpoldne. Dopis? • ■Maribor. Izdaja krušnih in drugih kart je jutri, v soboto, dne 16. februarja. Maribor. Za mesec februar je prehranjevalni urad okrajnega glavarstva razdelil sladkor sledeče: Studenci : Preskrbovalni odbor 1000 kg; Dobrovci: Launig 250; St. lij: Plevnik 450, Gasser 350, Herzog 400, Faleš 150, Hammer 100, Swaty 300; Fram: Zamolo 330, Kodrič BOO, Högenwart 300; Kamnica: Poš 600, Ravnjak 400; St. Jurij o. P,: Dobaj 620; Jarenina; Cvilak 450, Kramberger 300, Pinterič 200, Jamernik 200, Ferk 200; St. Jakob: Arnuš 600, in Sehneebezger 450; Sv. Križ: Verdohig 470; Krčevine: Sock 500, Serec 300, Mydlil 600; Hoče: Polž 900; Race: Sijanec 300, Lašič 200: 'Gornja Sveta Kungota: Vaupotič 300, Likavee 320; Leitersberg: Perko'450, Kodrič 100, Lupinšek 100, Paluc 450; Lembah: Zemljič 300, Rottner 500, Kasjak 100, Sor-ko 100; Št. Lovrenc: Kukovič 100, Boldin 200, Jä-i ger 100, Oder 200, Kores 150, Karničnik 300, Bauer i. 1000;. Sv. Marjeta na Dravskem polju: Macun 580; Sv. Marjeta ob Pesnici: Baumgartner 650, Jager 3Ö0 ;. St. Martin yri Vurbergu: Krajnc 580; St. Nikolaj: Florjančič 240; Ploderšnica:' Schönwetter 260; St. Peter: LajnšiČ 800, Lorber 200; Pekre: Sor-; ko 270: Planice: Kodrič 180; Podbva: Novak 470; ; Pobrežje: Mayer 600, Prehtler 400, Marko 400, Su-: her 360; Ruše: Kupčič 200, Konsum 220, Beigott 300, Sernec 200; Reka: Lebe 540; Ritmica-Brezno: : Povoden 100; Razvanje: Kotz 360; Radvanje: Pesek 400, Lobnik 1000; D. M. Brezje: Horvat 540: Zite-Čk:i vas: Krajnc 330; Slivnica: Lob 400, Polajnko 330; Tezno: Sabotier 300. Walzi 360; Svečina: S-monig 600, Skribe 300; Selnica ob Dravi: Jagrič 650 Kanzler 350, Pinter 250, Golob 20ö, Peklar 300, Homik 100; Pekel: Sima 200, Drofenik 140, Schweiz : 200; Makole: Košorok 400, Ozebek 400, Dreo 370, ; Novak 300; Sv. Martin na Pohorju: Vernig 930; G. ! Polskava: Cizel 300, Ur an jek 220, Navratil 200; Po-! ličane: Sumer 200, Vodenik 400, Oberski 200, Sav-i s ojem opozicionelnem stališču Z nemškimi nacionalci pa se je posvetoval celih pet ur. Vlada računa, da nemški socialni demo kra'je ne bodo glasovah proti vladi, temveč, da bodo v na bolj neugodnem slučaju pred glasovan jem odšli iz dvorane. Razburjen« st med Poljaki Iz Krakova poroča o. da se bo tam vršila j dne 18. t. m splošna prireditev vsegja brakov ■ ske^a prebLa stva proti odcepitvi gubernije Holm od Poljske k Ukrajini. Visokošolci bolo skrbeli za red. Listi poročajo iz Lvova: Bivši minister Glombinski je odložil vse svoje redove in vsa odlikovanja. V Krakovu so razobesili črne zastave. Poljski listi so izšli dne 13. in 14. februarja v žalni obliki, s črnim robom na prvi strani. Vsi so zelo raJjučeni vsled delitve poljskega ozemlja. „Gazeta Poiana“ piše: Poljaki ne bodo pod nobenimi pogoji dovolili delitev svoje domovine. Lloyd George o sklepih y Versaillesu- Lleyd George je prišel nekoliko v škripce. V seji spodnje zbornice dne 12. februarja gaje namreč prejšnji ministrski predsednik Asquith vprašal o razširjenju pravic versailleskega vojnega sveta. Lloyd George je v odgovora najprej omenil govora Czernina in Hertlinga, Je sicer v obliki razlika med teina govoroma, ne pa v vsebini. Czernin postavlja Mezopotamijo, Palestino in Armenijo v isto vrsto kot Belgijo in je menda mnenja naj se te pokrajine vrnejo Turčiji pod istimi pogoji, pod katerimi naj Nemčija vrne Belgijo. Glede na ita lij ar ske zahteve in na zahteve Slovanov v Avstriji se Czernia ni izjavil o nobenem vprašanju, ne da bi se naj izrazitejše branil, da bi razpravljal o kakih pogojih, ki se morajo smatrati za mirovne pogoje. Glede na versaillesko konferenco je Lloyd George nato izjavil, da so se spriča ojačenja zahodne fronte s četami z vzhodne fronte storili sklepi, vsled katerih bodo zavezniki s svoj mi ar madami nastopali kakor z eno armado. O podrobnostih teh sklepov pa ne more in ne sme govoriti, ker so se proglasili za tajne ; če bi se izdali javnosti, bi Nemčija takoj storila protiukrepe in bi tako oškodovala četverosporazumova podvzetja. Lloyd Georgeov govor pa ni zadovoljil Angležev, kateri so precej nevoljni zavoljo tega, kar se je v Versaillesu baje sklenilo, naj se angleška generala Haig in Robertson podredita francoskemu najvišjemu vodstvu. Angleški ponos je s tem razž Ijen. V nadaljni razpravi je o tej točki Še tudi govoril državni tajnik za zunanje zadeve Bilfour, ki je povedal, da se je v Versaillesu tuli razpravljalo o govorih Czernina in Hertlinga, v katerih pa se ni našla ena zadovoljujoča misel, vsled česar so vojaška podvzetja sedaj važnejša kasor kedaj poprfj. Ali jc bilo v teh govorih kaj, kar bi dajalo vojnim ciljem četverosporazuma kakršnokoli zadoščenje? Czernin se v svojem govoru ni pokazal pripravljenega, da bi sprejel le samo enega važnih vojnih ciljev Wiisonovih. Sp r y Nemčiji. Pri razgovorih v nemškem velikem stanu se vrši resna borba med obema strujama. Konservativci in V lecemci namreč zahtevajo, naj se nadalje postopa zoper Rusijo, da se jo tako prisili k podp su mirovne pogodbe. Če bodo vsenemci prodrli s svojimi zahtevami, bodo baje kancelar grof Hertling, podkancetar pl. Payer in tajnik zunanjih zadev pl. Kiihimann podali cesarju svojo ostavko. Nekateri listi pa poročajo, da se je ta spor že poravnal. B leševi ki v boju z Uk ra ino. Boljševiki hočejo Ukrajino s silo nžug>ti. Od» početka tega meseca se bijejo okoli Kiev a krvavi boji med boljševikimi in ukrajinskimi četami. Boljševiki so zasedli Kiev Ukrajinska Rsda je svoj sedež prestavila v mestu Žitornir V Kievu so boljševiki pri red li krvav« morijo, baje 3000 civilnih oseb je umorjenih Sedaj pa je Rada zbrala okoli Kieva veliko čet ter upa. da prežene boljševike. Biijševiki pa tudi ne mirujejo. Izdalo se je sicer ukaz demobilizacije, točno 4 ure kasneje se je preklical, vsled česar se ra oroženje v Rusiji še ni izvršilo Boljševiki spravljajo svoje čete z nemške in avstrijske fronte ter jih nameravajo uporabiti za odločilni boj zoper Ukrajino. To pa bi bilo usodno za Nemčijo in Avstr ju. Če zmagajo, bi naša mirovna pogodba z Ukrajino osiala brez sadov Zato ni izključeno kakor p še »Kölnische Volkszeitung« da s i se pri razgovorih v nemškem slavnem vojnem stanju t rili važni sklepi ter da se bo na velikomski fronti moralo takoj zopet začeti z vojaškimi podvztji, da se prepreči zmaga boljševikov nad Ukrajino Poslano. Zavarovanja na vojno posojilo za preskrbo otrok 3. glavnico za opremo in vzgojno rento. Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteku zavarovalne dobe, ki si jo podpisatelj sam izvoli (15 ali 18). Umrje li podpisatelj t kom zavarovalne dobe, potem preneha plačevanje nadaljnih premij, Otroku, ki se naj preskrbi ali drugi po podpisa-telju določeni osebi pa se izplača: a) takoj posmrtnina v izmeri 20% zavarovane nominalne glavnice, b) tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20 % zavarovane nominalne glavnice, «) koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnice vojnega posojila kot opremni kapital ( > Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul. (nasproti hotela nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthofl-ovi ulici (g. Žilko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žifko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magda lenski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Andr its pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina g. Antona Umek. Celje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigama gosp. Adler. Cetor ec: Trgovina g. J.Vajnceri, Vehkovška cesta 5. Se. Muh-Loče: Gosp. Kristel Ferdinand (organist). Mobrna pri Celju: Trafika Ropan Alojzija. Motenji Logatec: Trafika A. Kraigher. Fram: Trgovina Janeza Kodrič Pohnsdorf: Trgovina Jurija Gajšek. Gradec: Zeitungsstand A. Klöckl, Jakomimplatz. Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4. Guštanf (Koroško) : Trgovina g. Vinko Brundala. Št. lij r Štor. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sr. Jakob r Štor. gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer. Sr. Jurij ob j us. set.: Trgovina M. Zorko. Mosje: ’ Trafika Vahčič. Laski trgi Trgovina Osolin Jos. Lebringi Knjigarna Scheidbach. Sr. Lenart r Štor. gor.: Trgovina gosp. Antona Zemljič. Leoben : Nicki Rupert. Ljutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič. Mata nedetja : Trgovina Senčar Fr. IVoracerkee pri Celju : Jankovič Antonija. Petroeče: Trgovina Polanc Jožef. Ptuj: Trafika Franc Julis Glavni trg. Podlehnik pri Ptuju: Trgovina gosp. A. Marinčič. Postojna: J. Marinšič. Madgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. Trgovina A. Krempl. Muše pri Maribora. Organist g. Ivan Nep. Slačefe, F Štor. M ist rici; Prodajalna g. Roze Piči. Štor. Gradec: Trgovina g. Bastjančič. Stemtal: Čisel Matilda. Šmartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovini g. Ane Topolnik. Sr. Frojica r Štor. gór.: Trgovina g. Peter Čauš. Sr. Fomas pri Ormožu : Trgovina g. J. Kegel Sr. Vid pri Ptuju: Trgovina D. Tombah. Ver sej : Trgovina gosp. Marije Koroša, Vojnik: Trgovina g. A, Brezovnik. Vransko : G. Brezovšek Ernest. Žetale: Trgovina'gosp. Mai Berlisg. SUznalci izhaia vsak četrtek m stane za cei9 UUSp^UaX Ieto 8 K) za poI ieta 4 K) za leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav« niitvo „Slov. Gospodarja“, Maribor« Posamezna številka stane 16 vin. izhaja vsak pondeijek m petek popoldne. Naročnina za »Stražo« La znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K 3—. Naslov za pošiljatev naročnine: Upr&vmištvo lista „Straža**, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 16 v, na 4 straneh pa 10 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. za pristnost in izTor se Hl\ i bolnem Pìisegn. i VINA bele, rbeie In ime (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova V MARIBORU, Šolska ulica št. 5. OGIiAJS. Najboljši kaTni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Olifčič Trst, via Co-roneo 13. 34 PaBoraffla-InterMtiöHäl“ n SKaribor, Grajski trg Štev, 3, sraven gestite» „k črnemu orla“ se priporoča na obilen obisk. Odprte cel dan. Vstopnina 80_», otroci 20 ». Predstava traja 26 minut. Vojni dogodki iz vseh bojišč, pokrajine vseh dežel celega svet» v n war o! velikosti, slikovite ia reaalfae. Za malo deiarja in malo izgube Čsss se vidi hk. go zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panorame,* prida zopet, ker so vedno neve predatare. KUPIM sa vojaštvo 80—40 vagonov bele repe, korenja, krme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vagon na naslov : -A. KREPEK, MARIBOR, Bismarkova ul. 19. Jesenske prasce kakih 5 ali brejo svinjo želi kupiti Simon Doško, posestnik Kamnica pri Mariboru. 31 Sprejmem dva učencea v uk, katera sta dobrih starišev, in sta vsaj z dobrim uspehom dovršila štiri-razredno ljudsko šolo. Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar v Celju. Kupim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu. ! KUPIM j I dobro ohranjen | SSPLOI1TO I ali lì HARMONIJ i Naslov na upravo tega lista št. »24«. Gostilna $ Narodni Dom$ v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribor. ToCijo se najfinejša vina: Peker Can i. t. d. Priznano dobra kuhinja. V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba. Se priporočata A. in L. Steizer« i 00000:00000 Na Hajvišje dovolilo Njego«# ces. il ìtali, apostolskega Veličanstva izvanredna C. ti*. dfOTM lötffp za voj mike dobrodelne namene. Ta i©terlia t denariu vsebuje 2-046 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625,000 krom' Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 21. febr uarja 1918« Cena srežks 4 krona« Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-Strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C* kr. generalne riwgtillstvc za ririèvn®.loterije (oddelek z& dobrodelne ioteslje). hi Edina štajerska steklarska raarodna trgovin ffa Ormimi* • «» « « » CELJE FRANC STRUPI Graška cesta peipmmim jn» »afwftftfe cenah svojo bogste *al®§® «teki«*»* mimmM® posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih Sip te «favtofm m ™ Frevseffe ira eh steklar skit* del psri @®rkvjah te HaJsoUdneifta in točna postrežba. Ustanovljeno I. 1fi93. Ustanovljeno l. 1893. Vzajemno podporno društvo Hftiš^arna, umetnine In musütallie. Goričar frLeskovšek = Celie ===== trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah XX Z« gostilnilarit: Papirnate servirete vsletì novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. ¥ Liubilanl regiotrciraita ««nfcfta n ciretentm Ilirstvom« D« volju)© {lenom nosollia proti t orottvu, toltovi iivljenjsfcilv polic, I o fi str v, vie orti su\‘lt pi pir« v ©il si trs ir bi na sivifcen» pie Je mite. Vrsča.c «© poac.'ll« » 7' 15 ali S2% Se-lh v od- sekih eli pa t poljutsib đegetopccih obtokih. Kdor želi p s■ jilc, naj se (brne na pisarno v L obijat i, Kor gr egri trg *». 18, ki deje vsa pc trebita pojasnila. Zadruga spre en« tudi hranilne vloge is jih «brestu.,© p c 4 ‘/t%. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. Trflrnik kupim ali vzamem v najem in sicer v bližini Maribora. Vpraša 8« pri tvrdki Tischler, Maribor Te-gethof-ova ul. 19. 32 Eno cerkev eli fitarno sik« poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškoi Podrobna pojasnila daje „ Revat pro umeni cirkveni“, Praga-Vino-gradi, Kraineriova 10. Češka. llč-nec in prodajalka se sprejmeta, v trgovini z steklom, pot celanom in galanterijskim blagom. L Kovačič, Radgona._____ D a Dni arja le samostojne In spretne strokov-ne osebe, «prejmem p* d upoduiml pog. ji, kot 2000 ozir 1600 kron place, letno 2 — 8 5» in je dr», kot niire, stanovanje, is vinogndi deputat. Za piehrano jt dob« p e krbljeno. Le strokovno i» bražeue osebe se naj oglasijo pismeno ali ustmeno pri upravni-štu „Straže". Pl» è» m visoke obresti in dam n> željo namesto denarja druge stvari! Vsled nakupa več oralov zemlje se išče ua lopo posestve v lepem trgu nujno posojilo 6000K proti triletnem odplačilu. Posojil« popolnoma varno! Ponudbe d> upravo tega lista. 35 mm b&ammsmmmm Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju •Hafpl»*v*n>tv««ca» ««dr«»#*' » «««sa». f#v*»w m m m št o Dre^tu^e hrai iime "vloge po 38U°|o. Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hraniln ce Štev 92465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na po-rcšlvo in zastavo Vknjiži o izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le kolele. ------------ a a a ---- Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne 81 m Š f- OO „HOTEL BELI VOL«, Graška (cesarja Mi Jenna) cesta stew. 9. OO izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža. Odgovorni urednik; Vekoslav iStupau, OCisk tiskarne bv. Obrila .v. Maribor«*