RAST - L. VII, ŠT. 5-6 (43-44) OKTOBER 1996 ISSN 0353-6750 REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA H & > & VSEBINA RAST št. 5-6 (43-44) str. UVODNIK Kronikalna pričevanja v 250 poglavjih 315 Jože ŠKUFCA 1 LITERATURA Poezija Prevod bc*1 Novo branje starih besedil Neodposlana pisma Daljave Bližine Jesenska slika Izbrisane sledi Pesmi Zima Mesce Lajšanje Metulju Oblaki Haiku iverje Uničiti, je rekla Proza II KULTURA III NAŠ GOST IV DRUŽBENA VPRAŠANJA Črni in beli svet Kovač Rokerji še živijo Sla po denarju Jože Kotar Čas duše za Dolenjsko (Pogovor s pesnikom Tonetom Pavčkom) Plodna leta (I.) Svetloba razsvetljenskega časa sc širi Dr. Martin Malncrič Večna mladost Gimnazija Novo mesto v verigi trajanja (Pogovor z ravnatelji Veljkom Troho, Vasjo Fuis in Heleno Zalokar) Prva stavka na Slovenskem? Vlaganje v kadre v "Krki" z vidika upravljanja s človeškimi viri Delo žensk med NOB na socialnem področju 319 Tone PAVČEK 321 Milan MARKELJ 324 Sonja VOTOLEN 325 Rudi ROBIČ 325 Katja PLUT 326 Urška HENIGMAN 327 Jožica VOGRINC 327 Sonja ROSI AN 328 Vladimir DEVIDE 328 (prevod: Rudi STOPAR) 330 Marguerite DURAS (prevod: Sonja STERGARŠEK) 332 Sonja ROSTAN 333 Damijan ŠINIGOJ 338 Krokar LUCKY 342 Janez KOLENC 357 Jožef MATIJEVIČ 360 Jože ZUPAN 367 Vilma PIRKOVIČ 383 Ljudmila ŠRIBAR 387 Janez KRAMARIČ 392 Stane GRANDA 400 Ivan GREGORČIČ 418 Miloš JAKOPEC 425 Boris DULAR 438 Marija CIGALE Dejavnost žensk v vojaški in civilni Pavla JERINA LAH, partizanski saniteti ter v povojnih letih 443 Zora STRITAR KONJAJEV V RASTOČA KNJIGA Slovensko znanje in tehnologija na vrhunski svetovni ravni 449 Janez KRAMAR Priznanje kakovosti 457 Janez BERNIK VI ODMEVI IN ODZIVI Pet let Adoramusa 462 Alojz REBULA Hmeljnik 464 Philipp WAMBOLT Novosti Dolenjske založbe 466 Franci ŠALI Vizija odlične Slovenije 470 Joža MIKLIČ Lutkovni festival v Novem mestu 472 Sandra BORŠIČ VII GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 476 Karel BAČER VIII KRONIKA Maj - julij 1996 486 Peter ŠTEFANČIČ Sodelavci te številke 502 NASLOVNICA: Jože Kotar: MASKE KRAKOVSKEGA GOZDA, akril - platno, 1992 KRONIKALNA PRIČEVANJA V 250 J POGIAVJIH Gimnazija Novo mesto praznuje. Od takrat, ko je Marija Terezija izdala listino za njeno ustanovitev, je 8. avgusta letos preteklo 250 let. Pouk za prvih 66 dijakov v šestili razredih se je začel 3. novembra istega leta. Odgovornost zanjo so prevzeli novomeški frančiškani. Gimnazije v drugih krajih slovenskega prostora so bile namreč ob ustanavljanju v tistih časih zaupane jezuitom. Prošnje Novomeščanov, da to mesto dobi gimnazijo, so bile končno uslišane. Za takšno šolo so se zavzemali, da bi imele družine, ki bi prevzemale dijake na bivanje in v oskrbo, vsaj skromne dohodke. Ob takem utilitarnem pričakovanju gimnazije, kar je bilo zaradi socialnih stisk razumljivo, pa je v zavesti prosvetljenih ljudi živelo prepričanje, da pomeni ustoličenje te splošnoizobraževalne šole začetek neustavljivega duhovnega preporoda mesta in dolenjske dežele. Vztrajno se je utrjevala moč tega spoznanja in plamenica gimnazije je nezadržno širila kulturna obzorja in zavest o slovenstvu. Novo mesto je začelo postajati znano po odmevih te gimnazije, po intelektualnem žarišču, pomembnem za to pokrajino in slovensko občestvo. Časi so se spreminjali in gimnazija z njimi. Leta 1912 se je iz stavbe nasproti frančiškanske cerkve preselila v novo šolsko poslopje, tedaj osamelo, brez drugih pozidav v njenem okolju. Doživljala je statusne in druge spremembe, ki so jih povzročale manj ali bolj občutljive šolske reforme. Programsko pa se nikoli ni izneverila svoji temeljni podobi. Mladino je pripravljala za nadaljnje izobraževanje in življenje. To počenja še danes in jutri ne bo nič drugače. O njenem razvoju, delu in prelomnih časih, tudi neprijaznih, govorita dva zbornika. Prvi je izšel za njeno 225-letnico, drugi letos, pravkar. Posamezna leta so spominsko ohranjena v izvestjih in šolskih glasilih ter časopisnih in revialnih zapisih. V tej številki Rasti je predstavljen pogovor s tremi ravnatelji gimnazije (dva sta se sodelovanju odrekla). Priobčen pa je tudi zapis o njenem poslanstvu nekoč in danes. V uredništvu te revije je kar sedem nekdanjih gimnazijcev. Bivši dijaki in profesorji te ustanove množično sodelujejo v Rasti. Tudi v pričujoči številki je ta resnica močno potrjena. Gimnazija Novo mesto je pravzaprav prava rastoča knjiga. Iz tega hrama učenosti in kulturne razgibanosti so izšli vidni, zelo pomembni literarni ustvarjalci, kulturni delavci, znanstveniki, gospodarstveniki in strokovnjaki vseh vrst. Do sedaj je naštela 7.687svojih abituri-entov, do leta 1800 jih je bilo le 660, v naslednjih sto letih 2.154, v tem stoletju pa 3.986. Letos je opravilo maturo 179 dijakov in dijakinj. Nekateri s sijajnimi rezultati. Šolske obletnice obujajo z razkošjem spominov tudi osebno zgodovino. Srečanje gimnazijcev 19. oktobra na Otočcu bo to v obilni meri potrdilo. Čas, ki hiti v tretje tisočletje, je poln upanja in hkrati nabit z neznankami. Človek je človeku sveta stvar, je nekoč učil modrijan Seneka. Izročilo te misli je izzivno tudi za danes in jutri. Za potrjevanje pedagoškega poslanstva pa lahko pomeni kar vodilo! Srečno, Gimnazija Novo mesto, do novega Abrahama! Rast 5-6 /1996 Novo mesto, 24. septembra 1966 315 Jože Škufca RAST-L. VE. ŠT. 5-6 (43-44) OKTOBER 1996 REVIJA ZA T TTT3D ATT TO rt OliuKAl UKU KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA Tone Pavček NOVO BRANJE STARIH BESEDIL y 1 Mlada ljubezen hodi po starih potih Dolenjske; ljubko, brezbrižno drobi ob nevidno prisotnih parih (in parah, kjer se je žalost ponižno sklonila k tlom, v lege zatisne) in srečna ne misli niti približno na znake in kažipote, na hišne številke dvomov; stopa z zoro za glasom neslišnim, v svoje dvostišje. Stopa, plava... Vse je pr\>ič, novo in noro. Pokrajina pomlajena se sveti od njenih luči in še jaz bi skoro sledil ji čez polja in senožeti v bližnjo hosto nepopisanih listov. A jo nerodnež, obložen z leti, le gledam; s čisto majhno zavistjo. 2 Od mlade ljubezni je pokrajina lepa. Od srčnih svetilk. V prostor sije večna milina polnih ženskih oblik. Tako se Dolenjska po žensko zlekne sredi ozar, parobkov, jas in nam ponuja vsepomensko prisotnost časa, bogov in nas: Bili smo, ko je potok potekel prvič v reko in ta v ocean, bili, ko je tukajšnji Adam rekel Evi pr\’ikrat: Rad te imam. Takrat smo vsemu pod lokom nebesnim dali ime, lepo kot pesem. A tej zemlji, njenim prsim in bokom smo radostni rekli - naša ljubezen. In to je ostala. Lepa in zapeljiva kot Chagallov ljubezenski par. Odtlej se po naših žilah preliva kot večnost. Kot milost. Kot dar. 3 LITERATURA Pota v griče ni zarastlo robidje. Rast 5 - 6 / 1996 j\je jeca SU/10(C, med sodi. Med trsje dobri duh vodi 319 mlado ljubezen in starožitje. Tone Pavček LITERATURA Rast 5 - 6 /1996 Še zmeraj v nepojasnjenih čustvih kakšen deček sanja o sreči in skrit kje med trtami žveči grenko preslico v ustih. Tam je kot po nekakšni duhovni zavezi, da za vse prosi in upa in ko ljubimca prideta skupaj, se tudi njemu sanja izpolni. Vmes lakotnica golta ška fe pijače, ljudi, cele rodove, a čas piše na stare zibke nove in zmeraj enake parafe. 4 Tod, koder hodim, so hodili že mnogi. Ti me zdaj spremljajo. Mili in strogi govore zgodbe o svoji skušnji na tej zemlji, naši materi krušni, ki ni več njihova last, njihova njiva, pa čeprav so jih dali vanjo počivat. Hodijo z mano mili znani neznanci, sobesedniki, sodobniki in prednamci: Tod je vandral Čukov Tonček, božje dete, ki ga je vzela Marija med vse svete. Tu je obstal pred svojim poslednjim žlakom Lužar, mož s tenko dušo in težkim korakom. Tod je hodila na dnino Spančkova Ana z lakoto (po lepem) zaznamovana. Tod sta se ljubila dolenjska ljubimca pijana sebe, trav, ajde in vinca, ko sta v besednjaku ljubimcev vseh časov brala nevešča svoj edinstveni pasus. Tod, koder hodim, so poti tlakovane s sledmi prednikov, ki pazijo name, ki setu mogoče odmev njihovega bila ali novo branje starega besedila. Milan Markelj NEODPOSLANA PISMA Neodposlano pismo neznanemu pivskemu prijatelju Prijatelj moj pivski, pojava neznana, lepo je, prekrasno, da še verjameš v svetle daljave. Kaj pa, če sva le ubogi podgani, strahbegajoči v kanalih sveta ? Kaj, če na nama um nepoznani za šalo ne preskuša, kdaj se umre od praznih želja? Kaj, če to vino, od žalosti sladko, ne služi namenom zdolgočasenega boga, da naju za šalo v obup potepta ? Kaj, če pijanost, ki v srcu prižiga svetle daljave, ni le božanska deratizacija ? Prijatelj moj pivski, pojava neznana, le kaj boš v kanalu s svetlo daljavo? Naj se um nepoznani z njo igra, če si upa, more in zna. LITERATURA Rast 5-6/1996 Jaz pa ti povem, kar niti on sam ne ve: Ta temni kanal sveta se nikjer in nikdar ne konča! Iz njega ne uideš nikoli, ne skozi vrata neba ne skozi vrata pekla! Se smrt ničoka te le v drug kanal popelja. neodposlana pisma Neodposlano pismo s pozivom k priznanju V trave na Kapitlju lezi, zažveči v grenčino travnih bilk i/i si brez milosti priznaj, da si ti ta podivjani svet, ta razplamtela sleparija, to uničujoče samožrtje. In si priznaj, da ni rešitve za ta hip, ta drobceni utrip pomladnega večera na mehkih travnikih Kapitlja. In si priznaj, da ta utrip ki že tisočletja duše bega, ko iz hipa v večnost lega, ni prav z ničimer ulovljiv. Neodposlano pismo F. G. Lorci Dragi moj, pozdravljam te lepo v daljno Španijo iz ljubljene Dolenjske! Pa še to. Napisal si, da pesem hoče biti luč. Kako lepo! A veš, da ni tako; da je kurba na ulici, uboga vreča trenutkov z norostjo presvetljenih, trpko lepilo minulih dni, naličena, napudrana, vsa črna pod očmi, prekrokana od mnogih sladkih žalosti. A kljub temu je ljubljena in moja. Neodposlano pismo zlositemu pesniku Pod obiljem besed si pokleknil, moj brat, hrup ti je zamašil ušesa, zaprla usta pesniška strd. A še je beseda, čvrsta in klena, LITERATURA še je beseda, ki močno nit spleta, Rasi 5 -6 / 1996 ~.e je besecja mcd vsemi stvarmi; le za nas je več ni, 322 /e za nas je utopljena, Milan Markelj NEODPOSLANA PISMA pod goro domislic zadušena, v praznem blišču izgubljena. Poišči jo in skleni se z vsemi stvarmi; čaka te voljna v srcu tišine. Neodposlano pismo z neodgovorno izjavo Nekoč bom ušel vsem pastem tega sveta in življenja. Kaj mi bo potem ljubezen strah ponos in kar je še takih velikih reči. Ležal bom v travah, v žužnjanje čebel in travniško cvetje odet, nad menoj pa modro, neskončno nebo. Vseeno mi bo, ali je ura dve ali tri, čemu in če sploh se živi. Neodposlano pismo z življenjepisom Najprej sem začuden gleda! lutke, potem sem presenečen bral povestice, potem sem prevzet prebiral pesmi in romane, potem sem navdušen hodil gledat stare filme, za zjokat črno-bele, potem sem hodil gledat samo še dobre Jilme, potem nisem več hodil v kino, ampak sem poslušal in bral učene ljudi, potem sem se z njimi prepiral, potem mi je bilo dovolj in sem sam začel pisati pesmi, potem nisem napisal nobene več, sem pa napisal pr\>e tri strani trilogije, potem sem si zaželel, da bi bil srebrno valovanje trav pod božajočimi dlanmi vetra, in nič več, ampak res nič več. Kratko, a strašno neodposlano pismo LITERATURA Tudi ti, Rast 5-6 / 1996 neznani prijatelj, si na robu noči. Sonja Votolen DALJA VE vse daljave niso daleč V eni si mi blizu tvoja roka me dosega iz daljave si mi blizu *** Ko misli dramijo tišino se vzdramijo v laseh ki si posodil jih za gnezdo mojih misli tvojih misli mišljenih *** pod zimskim nebom sva ne dam ti rok ne daš mi rok od vročice naju trese mraz lahko bi sneg stopila tako je pač krasti nisva se učila BLIŽINE *** *** ne bodi no spremeni se v vino tak spomenik in se pretakaj odlušči te oci v meni saj nisem vsa lepilo napolni žile LITERATURA prestopi z nogo in me razpoči Rast 5 - 6 / 1996 in mi pridi čisto blizu da te popijem 324 ko me poliješ v Rudi Robič JESENSKA SLIKA Katja Plut LITERATURA Rast 5-6/1996 Nad zalivom prede že jesen zaveso. Sončni pramen bled je, vse bolj hladno greje. Mrzle kaplje se obešajo na veje. Kot ljubimec veter je objel cipreso. IZBRISANE SLEDI Veter je v pesku izbrisal sledi. Val na obali je zgladil stopinje. Burja obeša na nizko se brinje. V duši so moji ostale skrbi. Ladja je tiho priplula v pristan. Mimo hitijo neslišni koraki. Zopet nebo so prekrili oblaki. Ljubico svojo pa čakam zaman. Kaj bi rekel, če bi ti napihala pomlad v oči, da bi me vsaj zdajle pogledal res lepo, čisto tako, kot da bi me imel majceno rad? Kaj bi rekel, če bi ti primrznila zimo v oči in ti dala zrcalo, da bi vsaj enkrat še sebe pogledal čisto tako kot mene? Kaj bi rekel, če bi ti nalila jeseni v oči, da bi me vsaj enkrat pogledal res žalostno, čisto tako kot jaz tebe? Katja Plut Urška Henigman LITERATURA Rast 5 - 6 / 1996 Kaj bi rekel, če bi ti pljusknila poletje v oči, da bi odmrznila zimo in bi bila tam vse dni samo še pomlad in bi me imel poteni čisto majceno rad? Nocoj se ne moreni prebrati nocoj se ne znam prepisati na list da bi se spravila ven iz sebe tako polna grenkljivih pik ne bom nikoli več zaspala ojoj ZIMA tekla je bela snežna vila po gozdnih poteh deklica nedolžna kot zima pokleknila je drhteča sredi neba mlečna cesta štanti od začetka do konca polni pisanih stvari ljubezni vidim snežno pravljico vilo ki nosi darove prelestna pokrajina nežno molči reka modrih besed *** Rastlina raste v meni korenine v nogah cvet v glavi listje p rokah deblo od vratu do mednožja rastlina raste iz oči iz ust poženejo plodovi besede besede. V ustih imam železen okus. V prsih se presipa pesek. Tip mi je strl skalo. Pozdravi se pozdravljajo, besede se pogovarjajo, pogledi se gledajo, mi pa nič. Jožica Vogrinc MESEC Sonja Rostan LITERATURA Rast 5 - 6 /1996 Enkraten je ta moj ljubimec: noč za nočjo se mi sladko nasmiha, skoz rosno šipo zapeljivo mežika, izvablja me v svoje naročje. Z mojim spancem žonglira, vendar ga noče in noče zalučati v moje območje. O, Mesec, Mesec, neugnani moj snubec, prijatelj in psihiater, spet si uspel! Z e vstajam. Prihajam. Odvedi me na sprehod skozi noč! Podaj mi roko in razširi uho, da zlijem vanj vso odvečno prtljago, naj poletim lahno kot pero poljubljat drevesa, jutro, nebo... LAJŠANJE Vžerjavično žgočih dneh pripeti pregrete misli na vrvico vetra da se shladijo V saharsko suhih nočeh orositi usahlo srce s studenčkovo melodijo In po znanih drobnih sledeh ptice iz dupla duše z lubadarjem odletijo. METULJU O metulj! Moje sanje, ki se dvigajo v nebo! Roža sem, ki te čaka. Tvoja podoba pripeta na zemljo. Čakam te, ko trepetaš pod sencami zelenih nebes in se nagajivo sprenevedaš, kot da ne veš, kje je tvoj najljubši vonj. Hrepenim po tem, da bi se tvoja krila zaprla z mojimi vijoličastimi listi, da bi se tvoj nežni rilček vsesal v moje medene grmičke, Sonja Rostan da bi, da bi pozabil, kdo si. Letiš. Ti si svoboden Jaz čakam, da me osvobodiš. Iščeš nežne objeme, jaz jih hrepeneče skrivam. Kje si, ljubi? ki iščeš trenutek miru. Moje plesišče bo tvoja zibelka pozabe. Pridi, nebeški plesalec. J Vladimir Devide OBLAKI Prof. Vladimir Devide je bard haiku pesništva na tleh nekdanje Jugoslavije, avtor mnogih knjig in velik poznavalec japonske kulture. Za svoja delaje prejel številne nagrade in priznanja v domovini in svetu. Del korenin njegove družine izhaja iz Slovenije, kjer je zbirka Bijeli cvijet tudi nastala, sicer pa živi in dela v Zagrebu. Lani je praznoval 70-letnico svojega bogatega življenja. Naj bo objava njegovih del v Rasti tudi prijazna čestitka. Rudi Stopar Plovejo po nelnt - oblaki - in izginjajo in spet nastajajo kot duše in kot misli in kot ljubezen. Povsem beli in mehki, čisti, streha so nad domom ptic - ne zavedajoč se sami sebe, žive in umirajo v čudežu, v zanosu, pomirjeni, ker so videli življenje na zemlji. Kadar so visoko, iznad bolečine in iznad veselja, kadar so tako visoko, da je vse, kar vidijo, povsem drobno kakor igračke, družijo se in razhajajo, popolnjujejo praznine in praznijo prostore. Vedno se menjajo - iz časa v čas - in vedno so isti - od časov davno pred faraoni do danes. No, kadar je oblakom težko, kadar so pred mukotrpno odločitvijo, mračni, resni, preden zajokajo, sedejo v senco pod soncem, zamišljeni, črni in tesnobni - in takrat vlada tišina. Temni oblaki -spuščajo se na zemljo: kako turobno! HAIKU IVERJE POMLAD Park Jelenovac. Pod kupi smeti klijo koprive. V vsakem očesu žabe zrcali se dvoje oči libele. Španski bezeg. Čebljanje vrabcev zaključuje dan. LITERATURA Rast 5 - 6 / 1996 Klobuk gobe, srebrna, zasušena gosta sluz polža. V očesu solza. Na ustnicah smehljaj drhtijo prstki. Vladimir Devide HAIKU IVERJE POLETJE LITERATURA Rast 5 - 6 / 1996 Gostilnica. Pred vhodom se suši šest dežnikov. Pokopališče. Med borovci Mesec. Duh bazilike. Roj komarjev lebdi, kroži, brenči in hiti nikamor Pade kapljica -polkroglast mehurček -poči v nič. Tih plahut kril, jata netopirjev okoli zvonika. JESEN Spušča se somrak. N ukrivljenemu strašilu padla je kapa. Suho se listje nabira ob ograji nekega groba. Poleg kanala razmočeno, odvrženo ljubezensko pismo. Pred razpelom, na križpotju - berač snema kapo: križa se. Iz starih krp stoletna babica dela punčke. ZIMA Neko dekle, bledih lic, v črnini -kam le gre? Poleg oltarja plamenček na sveči drhti, ugaša. Potepuški pes teče po stezi - zastane, ne ozre se. Kristalček ivja na zlatem križcu na vratu žene. Jeklo sekire blešči od kapelj znoja drvarja. Iz zbirke Beli cvetovi prevedel Rudi Stopar Marguerite Daras UNIČITI, JE REKLA Francoska pisateljica, dramatičarka in filmska scenaristka Marguerite Duras (pr. i. M. Donnadieu *4.4.1914 Košinšin, J. Vietnam +4.3.1996 Pariz) je otroštvo preživela v Indokini in leta 1932 prišla v Pariz. Študirala je pravo, nato še matematiko in politične vede; med vojno je sodelovala v odporniškem gibanju in po njej postala časnikarka in književnica. Njeno romaneskno delo priča o veliki enotnosti psihološke tematike. Najprej je pisala romane v neorealističnem slogu, kasneje si je, kot predstavnica “novega romana” (Modcrato cantabile, ljubimce), z osrednjo tematiko duševne osamljenosti in samoodtu-jenosti posameznika, predvsem ženske (Uničili, jc rekla) v razpadajočem družbenem sistemu, prizadevala skoraj v vsakem svojem delu preučevati trpljenje oseb, ki se zaradi nepričakovanega stika s sočlovekom nenadoma zavejo svoje resnične osebnosti in osnovnih potreb, ki so še nezadovoljene. Psihološka kriza jih ponovno še bolj grenko pahne ali v samoto: (Mimo življenje, Jez na Pacifiku, Konjički Tarkvinije) ali v odtujenost, ko sc glavna oseba identificira v nekakšni strastni zanesenosti z modelom, ki ga privlači (Modcrato cantabile, Poleti ob pol enajstih zvečer, Park sredi trga). Pisala je tudi drame (Viadukti na Seine-et-Oise), filmske scenarije, zlasti znana sta Hirošima, ljubezen moja in 'Pako dolga odsotnost. Bila je tudi režiserka (India Song). Sonja Stcrgaršek LITERATURA Rast 5 - 6 /1996 Oblaki. Okna so zaprta. S strani jedilnice, kjer sedi on, se parka ne da videti. Ona pač, ona ga vidi, gleda. Njena miza je ob okenski polici. Zaradi moteče svetlobe mežika. Njen pogled odhaja in prihaja. Tudi drugi gostje gledajo teniške igre, ki jih on ne vidi. Da bi zamenjal mizo, tega ni prosil. Ona ne ve, da jo nekdo opazuje. Okoli petih zjutraj je deževalo. Danes udarjajo žogice po mokrem in težkem. Ona je v poletni obleki. Pred seboj ima knjigo. Jo je začela brati ob njegovem prihodu ali že prej ? Ob knjigi sta dve steklenički belili tablet. Vzame jih pri vsakem obroku. Včasih odpre knjigo. Nato jo skoraj takoj spet zapre. Gleda tenis. Na drugih mizah druge stekleničke, druge knjige. Lase ima črne, sivočrne, gladke, izsušene, niso lepi. Za barvo oči, kadar se obrne, še vedno so izmučene od preveč direktne svetlobe, od oken, se ne ve. Okoli oči, kadar se nasmehne, je koža že rahlo v gubah. Zelo je bleda. Nihče od hotelskih gostov ne igra tenisa. Mladi, iz okolice, igrajo. Nihče se ne pritožuje. - Prijetna je ta mladina. Vsekakor so diskretni. Opazil jo je samo on. - Na ta hrup se človek navadi. Ko je pred šestimi dnevi prišel, je že bila tukaj, s knjigo in tabletami, zapeta v dolgo jopo in črne hlače. Bilo je sveže. Opazil je njeno eleganco, obliko pa gibanje pa vsakodnevno spanje v parku pa roke. Nekdo telefonira. Prvič je bila v parku. Njeno ime je preslišal. Drugič ga je slišal slabo. Nekdo torej telefonira po siesti. Napotki, brez dvoma. Sonce. Sedmi dan. Spet je tu, na tenisu, v belem ležalniku. Se drugi beti ležalniki so, večinoma prazni, razdejani, drug poleg drugega, v krogu, osamljeni. Po počitku mu uide iz oči. Z balkona jo gleda. Spi. Dolga je, taka je videti mrtva, rahlo zlomljena v križu. Drobna je, suha. Tenis je ob tej uri prazen. Med siesto se ne sme igrati. Prične se spet okoli štirih, vse do mraka. Sedmi dan. V popoldansko otopelost končno zadoni moški glas, močan, skoraj surov. Nihče ne odgovori. Nekdo je govoril sam. Nihče se ne zbudi. Samo ona je tako blizu tenisa. Ostali so bolj stran, v zavetju ograd ali na trati, na soncu. Glas, kije pravkar konča! govoriti, odmeva po parku. 330 Dan. Osmi. Sonce. Prišla je vročina. Margueriie Duras Točna, kot je, je opoldne, ko je vstopil v jedilnico, ni bilo. Prišla UNIČITI, JE REKLA je, ko so že začeli streči. Nasmejana, mirna, manj bleda. Vedel je, zaradi knjige in tablet, pogrinjka, zaradi miru, ki je vlada! to dopoldne v hotelskih hodnikih, da ni odpotovala. Nobenega prihoda, nobenega odhoda. Vede! je, zagotovo, da ni odšla. Ko pride, gre mimo njegove mize. S profilom je obrnjena proti oknu. Tako jo lažje opazuje. Lepa je. To se ne opazi. Se tega zaveda ? - Ne. Ne. Med vrati izgine glas v gozd. Nihče ne odgovori. Spet isti glas, močan, skoraj surov. Nebo je danes brez oblakov. Vročina se stopnjuje, se naseli, prodira v gozd, v park. - Nekam soparno, se vam ne zdi? Na okna so spustili modre zavese. Njena miza je v modri svetlobi zastorov. Njeni lasje so zato črni. Njene oči modre. Danes udarjajo žogice v senca, v srca. V hotelu je mrak. Tod neonsko razsvetljavo jedilnice je spet brezbarvna, postarana. Nenadoma si z nervozno kretnjo natoči vodo v kozarec, odpre stekleničke, vzame tablete, jili pogoltne. 'To je pr\>ič, da podvoji dozo. V parku je še vedno svetlo. Skoraj nikogar ni več. Skozi toge, dvignjene zavese zapiha veter. Umiri se. Vzel je knjigo, svojo, jo odprt. Ne bere. S parka se slišijo glasovi. Ona gre ven. Pravkar je odšla. Zapre knjigo. Devet je ura. Mrak, mrak v hotelu in nad gozdom. - Dovolite? Dvigne glavo in ga prepozna. Vseskozi je bil tu, v tem hotelu, od prvega dne. Stalno ga je videval, ati v parku, ali v jedilnici, v hodnikih, ja, stalno, na cesti pred hotelom, okoli tenisa, ponoči, podnevi, krožiti po hotelu, krožiti samega. Njegova leta se ne vidijo, samo oči. Sede, vzame cigareto, mu ponudi eno. - Vas ne motim? - Ne, ne. - Tudi jaz sem sam v tem hotelu. Razumete. - Ja. Ona vstane. Gre mimo. On utihne. - Zadnja sva vsak večer, poglejte, nobenega ni več. Njegov glas je močan, skoraj surov. (Detruire, dit-elle, Ed. de Minuit, 1970) Prevedla Sonja Stcrgaršek Vinjeti ob pesmi in prevodu Lucijan Reščič LITERATURA Rast 5 - 6 /1996 J Sonja Rostan ČRNI IN BELI SVET Nekoč sta bila dva svetova. Eden bel, drugi Črn. V Belem je bilo vse dobro in v Temnem vse zlo. Beli svet je bil tako bel, da so ljudje hodili z zaprtimi očmi, da jih ne bi ščemelc od svetlobe. Kadar so čisto na kratko pogledali v svet, so videli, da je bilo nebo belo, zemlja bela, drevesa bela in rože so bile bele. Tako so mislili, da je bolje oči kar zapreti. Na drugi strani neprodušne meje pa se je mrkotil Črni svet. Ljudje so bili tukaj kar slepi, saj tako in tako ni bilo kaj videti. Ko so hodili so se zaletavali med seboj, vendar jih to ni nič bolelo, ker so bili vsega hudega navajeni. V Temnem svetu je bilo vse polno jam polnih teme, in nizko nebo brez zvezd se je sklanjalo globoko nad zemljo. V jamah pa so živeli Kričači, škrati, ki so na ves glas kričali in ljudem nagajali v že tako težkem življenju. Vse je bilo tako narobe in grdo, če ne bi v Belem svetu živela drobna bela miška. Bila je prav majcena, in ker je bila manjša od drugih miši, si je hotela narediti skrivališče. Začela je gristi v steno sveta, da bi si pregrizla jamico, kot to miške rade počno. Res je pregrizla steno tako globoko, da je skozi predorček v Beli svet prilezlo nekaj teme. Otroci, poglejte, kaj se je zgodilo. Tema, ki sc je prikotalila v Beli svet, je bila v začetku temna in težka, da je legla po tleh. V toploti je zadišala, njen vonj sc je dvignil visoko v zrak, da seje nebo obarvalo modro. Ko je sonce to videlo, je od veselja postalo rumeno. Zemlja je bila zavistna nad prelepim nebom in je od zavisti pognala kvišku zeleno travo in drevesa. Dobrotno sonce, ki se je razveselilo nove barve, je poslalo k zemlji zlate metulje. Kamor je sedel metulj, je trava od sreče pognala rdečo rožo. Sonce seje navdušilo, pa je poslalo še modrc metulje in ti so naredili oranžne cvetlice. Tam na robu Belega sveta je ostal bel oblaček. Veter razburjenja na zemlji ga je ponesel soncu na pot. Droben dežek je padel na zemljo in v njegovem obilju so se barve razlile z rože na rožo, z neba na zemljo in z zemlje na nebo. Nastal je svet, kije bil podoben deželi izobilja. Kristalni potočki so tekli med belimi skalami in modre reke so se zlivale v ažurno morje. Toda to še ni vse. Tudi v Temni svet je priteklo nekaj. To je bila svetloba iz Belega sveta. Prišla je narahlo in pritajeno. Dvignila seje proti nebu in sc zaiskrila v milijonih drobnih iskric. Zasijale so zvezde in nebo je postalo prosojno in modro. Tihe sence so padle na pokrajino ter jo ovile v žametno svetlobo. Miška, ki je opazovala Svetli svet, sc je zdaj ozrla v Temni. Zaslišala je Kričače in se prestrašila. Hitro je v luknjo vtaknila korenček, ki ga je imela pri tačkah, in zaprla prehod med svetovoma. Zadnji žarek, ki seje prikradel v svet teme, je padel med zvezde. Zasijala je luna. Ker so sc Kričači prestrašili, so se uma-literai ura knili v najglobje votline in čisto utihnili. Zvezde pa so iz globokc-Rast 5 - 6 /19% ga ncha priklicale tankolase vile, ki so posedle ob jezerih in zaigrale na srebrne harfe. Sonja Rostan Prestrašeni ljudje so obstali, ker so začutili, da sc nekaj dogaja. črni in bl.1.1 svhi $ slepimi očmi so sc ozirali naokrog. Zaslišali so nežno zvenenje vilinskih strun in od sreče so jim stopile solze v oči. V njihovih solzah pa seje zalesketala lunina podoba in ljudje so spregledali. Pritajili so sc za grmičevje ob jezeru in srečno opazovali ples vil. Tudi ljudje v Belem svetu so se spremenili. Postali so bolj veseli in si izmisli veliko inštrumentov, s katerimi so ubrali različne poskočnice. Tisti, ki niso igrali, so se zavrteli v veselem plesu. Svetišča so bila polna vesele in nežne glasbe, ki sojo igrali božanstvu sreče. Kaj pa se je zgodilo z miško? Postala je lačna. Izpulila je korenček iz luknjice in ga obgrizla. Medtem so vile opazile luknjico. Zaželele so si sonca. S čarobno palico so povečale prehod. Odšle so preko na svetlobo. Z druge strani pa so se ljudje iz Svetlega sveta preselili v Temni. Tako ljudje delamo še danes. Vsak dan sc preselimo iz svetlobe v temo in spet nazaj. Najlepši pa je obok, ki so ga naredile vile. To je čas, ko ljudje potujemo v drugi svet ali pa se od tam vračamo. Takrat je svetloba nad nami vsa čarobna, zlati oblački prevažajo v svojih kočijah svetlolase vile otožnih oči in rožnatih lic. Mali pastirček pa sedi pod dišečim grmom ter igra na srebrno piščalko. Kdor jih še ni videl, naj dobro napne oči danes ob mraku. Pa še to, otroci, včasih le poglejte pod kakšno skalo, če sc kje skriva kakšen prestrašen Kričač. v Damijan Šinigoj KOVAČ V 'tazakmašni’ obleki seje Lojze počutil nelagodno, mislil sije, da mu pristoji ravno tako, kot kravi molznici pristojijo spodnje hlače - če bi jo tako videle druge krave, bi sc smejale, da bi mleko nehale dajati... In če bi ga v tej obleki videli prijatelji, bi sc mu tudi režali na vse grlo. Se na Gospodov dan so sc muzali in drug drugega pod rebra drezali, kaj šele na običajni delavnik. No, zanj to ni bil običajni delavnik! Ne, ta dan si bo zapomnil za vse življenje, kajti kaj takega doživiš le enkrat in nikoli več. Star je bil skoraj dvajset let in v tem kratkem obdobju, ko se prenekateri šele od materinega krila odlepi in prvič razprostre peruti za samostojni poletje imel sam že prenekateri dan neizbrisno v spomin zapisan. Pa ne padce, buške, raztrgane hlače in kolena, od gospodov župnikov navita ušesa, ko je bil želodec poln farških češenj ali odtisov žuljavih očetovih dlani na licih, če gaje kaj polomil. Vse to sije sicer zapomnil, a je spomin sčasoma obledel in mu je zadeva le še megleno ostala v glavi. Ne, v tem kratkem obdobju, ki je bilo potrebno, da je napolnil dvajset let, je bilo kar nekaj datumov, ki jih nikoli ne bo pozabil! Ko še ni bil dopolnil petnajstih let, šele s puhom pod nosom, so LITERATURA domov prijahali italijanski karabinjerji in odpeljali vse štiri brate. Rast 5-6 / 1996 V Gonars. Italijo. Taborišče. Gospodu župniku je nekoč, ko mu je ta ravno uro navijal, da str 333 bila ušesa že čisto rdeča in je stal na konicah nožnih prstov, za- Damijan Šinigoj upal, da si želi videti svet. In gospod župnik mu je ob prvi priliki KOVAČ izpolnil željo. Poslal ga jc v svet. Zato, ker je bil že skoraj dovolj star, dajo pobriše k partizanom. Ateistom. Dejstvo, daje bil za partizane prcšmrkav, ni nikogar zanimalo - saj za ustreliti nisi nikoli premlad... 19. april 1942. leta. Ves teden je deževalo, ko pa so prišli po njih, jc kot za stavo sijalo sonce. Sc norčevalo iz njih, da jim je bilo težje zapustiti rodno gnezdo. 22. april 1942. Taborišče, v katerem je bilo skoraj pet tisoč ljudi, ki so spali v brezštevilnih barakah, je bilo obdano s skoraj dvometrsko bodečo žico, kakšne pol metra od nje v notranjost pa je bila še ena žica, le pol metra visoka, katero je ne razmišljajoč prestopil. Iz hrastovega stebra, na katerem je bilo betonsko korito, kamor so črpali vodo, s katero so sc taboriščniki umivali, je izpulil zarjavel žebelj in ga zabil poleg svojega pograda, daje nanj lahko obesil 'rekle’. Brat si je zaželel enakega komforta, zato se je, ne da bi kaj razmišljal, podal nazaj, da izpuli še en žebelj. Z eno nogo je prestopil nižjo žico, ko je počilo. Ničesar ni čutil, mirno sc je vrnil k tovarišem, ki so ga, bledi in osupli, klicali. Sele pred barako je opazil, da mu izza pasu teče kri. Makaronar ga je ustrelil v hrbet, v pljuča. Odpeljali so ga v taboriščno ambulanto, kjer mu je vojaški bolničar Giovanni, to se pravi Janez, rial injekcijo in zaustavil krvavitev, drugače mu pa ni mogel pomagati. Imel je osemdeset kilogramov in bil močan kot vol, kar mu je rešilo življenje. Giovani se je sicer trudil, a tista češnja, ki mu jo je prinesel, mu ni dosti pomagala. Le lep namen je pokazala. Pojedel bi jih cel pehar. Za začetek, za ogrevanje. Preden je Italija kapitulirala, ga je pobralo na nekaj več kot štirideset kilogramov. Dnevno so dobivali le košček kruha, velik kot pol zavojčka 'ibarc' brez filtra in nekakšno poparo. Deset metrov od žice pa je rasla koruza. Lahko bi bila tudi deset kilometrov proč, bilo bi enako. Nedosegljivo! Ljudje so zaradi lakote izgubljali vid, sluh. Enkrat mesečno so dobili paket, prepečen kruh od doma, ki so ga še isti dan pojedli, mehčajoč ga s slino in jezikom, daje dlje trajal. Tudi doma ni bilo jela, ker ni bilo rok, ki bi obdelale polja. Za košček kruha se je zabarantala cela njiva, so mu pravili kasneje. So pa bili v Gonarsu ljudje, ki so jim iz Ljubljane z avtomobilom pripeljali še toplo potico, ampak taki so bili redki, pa še ti so trpeli, le da zaradi lakote morda ne... 18. avgust 1943. leta. Po rehabilitaciji, ko naj bi z boljšo hrano prišli malo k sebi, so njega in tri prijatelje z oboroženo stražo z vlakom poslali v Ljubljano. Lubiano, so rekli. Na železniški postaji, ki jo je pred tem morda videl trikrat, je prijateljem rekel, da zagotovo nikoli več ne bodo videli rojstne hiše. Še ko so jih pod stražo pripeljali v Novo mesto in jih peš gnali k sodišču, je bil prepričan, da jih bodo ubili. Le zakaj sojih gnali tako daleč, mu ni bilo jasno. Ali pa tako blizu, kakor se vzame. Njegova hiša je bila blizu kot koruza, kije rasla ob taboriščni žici, a je bila enako nedosegljiva. Kurlic! Še ko so na sodišču podpisali, da so prišli domov, ni povsem verjel. Kot nejeverni Tomaž, ki se je moral Kristusa dotakniti z roko, da je verjel... Šele, ko jih je opazila mesarjeva soproga in takoj doumela, da so prišli iz internacije, ter jih povabila na kosilo, je zajokal. Pa ne LITERATURA zaradi juhe, ki so jo mesarjevi skuhali zase in jc bila, kot pri vseh Rast 5-6 /19% mesarjih, gosta in močna, in sc ji odrekli zaradi njih. Saj je vedel, da mesarji zaradi ene podarjene juhe ne bodo umrli od lakote. 334 Ne, sam jc več kot leto dni spoznaval iz dneva v dan, kako dolgo traja, da človek umre od pomanjkanja hrane, in kako hudo je to... Pa prisilna mobilizacija k partizanom. Mati so sicer jokali, naj ga pustijo le toliko, da ga malo poredijo, ampak oni so vedeli, da je bil v taborišču, pa so vseeno prišli in ga odpeljali. Saj take so vse vojske. Pridejo in vzamejo. Nič ne vprašajo! V 'tazakmašni’ obleki je stal pred tremi mrkogledimi moškimi, ki so sedeli za mizo in se je tudi njim videlo, da obleko med običajnim delavnikom niso vajeni nositi, a je vse skupaj pridalo k slovesnemu občutku, ki se nekako spodobi za tako priložnost. V zadregi je v naročju mel žuljave roke in sc menda že stotič uprl skušnjavi, da bi si zrahljal samoveznico, ki gaje tako dušila. In če je bil pošten - to pa je bil! - sije moral priznati, da ga obleka ni toliko motila, kol seje prepričeval. Motila gaje komisija. Ko se je vrnil iz internacije, ga je oče odpeljal v Mačkovec, k mojstru kovaču, samostojnemu obrtniku, da bo pri njem za vajenca. Tudi takrat ga je bilo strah in je imel oblečeno obleko, kot bi se šel ženit. Za vajenca je bil sicer že malo star, ali ker je preživel taborišče in ker je bil trdega dela vajen in bil ubogljiv, ga mojster ni tako gnal kot drugega vajenca, ki se mu je še materino mleko pod nosom cedilo in življenja iz rojstne vasi niti okusil še ni. Osnovno opravilo vajencev, 'drauf tolči’, je bilo torej njemu prihranjeno, glede na to, daje bil starejši in izkušenejši, pa tudi po Štefane ni moral tolikokrat teči, kadar je bil kakšen kmet, zadovoljen z opravljenim, ravno pri volji ga plačati, kot se je vajencu spodobilo, in če jih je kdaj kak ravno v birtijo povabil, če je bil še posebno zadovoljen, je lahko z njimi pri isti mizi smotko vlekel. Da pa je pri tem moral molčati, se je vedelo, kajti vajenec je končno le vajenec, vseeno, kaj vse je že doživel in koliko sveta je videl. Ali delati je znal in vajen bil... Tri leta vajeništva so minila, pod nosom so že konkretne kocine rasle in napočil je dan, ko je obrtna zbornica določila, kje bo opravljal mojstrski izpit in kdo od obrtnikov bo v komisiji. Vsi so se med seboj poznali in že marsikateri Štefan skupaj po grlih zlili, ali komisija je le komisija. Pa akoravno so mu še davi dejali, da je vse skupaj le formalnost, ki ga bo stala kak Štefan in nič več. Pa tudi nič manj. Tri leta je delal, da so mu prsti na rokah tako utrdili, da je z lahkoto žerjavico prijel in si pripalil ibarco, dlani in lica pa je imel utrjena kot usnje konjskega sedla, plače pa še videl ni. Dobival je nagrado, kolikor mu jo je kovač, mojster, mogel ali hotel dati, ali tega ni bilo veliko. Za cigarete že, pa za kakšen Štefan tudi, ali prcklemano je moral vsak cekin v žepu previdno predjati, da ni v gostilni ravno stiskač in nemanič izpadel. Saj mojster sam ni bil kriv - kmetje so tudi njemu plačevali, kadar so ravno imeli, ampak to ni bilo prav pogostokrat. Največkrat je bilo treba prej vola ali kravo kupiti pa kakšne čevlje potempljati, šele potem, če je kaj ostalo, so se na kovača spomnili. Če je bil račun tristo dinarjev, kar je bilo tistikrat hudičevo veliko denarja in ga je kovač moral pošteno v potu svojega in vajencev obraza zaslužiti, ni nihče rabukal, daje račun previsok, ker so vsi vedeli, da ni. Le denarja niso imeli. So mu pa prinesli kakšen mernik žita, kokoš ali Štefan vina, zorali njivo in morda pet dinarjev dali. In tako, dokler se konj spet ni sezul ali polomila kola. Račun so plačevali od popravila do popravila, kovač pa je moral material sproti v denarju poravnati. Zato Lojze ni preveč bentil, ker je bila nagrada borna in bo moral tudi tistih nekaj Štefanov vina za nagrado komisiji s težavo utrpeti... Praktični del mojstrskega izpita mu je obrtna zbornica določila opravljati pri domačen kovaču in z lahkoto gaje opravil, saj mu je mojster dal povsem vsakodnevno delo opraviti in mu šele potem povedal, da je praktični izpit opravil, mu čestital, potem pa se pustil z vinom pogostiti. Lojze je rade volje za pijačo dal, kot sc spodobi, celo mlajšega vajenca sta poleg povabila. Človek ne opravi izpita vsak dan... Sedaj je stal pred komisijo, ki naj bi mu zastavila vprašanja iz praktičnega dela, in ni se bal, da bi odgovoriti ne znal, ali... Le kaj ga bodo prašali? Kako bosega konja podkuješ? Globoko je vzdihnil in si pred oči priklical kovačijo. Naenkrat je skoraj v živet zagledal Čefidlja, kako k njemu žene na prvo levo nogo bosega konja. Čefidclj se ni prav nič razlikoval od drugih kmetov in je, tako kot drugi, žival šele boso prignal, čeprav sojini kovači toplo na pamet polagali, naj jo priženejo malo prej, ko se podkev še drži. Ali nikoli ni pomagalo, delali so po pameti, ki so sc je že njihovi dedje držali - konja prignati, ko sc sezuje, čeravno bo kovač potem bentil in več dela imel... Torej, Lojzetu seje v mislih prikazal Čcfidelj: kaj storiti? S pod-kovskim nožem spucati kopito, ki sc ga je ponavadi umazanija držala, do stene kopita, katera je še mrtva, in paziti, da sc ne zareže pregloboko, do belega znaka, da ga ne bi ranili. Če je bilo kopito toliko obrabljeno, daje konj šepal, je potrebno podložiti pod podkev 1'ilc starega klobuka. Saj so ga kmetje ponavadi kar s sabo prinesli. Potem s Tusrajbarjem’ občutljivo žabico očistiti, da žival bolečine ne bi trpela. S kleščami poščipati steno kopita, spredaj malo bolj, da se podkev prilega. To je ponavadi mojster delal, vajenca pa sta medtem podkev pripravljala v ognju. Približno petnajst minut sta jo na oglju žarila - eden od njiju je drauf ali meh vlekel, daje bolj žarelo - daje železo določeno temperaturo doseglo, da sc je ’ica’ pokazala. Potem sc je podkev z varežem ali zdrobljeno opeko posipala, da so se luknjice v podkvi zadelale in hkrati ublažilo, da ni železo preveč gorelo. Potem seje podkev z dolgimi kleščami na ’ampus’ položila, to je na nakovalo, in s težkim kladivom ’grif’ potolklo, da seje zvaril s podkvijo. To seje nato v vodo pomočilo, da se je vse skupaj skalilo, in se nato pomerila na boso kopito, da seje lahko po konju oblikovala, dokler je bila še vroča. Podkve je mojster iz železarne Jesenice na vago kupoval (po dvanajst komadov), delali sojih v več velikostih 0, 00, 1 (ajnznar-ce), 2, 3... - ampak navzlic veliki izbiri velikosti je skoraj ni bilo fabriške, ki bi se takoj prilegala konjskemu kopitu, ne da bi jo bilo prej potrebno še kaj obdelati. Razžarjeni podkvi je bilo potrebno s kladivom, kar je ponavadi mojster delal, kapico in štole izvleč pa jeklen grif privarit (prikalit). Štole se je zakrivilo, potem pa se je ’šmol’ potegnil, da so dobile obliko ajdovega zrna, grif pa je imel dva zoba, ki sta se zažrla v železo in pomagala var držati. Ko se je podkev pomerila na kopito in ji je mojster obliko dal, je bila še vedno dovolj vroča, da so sc z lahkoto luknje prebile, osem po številu. Potem se je še enkrat v vodo pomočila in sc konju na kopito pritisnila, da je kopito malo zacmodilo in je bolj pripasala. Kmet je trdno držal žvavdino nogo (ne bo sc vajenca še za to plačevalo!), kovač pa je podkev s kovaškimi žeblji pribil, vsakokrat ga takoj, ko je iz kopita pogledal, zakrivil navzdol, da sc ne bi ranil, ako bi žival nogo izmaknila. Žeblje je potem ’pocvikal’, pustil je le rahlo zakrivino, ki jo je nato z rašplo obdelal, daje bila podkev prinetana. Kopito seje, kjer je gledalo prek podkve, poščipalo in porašplalo in stvar je držala najmanj mesec in pol, kmetje pa so konja ponovno prignali, malo preden sta pretekla dva meseca. Jožo Kotar: KONJIČEK (iz cikla BOSANSKI EKSODUS), mešana tehnika, 1995 LITERATURA Rast 5-6 / 1996 Dela za eno uro na eni nogi, kmet pa je nato malo pomencal, najmlajšega vajenca v bližnjo gostilno po Štefan poslal, nekaj dinarjev odštel in obljubo pustil, da plača takojci, ko zmore. Kovač nikoli ni ugovarjal, čeravno je marsikaterega kmeta, ki kovača ali Šuštarja ni mogel plačati, v gostilni pri ajncu ali šnopcu skedenj videl zaigrati, včasih, če je ravno voli šel kupit, pa so ga prej kibicerji v precep dobili, pa tudi enega ali dva volti zaigrati, preden ju je utegnil kupiti in v domačo štalo prignati... Lojze ni mogel več zdržati in akoravno je znal delati skoraj vse in mu je mojster največkrat od začetka do kraja pustil delo opraviti, vseeno sc je potil in si je samoveznico malo orahljal, da ga pri vratu ni več tolikanj dušilo. Kaj, če ga vprašajo, kako voli podkovati?! še nikoli ni podkoval, kajti vol je bil nekaj čisto drugega od konja. Že res, da so volovemu parklju le ’plch’ pribili, ali bila je to tako močna in zlobna žival, daje mojster najraje sam delo opravil, da sc vajenec ne bi poškodoval in kot kripelj na njegovi vesti obtičal. Vajenci so največkrat podkovanje volov le gledali in se tako učili, če pa le popolnoma gluhi niso bili, so sc tudi boganja za vse življenje naučili, kajti brez grdih besed pri volih ni šlo. Saj v kovačiji si lahko marsikaj slišal, ko je kladivo na mehko padlo, ali z besedovanjem pri volih so se le še furmani lahko kosali, pa še ti ne vedno, le kadar so bili konji še posebno trmasti... Ko mu je komisija pokimala, naj sede, in gaje kovač kar nekako mimogrede vprašal, ali bi popoldne prišel k njemu voz popravit, kateremu se je nekaj pri ojnici zalomilo, mu je rade volje obljubil in mu naročil, kaj vse naj pripravi, da ne bode zastonj hodil, potem pa presenečen spoznal, daje izpit opravil. Vsi trije so ga trepljali po ramenih in ga skoraj odvlekli v oštarijo, kjer smehu kar ni hotelo biti konca, ko na dodatno vprašanje, koliko žebljev potrebuje dobro podkovan konj, Lojze ni odgovoril pravilno -nobenega, če je že res dobro podkovan... ^ Krokar Lucky ROKERJI ŠE ŽIVIJO LITERATURA Rast 5-6/1996 Še danes in konec za ta teden. Preklinjam in sc skozi temno, megleno petkovo jutro spuščam proti železniški postaji. Opazim gručo ljudi, ki diskretno opazuje begunko z otrokom, ki verjetno ni imela potrebnih dokumentov, kar je bilo razvidno iz “prijaznega rjovenja” moža v modrem. “Prekleta vojna!” si zabrusim v brk ter sc obrnem proti steni, kjer mi razmišljanje obstane na rumenem plakatu. Kaiser Jura je pisalo z velikimi, gotsko oblikovanimi črkami. Razberem, da restavracija Grad Črnomelj vabi na zabavo vsako soboto ter da je Kaiser Jura “bend”, ki tam igra. Napol v spancu v monotonem ritmu “drvečega” vlaka sem razmišljal, kaj sc sploh še kje dogaja glede glasbe, družabnega življenja, ali še kdo hodi ven - kam hodijo? Prešinil meje spomin na “stare dobre cajte”, ko sem še kot najstnik hodil na Boome, takratne rock festivale v Ljubljano pa John Mayall pa Melanie pa John Mclaughlin v sveh svojih verzijah pa Floydi na Dunaju pa Rollingi in Chick Corea v Zagrebu pa... “Dobro jutro, vozne karte prosim!” Poglej, poglej, ogovorjeni smo bili v “čistem” slovenskem jeziku - kaj vse seje že spremenilo v tem času, ko ne hodim več tako pogosto med ljudi, ko ne potujem več s sredstvi javnega prevoza. Ali te morda v hotelu Bela krajina in v hotelu Lahinja tudi že postrežejo v slovenščini - kdo ve? Nekje v Semiču je prisedla neka prijazna ženička, ki mi je med potjo razložila, daje danes vse skupaj eno “sranje”, kako mora, “taka betežna v bolnico v Novo mesto, pa ji še enega prevoza ne morejo zrihtat". In da mora reva potem v snegu in mrazu peš tri kilometre do postaje. Resje bila zgovorna. S svojimi monologi o politiki, sociali in znancu, kije “zafural” že tri podjetja, je zabavala pol vagona in prenekateremu so sc zasolzile oči od smeha. Moral sem izstopiti. Škoda, kakšen krasen dan. Večkrat bo treba meti ljudi, tisti brezdušni “pleh” pa naj kar v garaži ostane. Ves nesrečen in živčen se premetavam po fotelju v dnevni sobi, “bemti, že spet sem preveč žrl, čemu so mi sploh potrebne tako obilne večerje,” pomislim ter živčno pritiskam po gumbih TV pilota, godrnjam in bentim na sobotni program. V območju kopalnice zaslišim standardne, pedagoško - verbalne prijeme moje drage, ki mulce prepričuje, kako se je treba temeljito umivati, kajti higiena je...bla...bla...bla... Spomnim sc, ko sem šel na rock festival v Novi Sad - “tri dni sem bil v enih gatah, tri dni v drugih, štumfe s’m pa ’mcl skos iste.” Toda, kaj hočemo, vedno so nas učili, daje v življenju treba moralizirati. “Dost 'mam teh večnih borb s to mularijo.” Nenadoma me prekine sredi razmišljanja meni že znan glas: “Tebi je važno, da imaš zajest pa za pit’, ostalo pa naj ja’ rihtam. Enkrat, ko mi bo dost’ vsega, bom enostavno šla!” Sla?! Bog ne daj, pomislim. Saj se mi bi enostavno zmešalo, če bi kar naenkrat ostal brez vsega tega jamranja. Moški mora najprej trpeti, da si izbori mesto v raju. “Ne se razburjat, pomiri sc. Obleci se, greva danes ven, “prijazno ogovorim tega svojega borca za red in disciplino na oseminštiridesetih kvadratih našega “home swcct homea”. Krokar Lncky “Saj nimam kaj za obleč’!” ROKERJI ŠE ŽIVIJO Ali zna še katera ženska na tem svetu še kakšen drug odgovor v taki situaciji. “Kavbojke!” rečem in po polurnem prepričevanju dosežem, da greva brez “šminke” pogledat naokrog, če sc kaj dogaja. Ker je bilo precej pozno, sem se spomnil na Kaiser Jura v Črnomlju. Morda pa srečam še kakšnega prijatelja - nikoli ne veš. Na velikem razsvetljenem parkirnem prostoru je bilo opaziti poleg avtomobilov še nekaj mladcev, ki so se pozibavali v ritmu “ohlapnih kolen”, zelo na glas modrovali kam naprej ter si podajali verjetno že zdavnaj izpraznjeno steklenico. Ko sem tako razmišljal o svojih dveh “delikventih”, ki bosta čez kako leto v istih letih kot ti veseljaki, meje pri prečkanju ceste skoraj povozil neki pijani idiot, ki je brez avtomobilskih tablic prihrumel izza ovinka. “Pazi, stari! Sintar ’ma fraj soboto,” sem bil prijazno opozorjen s strani odraščajoče generacije. “Saj res, kam pa gledaš, greva noter!” meje nekoliko sunkovito potegnila za roko še vedno ne preveč razpoložena moja “boljša polovica”. Ogromna lesena vrata so naju vabila v notranjost. Pri vstopu v kletni prostor mi je srce rahlo pospešilo ritem, počutil sem se kot vitez, ki po veliki zmagi nad pogani prihaja na zasluženo pijanko in požrtijo, katere ne bo nikoli konec. V na pol zatemnjenem prostoru je bilo opaziti oder, na katerem so bili zloženi “pravi” inštrumenti. Nostalgično sem sc zagledal v bobne, ki so mi delovali kot nekakšen izumrli dinozaver, kajti tiste redke večere, ko sem sc odločal za zabavo v živo, so mi kvarili razpoloženje neki kvazi glasbeniki: z enim samim pritiskom na gumb sintisajzerja so izvabili igranje celotnega orkestra. Z eno samo vloženo disketo za štiri nemške marke pa so zaigrali play-back skladb največjih glasbenih mojstrov. Fuj, pa sintetika; sedaj pa čisto pravi band. Trenutno zasanjanost je prekinila moja draga, češ greva kam sedet, dajo tiščijo kavbojke in tako sva se mimo šanka odpravila po na pol praznem prostoru proti stoletni vinski preši. Tam sva našla svoj prostor pod “kamnitim” nebom. “Kako domače in prijazno, a vendar spoštovanja vzbujajoča grajska klet,” je bilo slišati iz ust moje drage, ko je spuščala pogled iz obokanega stropa preko kamnitih podpornih stebrov na okusno aranžiran šopek suhega cvetja na mizi. “Dober večer, dobrodošli! S čim naj postrežemo?” Odprtih ust sem zastrmel v natakarja - prijatelja, ki ga nisem videl že nekaj let. Prisrčno sva si segla v roko. Predstavil sem mu ženo, ter naročil pijačo. Kako se časi spreminjajo, pomislim. Namesto slinastega polizanca v kravati ter poroznih zlikanih hlačah je pristopil nekdo, ki popolnoma drugače deluje na okolje. Postava s čopom las spetih na hrbtu, v črnem svilenem telovniku, ter v kavbojkah - razpoznavnem znaku neke generacije, ki smo ji rekli rock generacija; generacija, katero lahko vidiš samo še v ameriških filmih, kajti to je generacija, ki je najgloblje zaorala v ledino svetovne kulture. V trenutku, ko seje prijatelj - natakar vračal s pijačo, je nekaj fantov vstalo izza mize in se odpravilo v prostor, kjer so bili instrumenti. “Ti, kaj pa špilajo” sem vprašal prijatelja, tik preden sva nazdra-LITERATURA vi,a- Rast 5 -6 / 1996 “Ostani tu, zabavaj se in vse boš videl in slišal,” je odgovoril ter izpil še drugo polovico kozarca rizlinga. “O.K. - se še oglasim.” 339 Nasmehnil se je in odšel za sank. Krokar Lucky Prijetno žuborenje glasov prisotnih je presekal uvodni takt ki- O TZ- P I ) T r P' r' ' r | \ /1 T r \ ** ^ ^ * J X KuiveK.u se /avuu tarC; pridružili so se mu še ostali instrumenti. “Super!” sem dejal in potrepljal svojo drago po kolenu. Tudi ona je bila videti boljše volje - malo zaradi vzdušja, nekoliko pa tudi zaradi odpetih kavbojk, ki sojo prej tiščale. “Ti, kateri komad je to?” je vprašala. Jaz, ki sem bil vedno odgovoren za informacije iz glasbenega področja v naši družini, sem tokrat zatajil. “Iz nekega ameriškega filma,” sem odgovoril. Vendar se je dalo razbrati, da moj odgovor ni deloval preveč prepričljivo. Tisto, kar pa je sledilo, mi ni bilo potrebno posebej predstavljati, kajti poleg mnogih bendov, ki sva jih oba rada poslušala, je tudi Santana in lahko rečem, da že dolgo nisem slišal, da bi kdo tako zaigral Sambo, Europo, Black magic vvoman, Just in time to see the sun... Med pavzo so zopet zažuborcli glasovi, zopet seje nazdravljalo in midva sva ponovno naročila laški rizling. Začelo se je... Rahlo živčen sem čakal, da bi šel kilo plesat. Končno! “Ti, greva še midva malo plesat?” vprašam. “Aha, alko deluje! O.K. pa greva,” je bilo odobreno s strani vrhovnega poveljstva. Vstala je in si z bolečino na obrazu zapela hlače. V mojih plesnih korakih je bilo približno toliko spretnosti kot pri enoletnem otroku, ki se odloči podreti rekord v hoji med mizo in hladilnikom, da je vmes stol oziroma soseda, ki je ravnokar prišla “fchtat” žličko kave. Razpoloženje je naraščalo, z njim pa tudi moja samozavest v gibanju, ki ga tako rad imenujem ples. Prepoten sem komaj dočakal pavze, izsušeno grlo pa je bilo potrebno intervencije. Prihajal je natakar s še dvema članoma banda, ki sem ju na videz že od prej poznal. Predstavil nas je pa tudi rundo smo naročili. Pogovor je stekel o glasbi, o ljudeh, ki se kratkomalo ne družijo več, o brezposelnosti ter o revščini, ki je postala vsakdanjik v Beli krajini. Beseda je stekla o generaciji, ki se ne zna več zabavati, ki enostavno ne pride več iz svojih družinskih "brlogov”, kakor da v neki apatiji čaka samo še na smrt. Na srečo pa obstaja še nekaj poslednjih mohikanccv, ki vztrajajo, kljub temu da jih vabijo drugam. Hočejo, da se nekaj dogaja na glasbenem področju, na katerem ne kraljuje “frajtoner’ca” oz. limonade tako imenovane zabavne glasbe. Izmenjali smo tudi nekaj misli o glasbi, ki je prisotna na svetovni “sceni”. Po prijetnem pogovoru in nekaj izpitih kozarcih sva bila z ženo počaščena, saj so samo za naju zaigrali celo naslednjo “rundo”. No in tako sva prišla do spoznanja, da poleg Dire Straitsov zna še nekdo zaigrati komade, kot so: Sultans of swing, Moncy for nothing, So far away, Walk of life, in to povrhu vsega še v Beli krajini. To je bila zares prava zabava, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Nisem si mogel kaj, da ne bi vprašal po komadu, s katerim sem zaključeval žurc v svoji mladosti. Niso ga imeli na repertoarju, a vendar za pravega “rockcrja” - po duši, kot so rekli, so izvedli enkratno improvizacijo. Že po nekaj uvodnih taktih Smokc on the vvater so na plesišče prihajali tudi tisti najbolj trmasti. Ne bi bili pravi Belokranjci, če se ne bi poslovili ob zadnjem LITERATURA kozarcu za šankom z besedami: “Vidimo se!” Rast 5 - 6/ 1996 Dobre volje in rahlo utrujena sva z ženo zapustila prizorišče ter se z avtom odpravila proti domu. Zaradi spleta okoliščin in 340 tekoče problematike v strahu pred organi je ona vzela krmilo v Krokar Lucky ROKERJI ŠE ŽIVIJO Jože Kotar: SPEČA NEVESTA (i/. cikla BOSANSKI EKSODUS), oglje, 1996 LITERATURA Rast 5 - 6 / 1996 svoje roke. Molče sem opazoval njen obraz, po katerem so se sprehajale sence, ter luči redkih mimoidočih avtomobilov. Bila je drugačna, pa tudi tehnika vožnje... Nisem imel pripomb. Tesno oprijete kavbojke so bile še vedno odpete. Čudežno razgibavanje je ta ples, sem pomislil, ko sem opazoval gumb, ki se ji je odpel na srajci. Bližala sva se kraju, ki naju je spominjal na čase, ko sem jo še s kolesom spremljal domov, na katerem sva sc kot fant in punca mnogokrat “še zadnjič” ustavila. Zazdelo se mi je, da sem opazil prikrit nasmešek na njenem obrazu. “Daj, ustavi za hip,” sem nekoliko ironično dregnil vanjo. “Ne bodi nor! Poglej, koliko je ura! Otroka sta sama pa tak mraz.” V eni sapi cel roman pripomb - čisto po njeno. Hotel sem še nekaj pripomniti, nakar sem zaslišal zvok smerokaza in zaznal počasno ustavljanje avtomobila. Zapeljala je na zasneženo pot, proti tistemu staremu kozolcu, ki še na pol porušen kljubuje času, a kljub vsemu pomni nešteto zgodb in je priča mnogih skrivnosti. “Ne ugasni motorja,” sem dejal, prižgal luč v kabini ter vklopil radio. “No in še zadnji komad skupine Pink Floyd,” je bilo slišati že nekoliko utrujen glas napovedovalke. Ugasnil sem luč. Nastopil je mir, nekakšen drugačen mir, kot je bil drugačen dotik najinih obrazov. Slišati je bilo samo zamolklo brnenje štiritaktnega motorja ter tiho floydovsko mojstrovino Whish you werc herc. Vzdihnil sem in pomislil - hvala bogu, rockerji živijo! p : ;.. čtč, ’ f t : -J ■.. d : <■ > 7?: "■■V." ■-,> V-. č V Janez Kolenc SLA PO DENARJU Vse se mu je zdelo trenutno minljivo. Perilo, čevlji, hrana. Vsak dan se je oblačil, vsak dan obuval. Od kod vse to, sc ni spraševal. Nikdar ni vedel, ali ima ali ne. Za to je skrbela žena. Nikdar tudi ni vedel, ali ima kaj v denarnici ali ne. Da bi si obremenjeval spomin s takimi malenkostmi? Vedno zazrt v neko preiskovanje, v iskanje smisla in nesmisla. Zajadral je v že pozna leta. Nenadoma je čutil slo po denarju. Nikdar ni rad hodil po oblastvenih prostorih. Oblast - saj je potrebna, a njemu ne. Krade ne, goljufa ne, ubija še manj, dela in kar dela, naredi, pa če ima koga nad sabo ali ne, da bi ga vodil. Sle po nadmoči nad ljudmi nikdar ni čutil. Še v službi, kjer bi moral kdaj pa kdaj kaj ukazati, seje začudil v sebi, če je rekel: Do jutri to in to za domačo nalogo. Še bolj čudno se mu je zdelo, če so to povelje tudi opravili. Toliko zavesti je imel: če se je hotel ohraniti in jesti in piti, mora o tem začudenju molčati. Včasih pa bi najraje kar povedal. Vedel je: če bi povedal, da bi ga zgazili, ali ne vsi, mnogi bi ga še bolj spoštovali. Zaradi onih drugih, maloštevilnih, a nasilnih, čez vse prevladujočih... se je delal strogega. Nekoč je vstopil v oblastveno pisarno. Videl ga je: sedel je za pisalno mizo, v rokah velevažno držal pero, ob robu mize je čakal bliskajoč se računalnik in čakal njegovo povelje, in ta je pričal o velepomembnosti sedanjega časa in o velevažnosti tega moža. Doma je pustil na mizi položnice, ki jih je pozabil vzeti s seboj in poravnati dolgove na poštnem uradu. Na razmetani mizi je pustil tudi pismo, ki gaje zelo iznenadilo, a trenutno z njim ni vedel kaj početi: prošnja za pomoč pri obnovi gradu. Pred kratkim mesecem so mu dali javno priznanje za literarno delo. Saj je dobro vedel, da le zato, ker je že toliko star, pa naj bo, saj ga bo kmalu pobralo, naj kar leže z zavestjo vsaj majhne pomembnosti. Nebo in zemlja pa se ne bosta majala, niti se ne bo sonce zatemnilo ob tisti uri, ko bo neslišno in nevidno nekam odšel. Hotel je biti vedno nekako skrit, neopazljiv, pa so ga le izbezali in vznemirili. Dolgo je premišljeval, ali bi sprejel ali ne. No, saj bo minilo, ta dan bo preždel, potem bo spet teklo po svoje. Sedel je pri samem predsedniku in ta ga je morda kar tako vprašal, če ima doma še kaj umetnin. Umetnin? Čudno je zazvenela ta beseda. Še nihče mu ni rekel, da ustvarja umetnine. Vedno so ga vsi nekako zavračali. No, da, vljudnost... Za kakih petnajst knjig, mu je odvrnil. Saj je delal in delal, ne da bi mislil, če bo kdaj kaj izdal. Vsake izdaje sc je tudi strahotno bal. Vedel je, kaj daje na trg, zavedal seje, da bodo prijemale razne roke, morda tudi kaka branjevka za zavijanje korenja na trgu. On pa je vrtal vase, trgal iz sebe, v črke vlival svoje življenje, dihal vanje svojo dušo, pa mu je neka velespoštovana gospa rekla, da je še vedno velik romantik. In to je bilo vse, kar je ta velespoštovana dobra poznavalka našla v njegovem delu: predal, kamor gaje lahko uvrstila, in ga je pogledala silno velevažno in pronicljivo. In takrat je povesil glavo in zdvomil vase. “Škoda, da imate v predalih. Koliko bi stalo, če bi izdali?” “Občino,” je odvrnil na tako vprašanje, na katerega ni vedel odgo-LITERATURA vora, ker se mu je zdelo, kot da bi vprašal, kdaj bo novo ustvarje-Rast 5-6 / 1996 nje sveta. “Vsaj eno delo bi pa le tiskali.” 342 “Mislite resno?” LITERATURA Rast 5 - 6 /1996 “Seveda. Pridite in sc bova pogovorila.” Roman, roman - njegovega življenja. Da bi ga izdali? Ni mogel verjeti in hkrati se ne naenkrat odločiti. Javnosti dati vse skrivnosti življenja... Vsi so mu priznavali izredno moč, pa vsi hkrati odrivali. Dolgo odrivanja ni mogel razumeti, umetnost je pojmoval kot zgolj umetnost, pa je počasi trdobučni le spoznaval, da seje prav tu zažrlo komolčarstvo in prerivanje za denar, čast in bogve kakšne oslarije še v taki meri, da mu je začela umetnost smrdeti in ga dušiti. Nikakor sc ni mogel privaditi misli, da umetnost ni več le duhovna hrana, ampak slovesno izdajana in podpisovana promocija že politično znanega imena. Zato zdaj beremo le imena podpisanih, ne pa del. In literarno delo je izgubilo svoj pomen. Od njega je ostal le osamel stolpec v dnevnem časopisu, po čem je verz, po čem pola... On je včasih kaj poslal, nekateri so ga upoštevali vsaj toliko, da so mu s honorarjem vrnili denar za pošto in papir, drugi so objavili, obljubili, o denarju ne duha ne sluha. Kot da je umrl. Da je prišel do tega najnovejšega spoznanja in s spoznanjem do sle po denarju, je bila kriva njegova nadrejena, ki gaje predlagala za nagrado. Na občini so komajda vedeli, da obstaja, najbrž pa nihšc še ni prebral ene njegove besede. Pa so ga nagradili in zdaj je celo povabljen na pogovor o denarju, s katerim bi tiskal... Po dodelitvi nagrade so odšli v gostilno. Kaj jih je bilo! Kar zameglilo se mu je, kakšne živine so prišle, da bodo jele in pile v njegovo čast. In spet je mislil po svoje: boš dobil ali ne... Če bi mu dali ta denar, ki bo šel tu, in to presitim, skozi želodec, bi izdal ne le eno delo. In to bi bilo trajno, tako pa bodo kar sproti izcejali v Krko... O, da bi ga slišali, kaj si govori in stiska med stene s sabo govoreče duše. Kaj takega še najbrž niso slišali! Da bi sc ne zapilo in zajelo...?! Slovesna obljuba tudi v gostilni. “Pridite, sc bomo pogovorili.” Toda - na srečo srečni avtor ni jemal preresno. Večkrat so ga že sitile le obljube. Zato se mu na občino ni kar nič mudilo. Prešlo je že štirinajst dni... ko sc je napotil k prijateljici v službo. “Predsednik je rekel, da ti bodo tiskali roman.” “Res?” Zdravil seje. “Potem je pa res morda mislil resno?” “Ja, seveda.” In res sc je, vnaprej najavljen, javil v prednji sobi pred samo skrivnostno sobo oblasti. Od sten je odsevalo: oblast, milost in nemilost, vseznanje in vsevedenje in še marsikaj. On - revna para pred samimi vrati oblasti. Sprejel ga je. Čudovita dvorana. Slike znanega, zelo dragega slikarja. In kakšnega formata, ena naj bi po bežni oceni stala celo premoženje... To - prvi vtis. “Vam so všeč te slike, kot vidim. Imamo jih tu za reklamo. No, sin prvoborca, pa...” In potem, ko mu je srečni avtor vse porazložil, je predsednik telefoniral podrejenemu, naj zbere vse ponudnike za tisk s cenami, kajti pet tisoč nemških mark se mu je zdelo le malo preveč. Za to ceno mu je ponudil neki založnik svoje usluge. “Zglasite se čez kak teden pri gospodu XY, saj ga gotovo poznate.” “Da.” Odšel je. Malo je v njem zadišalo po čudni plesnobi: iz tega ne bo nič. In vendar bo čez nekaj dni le odšel, da se ne bi kdo zgo-varjal, kako hitro vrže puško v koruzo, češ da so mu ponujali, pa ni hotel. Gledal je tega oblastnika pred seboj, mu stisnil roko, v sebi pa nosil svoj pritajeni pogovor. LITERATURA Rast 5 - 6 / 1996 In jc odšel do XY. Povabil ga je, naj sede. In delal pomembno naprej. Potem pa se je vprašujoče zazrl: “Želite?” “Saj veste, zakaj sem prišel.” “Da, dobili smo nekaj ponudb. Tiskarna je daleč najdražja: šeststo do sedemsto tisoč... Drugi se gibljejo od štiristo petdeset do petsto...” “Predrago, kajne?” “Veste kaj, sc bom pogovoril s predsednikom. Vtis bom poklical čez nekaj dni.” Odtaval je domov, v mislih bral svoje delo, če je vredno take cene, ko danes ljudje beže celo iz življenja zaradi... Skorajda ga je bilo sram svojega dela. Pred dnevi je to delo spet bral. Stiskalo ga je, da ni mogel končati. Pa vendar zgodba ni resnična, ali v njej ni niti ene izmišljotine - notranje ne. Zunanji dogodki so prikazani tako, da je iztrgal svoj notranji svet in ga obsvetil z lučjo zunanjega sonca. Pisal pa je zato, ker bi se rad, ko bi bil sam pred seboj in popolnoma zbran, ugledal, kdo pravzaprav je. Zunanji dogodki so metali čudno luč skozi vsa ta desetletja, notranje pa je vedel, kako ga je pehalo in nehote vrglo na tako obrežje, da si je včasih zaželel rajši umreti, kot dihati pod mračnim svinčenim nebom. Ali naključja so mu dala spet upanja in tako je zgrizel čas. In kdo je pravzaprav on in kakšen je bil čas? Je bil res tak, kakor so učila razna berila? Saj je dobro vedel, kako so krojili zgodovino po svoje: odtrgali, dodali izmišljotine, popravili. Zato jo je začel prezirati kot znanost, čeprav jo je v srednji šoli tako cenil, daje zagrizeno prebiral samo zgodovinska dela. In v zapostavljeni bolečini si je ustvaril kot glavnega junaka v romanu Rudija in z njim še Janka ali Slavka, a če bi sestavil te tri, bi dobil nekako njega samega. Sebe je razdelil na več oseb in vsaka je bila osebnost zase. Uradno vzeto - nobena teh oseb ni v resnici nikakor živela, pa so vendar vsi živeli in pomagali svojemu času piti iz morja grozot v upanju, da ga bodo izpili in našli na dnu plodna tla za nova življenja. In tako delo naj bi izšlo in ga razgaljalo? Začelje misliti, da bi ga uničili. Ni za današnji čas. Današnji čas ne ljubi... Česa? Iskrenosti, notranjosti, je bruhalo iz njega na notranja vprašanja. Začel je misliti, da ga bo zmašil v peč in tako rešil predsednika in njegovega tajnika pred finančno polomijo, ki bi jo povzročilo njegovo delov času, ko se zaje na banketu kaj romanov, obenem pa je na tisoče brezposelnih. On pa izdaja tako delo, ki ga bo samo razgaljalo in bi mnoge naganjalo v sveto nečistost nevoščljivosti. V ogenj! __ Telefon. Ženski glas. “Prosim?” “Bi lahko prišli zaradi vašega dela? Pogovorili se bomo, kako in kaj z njim. Saj veste: soba 38.” “No, da.” Vrnil seje spet v spodnjo sobo, kjer je pisaril. Tam ni šel s tipkanjem nikomur na živce. Molče je malo pospravil svoje razmetane papirje, se obul in oblekel za v sobo 38. Kako sc bo vračal, jc kar vedel, zato je odšel z zavestjo, da gre le na sprehod, sicer ne popolnoma prostovoljnim. Ne bo razočaran. S takim prepričanjem je vstopil. “Sedite, prosim.” “Je predrago, kaj?” “Da.” “Niti malo ne silim v to. Skorajda ne želim več.” “O čem govori delo?” Janez Kolenc “O meni in ljudeh med vojno in o njej. Tega sc ne da povedati SLA po DENARJU | .. ..-kAj-AV . -----A "r:::'' ^7 ■/- ( f/O lr//r/člrtcn / ■' -A • • '{; i ^ * I ' ^ ‘‘S // S dtj/tttt/As jj,*-* •» ~ / m. , ■/•***.£<*' ,A... '^y/L ,/sjj ....S/? * “ - "'^/7^'^» v/7. ■ ,.-A?'/.. , £jCyL-s ■ 7. ...7 Boris Dular VLAGANJE V KADRE V ”KRKI” Z VIDIKA UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI (Izvleček magistrske naloge) Uvod Globalizacija sveta in hiter razvoj svetovne trgovine terjata, da podjetja pri doseganju zastavljene vizije, strategije in ciljev mobilizirajo vse svoje možnosti. Prav zato je prišlo v osemdesetih letih do pomembnih sprememb na področju strateškega menedžmenta, kije poleg vizije in strategije in organizacije podjetja uveljavil kot ključni dejavnik uspešnega poslovanja upravljanje človeških virov. Za naše prehodne družbene razmere je odločilno, ali bomo sposobni prav v tem času uveljaviti našo ključno konkurenčno prednost na trgu - zmožnosti naših ljudi. Prav posebna skrb za to področje, ki vključuje skrb za pridobivanje, uvajanje in razvoj zaposlenih z oblikovanim sistemom izobraževanja in usposabljanja, lahko omogoči hitrejše in kakovostnejše doseganje poslovnih rezultatov. Konkreten vpogled vlaganja v kadre smo dobili z raziskavo v Krki, tovarni zdravil. Strateški menedžment in upravljanje človeških virov Priča smo protislovju, ko na eni strani prihaja do vse večje funkcionalne diferenciacije in specializacije družbe, ki predstavlja določeno avtonomijo in zaprtost, na drugi strani pa sc prav zaradi tega povečuje medsebojna odvisnost funkcionalnih sistemov, saj le v celoti z drugimi tvorijo funkcijsko in evolucijsko celoto družbe. Specializirani družbeni podsistemi (ekonomija, politika, znanost, vzgoja idr.) so notranje visoko diferencirani in zato potrebujejo učinkovite mehanizme za reintegracijo svoje raznotere enotnosti. Skupnega interesa ali splošno sprejemljivega interesa v funkcionalno diferenciranih družbah skoraj ni. Gre za različnost interesov in nasprotujoče si normativne usmeritve. Seveda pa je kljub temu potrebno iskati skupne točke (Willke, 1993). Ti trendi se v zadnjih letih izrazito kažejo tudi na področju strateškega menedžmenta. Pri tem lahko ugotavljamo medsebojno povezanost podsistemov in posameznih elementov, prav tako pa smo priča avtonomnosti in specifičnosti v delovanju posameznih podsistemov in njihovih sestavnih elementov. V okviru strateškega menedžmenta so ključni naslednji elementi (Devanna in drugi, 1984): • vizija in strategija, • organizacijska struktura, • upravljanje človeških virov. DRUŽBENA VPRAŠANJA Razvoj menedžmenta je najtesneje povezan z razvojem gospo-Rast 5 - 6 / 1996 darstva, kije zaradi lastne potrebe dajal vse večji poudarek usklajevanju vseh aktivnosti in subjektov za učinkovito doseganje gos-425 podarskih rezultatov (Rozman in drugi, 1993). Strateški menedžment predstavlja temelj delovanja podjetja. Deluje v stalni povezavi in soočanju z ostalimi podsistemi v družbi in v samem podjetju. Nanj intenzivno delujejo predvsem ekonomski, politični in kulturni podsistemi. Prav delovanje teh treh podsistemov, ki so sami visoko diferencirani, avtonomni in samo-referenčni, opredeljuje delovanje temeljnih elementov strateškega menedžmenta. Sodobna dogajanja na področju delovanja podjetij terjajo premišljeno oceno in načrtovanje strategije in dolgoročnega razvoja. Vse bolj sc nakazujejo potrebe po globalnem povezovanju, saj hiter napredek znanosti in tehnologije omogoča oblikovanje celovite povezave posameznih, dosedaj ločenih procesov in sistemov. Prav to terja, da posameznih procesov ne ocenjujemo samo z enega vidika, temveč da ugotovimo, kako funkcionirajo v povezavi z ostalimi in v kakšni medsebojni odvisnosti in stopnji povezanosti so (Armstrong, 1993a). Pri tem je posebej pomembna povezava ekonomskega in političnega podsistema, ki v interesu preprečevanja družbenih konfliktov oblikujeta socialno politiko, ki deluje predvsem zaradi distribucije tveganja in negotovosti, ki so prisotna tako v politiki kot ekonomiji. Pri tem gre za protislovje, ki izvira iz ciljne racionalnosti, ki ima prav na tem področju pomembne negativne posledice - revščina, uničenje okolja (Willke, 1993). Tako ekonomski kot politični podsistem v mnogočem definirata pogoje, v katerih se oblikuje strateški menedžment. Se posebej so to pogoji gospodarjenja in gospodarskega povezovanja, sistemska zakonodaja in podobno. Strateški menedžmet je tako definiran s splošnimi družbenimi omejitvami in globalnimi usmeritvami širših družbenih podsistemov. Prav tako pa obstoječi kulturni vplivi v mnogočem definirajo oblikovanje ali spreminjanje kulture podjetja. Gre za upoštevanje vseh specifičnosti, ki so na kulturnem področju v družbi prisotna in imajo neposreden vpliv na delovanje podjetja. Temelj strateškega menedženta predstavlja oblikovana vizija in strategija podjetja. Ta temelji na kompleksnem upoštevanju stanja na tržišču ter poslovnih in marketinških možnostih, ki jih podjetje na trgu ima, ob upoštevanju vseh pomanjkljivosti, ki so pri tem zaznane. Izbrana vizija in strategija določata organizacijsko strukturo podjetja. Ta mora biti postavljena tako, da bo zagotavljala optimalno uresničevanje začrtanih ciljev. Oblikovana mora biti neposredna organizacijska struktura z ustrezno deli tvijo na nižje enote, oblikovana funkcionalna delitev dela zaposlenih, stopnja centralizacije ali decentralizacije, opredeljeni notranji medsebojni odnosi. Najpomembnejše je določiti možnosti za doseganje začrtanih ciljev. To so predvsem ljudje s svojim znanjem, materialna in finančna sredstva ter čas in okolje. Vizija in strategija razvoja determinirata tudi potrebo po dinamičnem spreminjanju organizacijske strukture. Vzporedno s tem pa je nujno potrebno oblikovati upravljanje človeških virov, ki ob ostalih elementih strateškega menedžmenta šele lahko tudi dejansko zagotovi njegovo delovanje kot celovitega integralnega sistema. Kakovostno upravljanje človeških virov zagotavlja učinkovito uresničevanje začrtane vizije in strategije ter povratno učinkuje na oblikovanje ustrezne organizacijske strukture. Kadri so najpomembnejši viri v podjetju in so prisotni v vseh elementih delovanja določenega podjetja. Prav to terja jasno oblikovano strategijo razvoja tudi na kadrovskem področju, ki mora omogočiti na osnovi vizije in strategije organizacije poslovno učinkovit sistem, ki ho hkrati zagotavljal tudi pogoje za kakovosten razvoj človeških virov v podjetju. Organizacijsko kulturo je mogoče označiti tudi kot sklad skupnih vrednosti ali skupnih spoznanj članov podjetja, ki obstaja na zavestni ravni in uravnava obnašanje članov skupine ali podjetja. Sestavine organizacijske kulture so predvsem vrednote, tipični obrazci vedenja, vzorniki, običaji in obredi, komunikacije ter proizvodi in storitve (Kavčič, 1993). Izgrajena kultura podjetja, ki narekuje določene načine dela in obnašanja, v veliki meri prispeva k učinkovitemu strateškemu menedžmentu. Pogoj za uspešen strateški menedžment je torej celovito kakovostno upravljanje človeških virov, saj prav učinkovita organizacija kadrovskih potencialov zagotavlja uspešnost podjetja. Upravljanje človeških virov je kot pomemben element strateškega menedžmenta oblikovano kot poseben sistem. Beer in drugi (1984) pri sistemu upravljanja človeških virov poudarjajo tesno prepletenost in medsebojno vplivanje naslednjih elementov: • delovnih sistemov, • tokov človeških virov in • nagrajevanja. Tu sc oblikujejo notranje relacije upravljanja človeških virov, ki delujejo v celotnem strateškem menedžmentu. Sistem upravljanja človeških virov deluje znotraj podjetja integralno. Pri tem gre še posebej za njegovo najtesnejšo povezavo s poslovno strategijo in filozofijo menedžmenta. Uspešen stik teh komponent lahko zagotavlja ustvarjanje dobička, ki je temeljni cilj poslovanja podjetja. Kakovosten stik na teh točkah omogoča integracijo ali povezovanje z vsem drugimi subjekti in elementi, ki so v sistemu delovanja podjetja prisotni. Beer in drugi (1984) so v analizi delovanja upravljanja človeških virov opredelili naslednje območje njihovega delovanja: OBMOČJE UPRAVLJANJA ČLOVEŠKIH VIROV ( povzeto po Beer in drugi, 1984:16) ZAINTERESIRANE SKUPINE ◄ • Delničarji • Menedžment • Grupe zaposlenih POLTI1KA • Država Ul KAVI JANJA • Občina *- ČLOVEŠKIH • Sindikati VIROV ~T~ • Izbor kadrov SITUACIJSKI • Vpliv zaposlenih FAKTORJI • Zaposlitveni tokovi • Karakteristike delovne sile nagrajevanja • Poslovna strategija • Filozofija sistemi menedžmenta • 'Prg delovne sile A • Sindikati Tehnologija dela Zakonodaja in socialne vrednote DOI.COROČNK REZULTATI POSLEDICE • Pripadnost • Skladnost • Usposobljenost • Učinkovitost stroškov • Osebna blaginja • Socialna blaginja • Organizacijska učinkovitost V bistvu gre pri Beerovem pojmovanju celovitega upravljanja človeških virov za ciklično in povratno delujoč sistem. Na vsakem posameznem segmentu pokaže na povezave, odnose in vplive posameznih faktorjev na politiko in sistem upravljanja človeških virov, pri čemer rezultati povratno delujejo tako na vse subjekte, ki v procesu delujejo, kakor tudi na sam sistem upravljanja človeških virov. V tako opredeljenem sistemu deluje pet sklopov dejavnikov. Ključni za politiko in sistem upravljanja človeških virov so z.a podjetje zainteresirane skupine (delničarji, menedžment, skupine zaposlenih, država, občina, sindikati). Drugi del, ki neposredno deluje na te skupine, so situacijski faktorji: karakteristike delovne sile, poslovna strategija, filozofija menedžmenta, trg delovne sile, sindikati, delovna tehnologija, zakonodaja in socialne vrednote. Tako za podjetje zainteresirane skupine kot situacijski faktorji skupno vplivajo na oblikovanje politike upravljanja človeških virov in jo determinirajo. Ta se odraža v izbiri kadrov, vplivu zaposlenih, tokovih zaposlovanja, sistemu nagrajevanja ter delovnih sistemih. Uspešnost tako oblikovane in uresničene politike upravljanja človeških virov sc neposredno izkazuje v rezultatih upravljanja človeških virov, ki jih lahko opredelimo z vidika strokovne usposobljenosti, skladnega delovanja, pripadnosti zaposlenih in kot učinkovitost stroškov (in vlaganj) v tekočem delovanju. Posledice rezultatov upravljanja človeških virov se kažejo kot dolgoročni učinki tako na individualni blaginji zaposlenih kakor tudi na organizacijski učinkovitosti in splošni socialni blaginji. Interesi za podjetje zainteresiranih skupin so v relacijah do politike upravljanja človeških virov specifični. Osnovni cilji, kijih lc-ti zasledujejo, so učinki, ki se izkazujejo v dobičku. Vendar pa se morajo zavedati, da je za to potrebno tudi vlaganje oziroma zagotavljanje pogojev za delo, ki bo učinkovito organizirano, ustrezno nagrajeno in bo dajalo možnost vsestranskega strokovnega in osebnostnega razvoja zaposlenim in tudi soupravljanja. Tega sc morajo najbolj zavedati vodilni menedžerji, ki so odgovorni za delovanje podjetja. Ta vprašanja se podrobneje urejujejo med različnimi skupinami zaposlenih v podjetju, še posebej na relaciji menedžmenta z ostalimi zaposlenimi v podjetju. Prav od sposobnosti menedžerjev je odvisno, kako bodo znali kakovostno voditi upravljanje kadrov, da bodo učinki zagotavljali dobiček, na drugi strani pa omogočali take pogoje dela in odnose v podjetju, ki bodo zagotavljali dolgoročnost uspešnega poslovanja. Te relacije so še posebej aktualne v skupini situacijskih dejavnikov, ki imajo tako neposreden vpliv na oblikovanje politike upravljanja človeških virov kakor tudi na same nosilce interesov in delničarje. Tako lahko ugotovimo, daje oblikovanje politike upravljanja človeških virov pogojeno in determinirano z vrsto dejavnikov, ki imajo lahko tudi neusklajene in protislovne interese. Kakovostna politika upravljanja človeških virov je zato centralna točka, ki lahko zagotavlja pogoje za uspešno delovanje menedžmenta in učinkovito uresničevanje poslovne filozofije in strategije poslovanja. Prav zato je izrednega pomena skrb, ki jo menedžment namenja kadrom. Pri tem mora izhajati iz dejstva, da sc smotrno vlaganje v zaposlene večkratno vrača. Tako gledanje zagotavlja kakovosten razvoj kadrov v podjetju in presega Boris Dular gledanje na vlaganje v kadre kot strošek, ki ga je potrebno čim-VLAGANJE V KADRE V bolj zmanjšati (Bevc, 1991). janja^s Kakovost in dinamiko politike upravljanja človeških virov poseči OVEŠKIMI viri hej jasno izkazujejo tokovi zaposlovanja, ki so očitni v veliki dinamiki na področju notranjih kadrovskih tokov ter sistematičnem in načrtnem delu pri izboru, selekciji na zunanjem trgu delovne sile. Vsekakor gre v prvi vrsti najprej za notranjo kadrovsko konsolidacijo in dograditev ter šele v drugi fazi za premišljen nastop na zunanjem trgu delovne sile (Svetlik, 1994). V celotni politiki upravljanja človeških virov je zelo pomemben dober sistem nagrajevanja, ki mora zajemati različne oblike in zagotavljati permanentno spodbudo zaposlenim za učinkovito uresničevanje poslovne politike. Ključno torej je, da je nagrajevanje usklajeno s poslovno strategijo, menedžersko filozofijo, zaposlitvenimi potrebami, ker na ta način učinkovito spodbuja njeno uresničevanje. Prav zato je pomembno, da vse bolj prihaja v ospredje skupinsko nagrajevanje, ki zagotavlja boljše opravljanje dela in krepi občutek skupne odgovornosti za uspešnost celotnega podjetja. Dinamično postavljanje delovnih sistemov v podjetju v mnogočem prispeva k hitrejšemu napredku in razvoju v samem podjetju pa tudi k boljšemu doseganju zastavljenih ciljev. Tavčar (1988) poudarja, da danes prevladujoči sistemski pristop obravnava organizacijo kot materialen organizacijski sistem, sestavljen iz podsistemov več hierarhičnih ravni in vključevanja na ustrezni hierarhični ravni v višje sisteme. Celota in skladnost rezultatov politike upravljanja človeških virov ima tudi dolgoročne posledice v ugodnem materialnem stanju in osebni blaginji. V celoti pa sc to odraža v izboljšani in splošno uveljavljam socialni blaginji ne le v podjetju, temveč tudi v državi. Bccrov model predstavlja območje upravljanja človeških virov. Pri tem je sicer opredeljen kot sistem, ki ciklično deluje. Kaže poudariti, da je model pri tej povezanosti preveč enosmeren, saj opredeljuje delovanje zaporedno in učinke šele v končni fazi poveže z oblikovanjem politike upravljanja človeških virov oziroma z vplivi na vse, ki v tem procesu sodelujejo. Tako pri politiki upravljanja človeških virov kot pri rezultatih te politike in dolgoročnih posledicah gre za medsebojne učinke, prav tako pa tudi za intenzivne vplive znotraj samih posameznih členov. Na primer izobraževanje in usposabljanje prispeva tudi k večji strokovni usposobljenosti ter tudi pripadnosti podjetju. Medsebojna povezanost in dinamika vplivov je bistveno večja, kot jo prikazuje model v shemi. Izobraževanje - strošek ali vložek? Rezultati politike upravljanja človeških virov so ključni za ocenjevanje njene uspešnosti. Pri tem so z ekonomskega vidika aktualni stroški, ki v tem procesu nastanejo, še posebej, ker jih moramo v končni posledici soočiti z doseženimi poslovnimi rezultati. Razmejevanje pojma strošek in vložek je z vidika ekonomske teorije sporno, kajti v vsakem primeru gre po tej teoriji za strošek, ki ga vkalkuliramo v ceno proizvoda (Bevc, 1991). Dejstvo je, da so celotni stroški upravljanja vključeni v celoto družbena vprašanja finančnega poslovanja podjetja, vendar je mogoče porabo, odlo-Rast 5-6 /19% čanje in spremljanje sredstev, namenjenih upravljanju človeških virov, ugotavljati na različne načine, in sicer v okviru posebnega 429 proračuna za upravljanje človeških virov, prodajnega centra, pro- fitncga centra ali kombinacije navedenih načinov. V odvisnosti od postavljenega koncepta je mogoče predpostavljati način delovanja oblikovanju stroškov za upravljanje človeških virov (Nadler, 1989). Prav področje upravljanja kadrov je tisto, ki nujno zahteva jasnejšo opredelitev pojma strošek oziroma vložek. Ni mogoče namreč enačiti porabljenih sredstev za, na primer, plačilo bolniških izostankov s plačilom strokovnega usposabljanja. Vsekakor sta oba stroška v podjetju potrebna, vendar je bolniški izostanek strošek, ki nastane neodvisno od volje podjetja in po zaključku bolniškega izostanka to tudi dejansko ostane kot strošek, v hujšem primeru z dolgoročnejšimi finančnimi posledicami. Tega za strokovni seminar ne bi mogli trditi. Gre namreč za zavestno hoteno odločitev, ki bo imela za posledico uvedbo, na primer določene tehnološke novosti, ki bo pocenila delovni proces. V tem primeru so stroški tega usposabljanja dejansko investicija, vložek, ki bo takoj ali relativno hitro dajal povratne učinke. Torej moramo pri tem vendar upoštevati dvojni vidik porabljenih sredstev, in sicer tistih, ki povratnih učinkov in oplemenitenja ne dajo, in tistih, ki neposredno prinašajo učinke v delo, v delovni proces ter v poslovno uspešnost podjetja. "Razmejitev pojma vložek in strošek seje na področju upravljanja človeških virov praktično pojavila v trenutku, ko je postalo očitno, da moramo z vidika človeških virov govoriti o človeškem kapitalu. Izobraževanje in usposabljanje je tako postalo pomemben dejavnik gospodarske rasti, čeprav temeljitih in poglobljenih analiz, ki bi ovrednotile te ugotovitve, ni. Dosedanje raziskave so pokazale, da je vpliv izobraževanja na gospodarsko rast odvisen od ravni razvitosti gospodarstva in delovne sile, skratka, od človeškega dejavnika in je specifičen glede na državo in čas ali glede na zgodovinske, sociološke, kulturne in druge značilnosti države.” (Bevc, 1991: 14) Torej lahko in moramo govoriti o dvojni naravi vlaganja v kadre, saj odseva tako funkcijo naložbe kakor funkcijo porabe. Gre tako za ekonomski kot neekonomski vidik učinkov izobraževanja. Dvojno naravo izobraževanja je mogoče opazovati iz zornega kota posameznika ali družbe, torej z mikro ali makro vidika. V obeh primerih sc pojavljata dva problema (Bevc, 1991:39): • ugotavljanje in merjenje obeh vrst učinkov in • ugotavljanje in ločevanje stroškov, povezanih z eno ali drugo vrsto učinkov izobraževanja. Pri ugotavljanju in merjenju učinkov naložbe in porabe lahko ugotovimo, daje bilo v 70. letih to v teoriji opredeljeno kot strošek. Z gospodarsko krizo v svetu pa je vse bolj prihajalo do izraza dejstvo, da je pravzaprav pogoj za uspešen razvoj naložba v kadre. To pa v povezavi z drugim opredeljenim problemom ugotavljanja in ločevanja stroškov, povezanih z eno ali drugo vrsto učinkov izobraževanja, pomeni v teoriji opredelitev dveh skrajnih načinov pojmovanja stroškov, in sicer stroškovno, porabniško in naložbeno. V prvem primeru se celoten sklop ocenjuje kot strošek, ki ni odvisen od rezultatov gospodarjenja. To se še posebej odraža v kriznih situacijah, ko prihaja najprej do reduciranja stroškov izobraževanja in šele potem vsega ostalega. Tako pride do preprečitve pozitivne spremembe, ki bi jo lahko zagotovila pravočasna edukacija in nato ustrezno delovanje. Naložbeni način obravnavanja izobraževanja po mnenju Bevčcvc (1991:40-41) pomeni, da pri dolgoročnem vlaganju v kadre, skupaj z naložbami v tehniko in tehnologijo, zagotavljamo hitrejšo gospodarsko rast. Bistveno je, da so povezani stroški in izdatki za izobraževanje in učinki, ki jih ustvarjajo. Tako lahko ugotovimo upravičenost naložb v izobraževanje, ki so lahko bolj ali manj učinkovite. Naložbeni način spremljanja in ocenjevanja vlaganja v izobraževanje omogoča ugotavljanje donosnosti naložb v izobraževanje. Tuje mišljeno predvsem prctchtanje nujnosti tistega izobraževanja, ki zagotavlja najvišji donos; opredelitev poti in sredstev za povečanje učinkovitosti izobraževanja; to je teoretična podlaga za analizo stroškov izobraževanja v povezavi z relativnimi osebnimi dohodki izobraženih. Analiza stroškov in koristi lahko precej pripomore k takšni porazdelitvi omejenih sredstev med različnimi naložbami, ki bo kar najbolj pospešila gospodarsko rast, vendar pa ne ponuja samodejnih rešitev. Z vidika učinkovitosti stroškov nas še posebej zanimajo neposredni stroški, ki nastajajo s pripravo, z izborom in s selekcijo kadrov, njihovim uvajanjem in usposabljanjem ter izobraževanjem. V celotnem kontekstu na tem mestu ni več mogoče govoriti o stroških (Svetlik, 1994; Bevc 1991), temveč sc to kaže kot vložek z jasno opredelitvijo učinkov, ki naj bi bili s tem kasneje doseženi. Oceniti moramo tudi vložke, ki jih načrtujemo z vidika spodbud in ugodnosti, ki jih dajemo zaposlenim. Tu gre za pomembno točko skladnosti ravnanja menedžmenta in na drugi strani na vplivanje na pripadnost podjetju. Cc so ti vložki določeni s pravo mero, so učinkoviti, saj spodbujajo zaposlene k boljšemu delu. Tu ločujemo ugodnosti, ki so namenjene vsem delavcem (zdravstvo, sociala, dopusti, krediti, stimulacije itd.), in ugodnosti menedžerjem različnega nivoja. Te razlike morajo biti stimulativne, vendar uravnotežene. Na drugi strani smo priča dejanskemu nastajanju različnih stroškov, ki so povezani z zaposlenimi. V prvi vrsti gre za stroške delovne sile. Ti so odvisni od ponudbe in povpraševanja delovne sile, izobrazbene strukture, načina in organizacije delovnega procesa itd. in so relativno določljivi in predvidljivi. V mnogočem pa je v odvisnosti od drugih dejavnikov težje predvidevati druge stroške, čeprav se objektivno nujno pojavljajo, na primer stroške bolniške odsotnosti. Ti so glede na zakonodajo deljeni med državo in podjetje, vendar pa je v precejšnji meri predvsem bolniška odsotnost pogojena tudi s kakovostjo in skladnostjo medsebojnih odnosov v podjetju. Če so ti odnosi neurejeni, se delavci pogosto zatekajo k omenjenim rešitvam, ki povzročajo dodatne stroške. Pomemben element, ki vpliva na stroške in je v tesni povezavi s kooperativnostjo, je sodelovanje vodstva podjetja s sindikati. Uspešno sodelovanje lahko pomembno vpliva na manjše stroške, saj uspešna pogajanja lahko preprečijo stavke in s tem izpade proizvodnje in tako izpolnjevanje planov, kar ima lahko bistveno večje finančne posledice, kot so stroški delovne sile. Lahko torej ugotovimo, daje sprememba pojmovanja človeških virov kot dejanskega potenciala v smislu kapitala pomenila spremembo v odnosu do globalnega ocenjevanja stroškov, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi in upravljanjem z njimi. Tako danes kot naložbo oziroma vlaganje v kadre pojmujemo: • celoten kadrovski postopek izbora novih sodelavcev, • usposabljanje in pripravništvo novozaposlenih delavcev, • razvoj kadrov in načrtovanje njihove kariere, Boris Dular • izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju in izven, VLAGANJE V kadre v . sistem stimulativnih ugodnosti za vse zaposlene in menedžerje. "KRKI" Z VIDIKA UPRAVLJANJA S človeškimi viri Učinki vlaganja v kadre v Krki, tovarni zdravil. Raziskava Prav zato, ker so vlaganja v kadre in učinki tega med najpomembnejšimi elementi, ki prispevajo k uspešnosti podjetja, učinkovitemu delu in kakovosti medsebojnih odnosov, smo s pomočjo ankete proučili stališča zaposlenih o Krkinih vlaganjih v kadre. Pri tem smo se osredotočili predvsem na področje izobraževanja in usposabljanja, ki predstavlja ključni del vlaganj v kadre. Ugotovili smo, kakšna je izobraževalna ponudba, njen obseg in kakovost ter sistem vključevanja in udeležbe v izobraževanju in usposabljanju v Krki, ter kakšni so rezultati teh vlaganj z vidika strokovne rasti zaposlenih, napredovanja, medsebojnih odnosov, pripadnosti podjetju in zaupanja v vodstvo podjetja. Model vlaganj v kadre v Krki predstavlja dinamičen sistem, ki ga sestavljajo tri temeljne komponente, in sicer: • izobraževalna ponudba; • izvajanje izobraževanja in skrb za razvoj kadrov; • rezultati vlaganj v kadre. * VZOREC Glede na veliko število zaposlenih smo sc zaradi dejstva, da so ključni in zato visoko referenčni v podjetju delavci z visokošolsko izobrazbo, odločili, da izvedemo anketo med njimi. V Krki (brez podjetij in predstavništev doma in v tujini) je bilo v času izvajanja ankete aprila 1995 zaposlenih 423 visoko izobraženih delavcev, kar predstavlja 17% vseh zaposlenih v podjetju. Med njimi je 178 moških (42%) in 245 žensk (58%). Največjih je v starostni skupini od 35 do 45 let, in sicer 26%, sledita skupini v starosti od 30 do 35 let in od 45 do 55 let z 22%. V skupini, starih do 30 let, je 17% in v skupini nad 55 let 13% teh delavcev. Glede na delovno dobo v podjetju je 32% visokostrokovnih delavcev, ki imajo več kot 20 let delovne dobe, sledi skupina z od 10 do 20 let delovne dobe s 27%. Do 5 let delovne dobe ima 22% vseh visokostrokovnih delavcev, od 5 do 10 let pa 19% teh delavcev. K sodelovanju v anketi smo povabili 45% vseh visoko izobraženih delavcev v podjetju, ki so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer delavci, ki so v podjetju zaposleni 2 do 5 let, skupina delavcev, zaposlene od 5 do 10 let, in tretja skupina delavcev, ki je v podjetju zaposlena več kot 10 let. V anketo nismo vključili visoko-šolcev, ki so se zaposlili v letih 1994 in 1995, da bi tako lahko dobili čimbolj popolne podatke o obravnavani tematiki. Na ta način seje število možnih anketirancev zmanjšalo na 368 visokostrokovnih delavcev. Glede na različno intenziteto zaposlovanja v zadnjih 10 letih osnovne populacijske podskupine po številu niso bile enake, zato smo morali v interesu izvajanja primerjav med različnimi podskupinami osnovne populacije k sodelovanju v anketi povabiti več zaposlenih z 2 do 5 let in s 5 do 10 let delovne dobe kot pa iz DRUŽBENA VPRAŠANJA skupine z nad 10 let delovne dobe v podjetju. Rast 5 - 6 / 1996 Primerjava z osnovno populacijo pokaže, da je na anketo v strukturi odgovorilo 10% več žensk (62%) kot moških (38%). Prav 432 tako pa je na anketo odgovorilo 20 % več delavcev v starosti do 35 let, kot pa starih nad 45 let, kar je posledica naše odločitve, da zagotovimo primerljivost med podskupinami glede na delovno dobo. Enako lahko ugotovimo tudi pri skupni delovni dobi, saj je odgovorilo 20 % več delavcev do 10 let delovne dobe kot tistih z nad 10 let delovne dobe, kar je logično glede na povezanost starosti in delovne dobe. Porazdelitev anketiranih v sektorjih in programih ter službah ne odstopa bistveno od siceršnjega številčnega razmerja visokošolskih kadrov med njimi. * REZULTATI V Krki, tovarni zdravil, so glede na zahtevnost farmacevtskega področja oblikovali sistem upravljanja človeških virov, ki zajema skrb za dolgoročno pridobivanje in kakovosten izbor kadrov, njihovo uvajanje v delo in usmerjen osebnostni, strokovni in menedžerski razvoj. To je zagotovljeno z vlaganjem na področju izobraževanja in usposabljanja v okviru izobraževalnega centra podjetja in izven ter prek projekta razvoja kadrov. * IZOBRAŽEVALNE MOŽNOSTI Na osnovi opravljene raziskave lahko ugotovimo, da ima Krka zgrajen kakovosten sistem izobraževanja in usposabljanja, ki obsega izobraževanje in usposabljanje v okviru lastnega izobraževalnega centra, izobraževanja drugje v Sloveniji in v tujini. 97% anketirancev sc vključuje v različne izobraževalne programe, ki jim po njihovi oceni (75%) dajejo veliko znanja. Zavedajo se nujnosti izobraževanja in usposabljanja za uspešno delo, zato bi sc jih kar 97% izobraževalo na lastne stroške, če za to ne bi poskrbelo podjetje. Predvsem bi se izobraževali na področju tujih jezikov (70%), strokovnih tem (56%) ter medsebojnih odnosov in vodenja (36%). To so tudi deficitarna področja znanj diplomantov univerze. Prav zato je prav vsebina usposabljanja tista (76%), ki definira odločitev za izobraževanje. 61% anketirancev, ki sc izobražujejo v Krkinem izobraževalnem centru, dobro in zelo dobro ocenjuje uporabnost pridobljenega znanja v praksi; 74% anketiranih pa ceni visoko strokovnost programov. V celoti dve tretjini anketirancev ocenjujeta izobraževalno ponudbo kot kakovostno in skladno s potrebami podjetja. Tretjina vprašanih daje predloge za novosti, in sicer starejši od 35 let predvsem s področja stroke, stari do 30 let pa s področja strategije podjetja. Tako je bila potrjena hipoteza, da široka in raznovrstna ponudba izobraževalnih možnosti spodbuja vključevanje v izobraževanje in usposabljanje. Prav tako pa tudi hipoteza, da je vsebina internega in eksternega izobraževanja in usposabljanja odločilna za udeležbo v izobraževanju ter usposabljanju. Kar 78% anketirancev sc izobražuje v Sloveniji in tujini, od tega 40% v tujini. To dokazuje, da se podjetje zaveda, da gre lahko v korak s sodobnim razvojem farmacevtike izključno z neposrednim stikom s sodobnimi znanstvenimi dosežki in drugimi strokovnimi dognanji v svetu. Prav to pa tako organizirano izobraževanje omogoča. Pomembno je, da so sami visokostrokovni delavci zelo iniciativni (95%) pri predlaganju lastnega izobraževanja. Premajhna je pri tem iniciativnost direktorjev in vodij (57%). Glede na njihovo DRUŽBENA VPRAŠANJA odgovornost za razvoj lastnih kadrov je nujna večja tudi njihova Rast 5-fi/1996 neposredna spodbuda. Sama odločitev o izobraževanju in usposabljanju pa je v 75% sprejeta v sodelovanju kandidata in direk-433 torja ali vodje. To je lahko pomemben stimulativen element, saj Boris Dular lahko kaže tudi na zaupanje vodje ali direktorja v posameznika. vlaganje v KADRE v Potrjena je bila hipoteza, da je odločanje o izobraževanju in us- "k'!? kTT" 7 VI PlI k”- A j j i j j j upravi janjas posabljanju še premalo plod skladnega dogovora delavca, vodje ČLOVEŠKIMI VIRI *n projekta razvoja kadrov. Pri tem bi podjetje moralo pozitivno izkoristiti veliko željo po izobraževanju in usposabljanju in to povezati tudi z možnostjo promocije, večjega mesebojnega zaupanja in napredovanja. KADROVANJE IN RAZVOJ KADROV Postopki zaposlovanja postajajo zahtevnejši in iz postopkov sprejema v podjetje je v Krki prisotno temeljito strokovno preverjanje kandidatov za zaposlitev z intervjuji in testiranji. Uvajanje v zaposlitev vključuje seminarje s podrobno predstavitvijo podjetja in strokovnih področij dela ter uvajanje v delo oziroma pripravništvo, ki vključuje neposredno seznanjanje z vsebino dela na delovnem mestu in sodelovanje z vsemi, ki so povezani z njegovim bodočim delom. Pridobitev in uvajanje novega strokovnjaka pomeni vložek podjetja v kadre v višini od 2 do 3 mio SIT. Nadaljnjo temeljito skrb za kadre predstavlja projekt razvoja kadrov, kije sistem za analiziranje strokovnega in delovnega potenciala ter načrtovanje razvoja in kariere posameznika in usmerjanje v izobraževanje. Trenutno je v projekt vključenih 45% vi-sokostrokovnih delavcev. Projekt pozna 79% anketirancev. Po mnenju 50% anketirancev je odgovornost za razvoj posameznika enakomerno deljena med podjetjem in njim, druga polovica pa meni, daje posameznikova odgovornost večja. Povprečno razmerje odgovornosti med podjetjem in anketiranci je 40:60. V projekt je vključenih največ anketirancev, starih od 30 do 45 let, ki predstavljajo potencialno jedro za strokovno in menedžersko vodenje podjetja v naslednjem obdobju. Ne glede na vključenost v projekt razvoja kadrov 85% anketirancev meni, da je vključitev v projekt pomembna za uspešno strokovno in menedžersko delo. Tako je bila potrjena hipoteza, da anketiranci ne glede na vključenost v projekt razvoja kadrov menijo, daje vključitev v ta projekt pomembna za uspešno strokovno in menedžersko delo. Anketiranci se nedvoumno zavedajo dejstva, da je skrb za njihov osebnostni in strokovni razvoj izrednega pomena tako zanje kakor tudi za podjetje. Delovanje celotnega sistema izobraževanja, kadrovanja in razvoja kadrov ter sistema drugih ugodnosti, ki jih imajo zaposleni, se kaže v rezultatih vlaganj, ki učinkujejo v celoti posledično na uspešno poslovanje. Očitno pa sc kot rezultati vlaganj v kadre kažejo v boljši strokovni usposobljenosti, napredovanju, notranji skladnosti, pripadnosti zaposlenih ter medsebojnem zaupanju in zaupanju v vodstvo podjetja. STROKOVNA USPOSOBLJENOST Med najpomembnejše rezultate vlaganj v kadre prav gotovo sodi boljša strokovna usposobljenost. Anketiranci poudarjajo, da je izobraževanje v okviru Krkinega izobraževalnega centra povečalo njihovo strokovno usposobljenost (68%). Pri tem jih 85% poudarja svojo osebnostno rast, 66% uporabnost pridobljenega znanja v praksi, 16% pa jih je predlagalo določene strokovne DRUŽBENA VPRAŠANJA rešitve pri delu. Kar dve tretjini anketiranih sta pripravljeni spre-Rast 5 - 6 / 1996 jeti strokovno odgovorne naloge, pri čemer izstopajo najmlajši. Preverjanje je potrdilo hipotezo, da izobraževanje in usposabljanje 434 prispeva k večji strokovni usposobljenosti in pripravljenosti za prevzem nalog vodenja na strokovnem področju. Skrb za strokovno usposabljanje spodbuja tudi k podiplomskemu študiju; 33% anketirancev podiplomsko študira, od tega kar 52% starih do 30 let. Očitno je, da se prihajajoča mlajša generacija zaveda nujnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na različnih področjih ter tudi dejstva, da v bodočnosti za uspešno delo ne bo dovolj imeti le visoko izobrazbo. NAPREDOVANJE Napredovanje in prevzem odgovornih nalog je najtesneje povezano z izobraževanjem in usposabljanjem, vendar večina (39%) anketirancev meni, daje to bolj odvisno od vodij in direktorjev. Tretjina je že prevzela odgovorne strokovne naloge, medtem ko jih je pripravljeno prevzeti tako nalogo kar 80%, čeprav niso vsi prepričani, da bi to zmogli. Pri tem pa jih je 69% prepričanih, da je za napredovanje potrebno usposabljanje, vendar mora biti to povezano s konkretnim delom; 46% anketirancev meni, da obstajajo velike možnosti za napredovanje v podjetju. Dinamika napredovanja v podjetju je dobra, predvsem po oceni mlajših anketirancev, medtem ko je 34% prepričanih, da sektorji ne storijo dovolj za njihovo napredovanje. Letno sicer napreduje tretjina vseh delavcev v podjetju. Dinamika napredovanja ni odvisna od dinamičnosti sektorja, razen v začetku, ko v sektorju za raziskave in razvoj ter v sektorju za marketing napredujejo praktično vsi, v drugih sektorjih pa je teh, ki še niso napredovali, do 8 %. Tako ni bila potrjena hipoteza, daje napredovanje delavca odvisno od dinamičnosti sektorja, v katerem dela. Potrjena pa je bila hipoteza o nujnosti izobraževanja in usposabljanja za napredovanje in dejanskega napredovanja. Pokazalo se je, da je napredovanje občutljivo področje medsebojnih odnosov in delovanja. Predvsem so pri tem izrazite zelo različne ocene in stališča anketirancev, kar v veliki meri pogojujejo osebne izkušnje na tem področju. PRIPADNOST PODJETJU Pripadnost podjetju se kaže kot splet več dejavnikov, ki vplivajo na odnos zaposlenih do podjeta. V prvi vrsti je pomembna ocena anketirancev, da podjetje dovolj skrbi za njihov strokovni in osebni razvoj. 48% jih ocenjuje, da skrbi za oboje in 35% jih meni, da skrbi dovolj za izobraževanje, premalo za razvoj. Mnenje anketirancev o pripadnosti smo izmerili na treh točkah, in sicer na deklarativni ravni, odločitvi o ponovni zaposlitvi in odločitvi za zaposlitev v drugem podjetju v primeru krize. Na deklarativni ravni je pripadnih 76% anketiranih, v primeru ponovne zaposlitve bi jih Krko ponovno izbralo 59% in v primeru krize bi jih v Krki ostalo 63%. Opazen je nižji rezultat pripadnosti pri dejanskem ravnanju. Potrjena je bila teza, da je stopnja pripadnosti odvisna od delovne dobe posameznika v podjetju, saj je skupina anketirancev z nad 10 leti dela v podjetju izrazila pripadnost v 80% in le v 56% v skupini s 5 do 10 let delovne dobe. Ocenimo lahko, da bi bil skupni rezultat pripadnosti podjetju v primeru idealnega vzorca populacije še nekoliko višji. Stopnja pripadnosti podjetju je sicer relativno visoka, vendar notranje diferencirana. Vsakakor pa je v obeh primerih večinsko pozitivna. Tako je bila DRUŽBENA VPRAŠANJA potrjena hipoteza, da celotna skrb podjetja za delavce vpliva na Rast 5 - 6 / 1996 pripadnost zaposlenih podjetju. Ob morebitni ukinitvi možnosti izobraževanja bi 53% anketirancev imelo negativen odnos do 435 podjetja, 11% bi jih razmislilo o novi zaposlitvi. Vendar to ni spre- Boris Dular menilo njihovega odnosa pripadnosti podjetju. Očitno ni mogoče vlaganje v KADRE v ic na osnovi enega, čeprav zelo pomembnega ravnanja podjetja, UPRAVLJANJA^ spremeniti odnosa pripadnosti podjetju. Verjetno gre pri tem za Čl OVEŠKIMI VIRI globlji odnos posameznika do podjetja. S tem je bila zavrnjena hipoteza, da bi zaradi ukinitve možnosti izobraževanja in usposabljanja spremenili svojo pripadnost podjetju, vendar pa so se jasno izrazili, da bi zaradi tega spremenili odnos do podjetja. Torej bi verjetno šele več podobnih ukrepov vplivalo na spremembo pripadnosti podjetju. MEDSEBOJNI ODNOSI Medsebojni odnosi reprezentirajo stanje notranje skladnosti med različnimi skupinami zaposlenih v podjetju. Demokratičnost v podjetju anketiranci ocenjujejo pozitivno, saj le 4% menijo, da odnosi niso demokratični. Največ (62%) jih ocenjuje, da so odnosi v podjetju različno demokratični glede na nadrejenega. Analizirani odnosi med posameznimi skupinami kažejo na visoko povprečno oceno teh odnosov, ki so po oceni anketirancev slabi le pri 2% med delavci, 5% med delavci in nadrejenimi, 11% med vodji in direktorji, 19% med vodstvom podjetja in delavci in 19% med delavci ni direktorji. Potrjena je bila hipoteza, da usposabljanje s področja vodenja in medsebojnih odnosov vpliva na stanje medsebojnih odnosov in vodenja ter tudi na uporabljanje novih spoznanj v medsebojnih odnosih, še posebej pri reševanju medsebojnih napetosti. K takim odnosom prispevajo tudi usposabljanja in izobraževanje s področja medsebojnih odnosov v podjetju in izven njega. Dve tretjini udeležencev meni, da so ti izobraževalni programi praktično uporabni. Prav zato je 62% udeležencev izobraževanja pri svojem delu spremenilo določena ravnanja s sodelavci, 29% se je pogovorilo s sodelavci in 20% jih je uvedlo nove metode dela. Pri tem izstopajo vodstveni in starejši delavci. Med zaposlenimi je vrsto napetosti, ki niso take narave, da bi motile delovne odnose, in kar 80% teh napetosti anketiranci rešujejo sami, 18% napetosti pa ostaja nerazčiščenih. Te so očitno rezultat pozitivne napetosti, ki mora obstajati v kreativnem vzdušju, in le v majhnem obsegu vplivajo na celotno sliko medsebojnih odnosov v podjetju. ZAUPANJE V VODSTVO PODJETJA Zaupanje v vodstvo podjetja je odraz Krkinih celotnih aktivnosti pri uspešnosti poslovanja pa tudi prizadevanj za skladno delovanje in medsebojne dobre odnose in zaupanje med zaposlenimi. Anketiranci so potrdili visoko participacijo pri različnih ugodnostih, ki jim jih nudi podjetje; 88% jih meni, da so te ugodnosti večje kot pri drugih podjetjih. Prav tako jih 88% ocenjuje, da vodstvo podjetja skrbi za boljše delovne pogoje in ugodnosti zaposlenih. Dve tretjini anketirancev meni, da ugodnosti, ki jih ima vodstvo podjetja, niso prevelike, 30% pa, da so te ugodnosti premajhne. Po lastninjenju bi vodstvu podjetja ponovno v celoti zaupalo vodenje podjetja 60% anketirancev, nekaterim iz vodstva pa še dodatnih 12%. Razmerje odgovorov je podobno kot pri ocenah pripadnosti podjetju. Več zaupanja v vodstvo podjetja je DRUŽBENA VPRAŠANJA med starejšimi delavci z več delovne dobe v podjetju. V celoti pa Rast 5 - 6 / 1996 je bila kljub tem ugotovitvam potrjena hipoteza, da celotna skrb za delavec spodbuja zaupanje v vodstvo podjetja. To se še posebej 436 kaže v oceni ugodnosti, kijih imajo zaposleni in vodilni, saj gre za Literatura: Armstrong, Michael (1993a); Human Resource Management - strateg)1 & action, Kogan page, London. Beer, Michael (1984) : Managing Human Assets, The 1'ree Press, New York. Bevc, Milena (1991): Družbenoekonomski pomen in financiranje izobraževanja - zlasti izobraževanja odraslih, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana. Devanna, M, Anne; Fombrun, J. Charels; Tichy, M. Noel (1984): A Pramcvvork for Strategic Human Resource Management, London. Kavčič, Bogdan (1993): Kadrovska prenova podjetja. Organizacija in kadri, št. 6, str. 366 - 377, Kranj. Nadler, Leonard; Nadler Zeace (1989): Developing Human Resources, Third Edition, Jossey -Bass Publishcrs, San Francisco, London. Rozman, Rudi; Kovač, Jure; Kolct-nik Franc (1993); Menagement; Gospodarski vestnik, Ljubljana. Svetlik, Ivan (1994): Slovenski kadrovski potencial - možnosti in izkoriščenost, Kadrovski dnevi 94, Portorož. Tavčar, Mitja (1988): Vplivi okolij, zlasti kulture notranjega okolja na politiko organizacije in delo poslovodnih delavcev. Organizacija in kadri, št. 3-4, Kranj. Willke, Helmut (199.3); Sistemska teorija razvitih družb, Znanstvena knjižnica, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. očitno skladnost ravnanja vodstva in prej premalo kot preveč ugodnosti za vodstvo podjetja. Zaupanje v vodstvo je povezano tudi s sistemom nagrajevanja in informiranja. Za razliko od dobrih ocen stanja na področju vlaganj v kadre anketiranci kritično ocenjujejo sistem nagrajevanja. Podobno kritične ocene so anketiranci izrekli o sistemu informiranja v podjetju. Podjetje mora ob teh ugotovitvah skrbno proučiti predvsem tiste rezultate raziskave, ki kažejo na določene nedoslednosti in slabosti ali pa preveliko togosti posameznih podsistemov. Krka sc očitno zaveda pomena srednje generacije v podjetju v starosti od 30 do 45 let, še posebej starih od 30 do 35 let. Deležni so intenzivnih vlaganj v njihov osebnostni in strokovni razvoj. Dejstvo pa je, da zato mlajši ne izražajo večje, temveč manjšo pripadnost podjetju kot starejši delavci. To stanje je podobno kot v zahodni Evropi, ko sc taki kadri obnašajo izrazito tržno. Podjetje jih zanima, dokler je uspešno in v njem sami dosegajo lastne cilje in ambicije. So bistveno manj pripadni podjetju in bodo v primeru težav podjetja hitro poiskali novo delovno sredino. Seveda mora biti podjetju interes, da vlaga v svojo kadrovsko graditev racionalno in iztrži maksimalno. To pomeni, da je potrebno oblikovati sistem, ki bo omogočal tudi v kriznih razmerah ohraniti najboljše kadre, ki bodo lahko odločilno prispevali k uspešnosti poslovanja. Opisano stanje je potrebno upoštevati kot dejstvo tudi pri načrtovanju razvoja kadrov. Na drugi strani pa se stopnja pripadnosti in zaupanja v podjetje in vodstvo veča z daljšo delovno dobo v podjetju, ko delavci postajajo tržno manj zanimivi. Podjetje mora te ugotovitve upoštevati tako pri vlaganjih kakor tudi vodenju kadrovske politike. Pri tem gre za delavce, ki imajo pred sabo še dolgo delovno dobo, zato bi morali tudi vlaganja v te kadre prav tako skrbno načrtovati, še posebej, ker je njihova predanost podjetju bistveno večja kot pri najmlajših zaposlenih. SKLEP Raziskava o vlaganjih v kadre v Krki je potrdila, da podjetje to ne poudarja le deklarativno, temveč je izgradilo sistem, ki zagotavlja tak razvoj lastnih kadrov, ki so in bodo sposobni zagotoviti nastopanje in spopadanje s konkurenco na svetovnih farmacevtskih tržiščih. Z dolgoročno zastavljeno kadrovsko politiko vseskozi dviguje izobrazbeno raven zaposlenih, ki pa ni le plod novospre-jetih visokostrokovno usposobljenih delavcev, temveč notranjega sistema vlaganja v strokovni in osebnosti razvoj vseh zaposlenih v podjetju. Z izvajanjem izobraževanja in usposabljanja seje dvigovala tako strokovnost kot tudi sposobnost timskega dela, vodenja in zaupanja med zaposlenimi in v vodstvo podjetja. DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5 - 6 / 1996 Marija Cigale 1 Slovenski narod. 3.2.1941 2 Tone Kikelj, Socialno življenje medvojne Ljubljane 1941-1945, razprava. V Katalogu k razstavi Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani 1941-1945. izdal Mestni odbor medvojnega aktiva OF, Ljubljana 1995, str. 45 DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6 /1996 DELO ŽENSK MED NOB NA SOCIALNEM PODROČJU Socialne razmere v Sloveniji pred 2. svetovno vojno in med njo V predvojni Sloveniji socialne razmere niso bile rožnate, zadnja leta pred vojno pa so postajala vse slabše. Draginja je bila vse večja, naraščale so predvsem cene osnovnih živil, medtem ko so se delavske plače celo zniževale. Povečevala seje tudi brezposelnost. Socialno zavarovanje ni bilo popolno, nekatere skupine delavcev, kot denimo služinčad in posli, sploh niso imeli nobenega zavarovanja. Množilo seje število beračev in njihova beda. Ni čudno, da je bilo v jeseni leta 1940 v Ljubljani in okolici več demonstracij proti draginji. Demonstriralo je predvsem veliko žensk pod geslom: “Otroci so lačni, dajte nam kruha!” Časnikar Slovenskega naroda pa v začetku leta 1941 ugotavlja: “Beračenje je najznačilnejši prilastek današnjega dne...”1 Državnega sistema socialnega varstva tedaj pravzaprav ni bilo, kar je bilo sociale, je bila omejena na mesta. Za pomoč socialno ogroženim so skrbele najrazličnejše organizacije, bodisi cerkvene (v tedanji Sloveniji jih je delovalo devet) bodisi civilne (od različnih oblik samopomoči, kot so bile bratovske skladnice, do društev kot RK, društvo za pomoč revnim otrokom itd.). Sredstva so dobivala delno od države, večino pa z raznimi nabirkami, z dobrodelnimi prireditvami in iz prostovoljnih prispevkov. Seveda je bilo sredstev vedno premalo, po neki ocenijo komaj osmina socialno ogroženih in pomoči nujno potrebnih dobivala socialno pomoč.2 Daje bila stiska velika, kaže dejstvo, da so zbiralno akcijo “Zimska pomoč”, ki je bila organizirana pozimi 1938/39 “za oskrbo ubogih” v Ljubljani, leta 1940/41 izvedli že v vsedržavnem, jugoslovanskem merilu. Zadnje mesece pred izbruhom vojne so se razmere poslabšale posebej v mestih, saj je pričelo primanjkovati hrane; pojavile so sc špekulacije s hrano, premožnejši so si naredili zaloge, revnejši pa so ostali praznih rok, uveden je bil obvezni odkup in živilske karte. Takšne so bile razmere, ko je Slovenijo doletela okupacija in razdelitev. Odslej ne moremo več govoriti o slovenskih razmerah, ker je bilo stanje v posameznih delih zelo različno. Glede socialnega varstva bi lahko rekli, da so okupatorske oblasti uvedle celo večji red, kot je bil poprej: socialno zavarovanje, družinske oz. otroške doklade, javna dela v italijanski oz. obvezna zaposlitev v nemški okupacijski coni so imeli za cilj preskrbo vsega prebivalstva. Seveda pa v vojnih razmerah sistem ni deloval tako, kot je bil zamišljen. Tako v madžarski kot v nemški okupacijski coni je bil takoj uveden režim okupacijske države, tudi glede socialne politike. Slovenske ustanove so bile razpuščene, tudi organizacije, ki so prej skrbele za socialno pomoč prebivalstvu. V italijanski okupacijski coni pa je bilo preoblikovanje bolj postopno, toda do konca leta 1941 je bil sistem že preoblikovan po italijanskem zgledu. Uvedeno je bilo neke vrste državno skrbstvo, ustanovljena sta bila Pokrajinska zveza za zaščito mater in otrok (socialna pomoč družini) ter Pokrajinski podporni zavod (socialno skrbstvo odraslih) z odbori po občinah. Dobrodelnost in zbiranje sredstev mimo države sta bili prepovedani, zato je zamrla večina človekoljubnih 3 Z uredbo visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino junija 1942 se je politično sumljivim državnim uslužbencem in upokojencem lahko ustavilo izplačevanje prejemkov. Pri organizaciji Zimske pomoči leta 1943 se je izrecno določilo, da jo prejmejo le tisti,.,.”ki so podpor res vredni in potrebni.” Podatki iz cit. razprave T Kiklja 4 Po podatkih iz raziskave Socialno skrbstvo med NOB in v povojni izgradnji, ki jo je opravil Tone Kikelj s sodelavci, so Ljubljančani v letu 1942 vplačali 5.900.000 lir davka ter 12.000.000 posojila, kar je bilo več, kol je znašal uradni davek. DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5 - 6 /1996 organizacij in tudi akcija Zimska pomoč. Tudi cerkvene dobrodelne organizacije so postajale nekako odveč, saj so socialno pomoč vse bolj prevzemale v roke neposredno župnije in leta 1942 ustanovljena Škofijska dobrodelna pisarna. Ko je po kapitulaciji Italije tudi upravo tega dela Slovenije prevzela Nemčija, je pustila veljati dotedanji sistem. Pač pa je bila obnovljena akcija Zimska pomoč, preoblikovana po zgledu nemške Socialne pomoči s plačanim osebjem in pod okriljem Pokrajinskega podpornega zavoda. Socialno varstvo v sklopu narodnoosvobodilnega gibanja Odločitev za upor leta 1941 ni pomenila samo vzeti v roke puške in oditi v gozdove, ampak tudi, da bo treba zbrati orožje in opremo za vojsko, jo prehraniti in obleči; pomenila pa je tudi, da bo treba nekako poskrbeti za vse civiliste, ki so zaradi te odločitve ostali brez rednikov in ki jim okupacijske oblasti niso zagotavljale preživetja.3 Naloga je bila velikanska, skoraj nemogoča. Vodstvo Osvobodilne fronte se je naloge lotilo na edini način, ki je lahko prinesel uspeh; naslonilo se je na nacionalna čustva ljudi, ki so bila prizadeta spričo okupacije in razkosanja države. Od vsega začetka je nastopalo kot vseslovensko gibanje, ki je ne glede na trenutne razmere nagovarjalo vse Slovence in na ta način krepilo občutek nacionalne solidarnosti. Gradilo je na samoiniciativnosti in iznajdljivosti ljudi, zato ni postavljalo togih organizacijskih shem, ampak gibljivo in spremenljivo organizacijo, ki seje lahko prilagajala različnim razmeram. Le tako je lahko praktično čez noč nastala organizacijska mreža socialne pomoči, ki je po načelu samooskrbe - zavezniška pomoč je začela prihajati šele kasneje - preskrbela tako vojsko kot socialno ogrožene civiliste. To delo je še toliko bolj občudovanja vredno, ker je vse skupaj teklo ilegalno, v razmerah, ko je bilo celo prispevanje, kaj šele zbiranje prispevkov, lahko celo življenjsko nevarno, in če povemo, daje bilo skoraj v celoti prepuščeno ženskam. V sistemu socialne pomoči med NOB so delali ljudje iz različnih slojev in starosti: večina pa je bila žensk. Te v Sloveniji pred vojno niso imele niti volilne pravice, njihov javni položaj je izhajal iz domneve, da so pohlevne in podrejene: naenkrat pa so se spremenile v odločne in iznajdljive organizatorke, političarke, voditeljice, bojevnice. Med sklepi vodstva OF na osnovi katerih seje oblikoval sistem socialnega varstva med vojno, so najpomembnejši: — odloka o narodnem davku in o posojilu svobode, ki ju je izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte (IOOF) 16. septembra 1941 in s katerima je predvidel zbiranje gmotnih sredstev za podporo uporu 4; — Navodilo o izvrševanju Odloka o postavitvi narodne oblasti (27. maj 1942), s katerim je narodnoosvobodilnim odborom, ki so sc volili na osvobojenih ozemljih kot organi nove oblasti, določil naloge, med drugim tudi socialno pomoč ljudem, posebej žrtvam fašističnega nasilja ter družinam padlih partizanov; - Okrožnica o organiziranju slovenske narodne pomoči (20. januarja 1943), s katero je bilo vsem odborom OF naloženo, naj zadolžijo po enega člana, ki bo odgovoren za razvoj Slovenske narodne pomoči (SNI5), v organizacijo le-te naj bi (tako okrožnica!) organizirali predvsem ženske in mladino; - Odlok o ustanovitvi Odseka za socialno skrbstvo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu (19. april 1944), ki mu je sledilo ustanavljanje odsekov za socialno skrbstvo pri vseh narodno- 5 Npr. izjava Pavle Mencej - Mele: “Ko so začeli Nemci po kapitulaciji Italije prevažati slovenske zapornike iz Italije v Nemčijo, smo hitro zvedeli, da se transporti ustavljajo v Šiški. S Tončko Tušar in Kati Vrhovec smo hitro organizirale hrano in pijačo... K vsakemu transportu smo znosile polne košare hrane in pijače... “Citirano po Zborniku Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I., str. 219 6 7. oktobra 1942 je E. Kardelj poročal Titu: “...vsak teden smo poslali iz Ljubljane po nekoliko vagonov blaga za partizane...” Citirano po že omenjeni razpravi T Kiklja, str. 64 7 Po pričevanju Marice Čepe, povzeto po cit. Zborniku I„ str. 492 DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5 - 6 /1996 osvobodilnih; ti odseki, ki so bili zametki upravnih organov za socialno skrbstvo, so prevzeli naloge, kijih je prej opravljala SNP. Kot rečeno, pa je bila organizacija ves čas gibljiva: če ni bilo odbora SNP, je delo opravljal odbor OF ali skupine, posamezni aktivisti; kasneje pa tudi aktivi Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) in Zveze socialistične mladine (ZSM), organizacije Rdečega križa itd. Kjer so delo uradno prevzeli, so sc morali še vedno zanašati predvsem na pomoč aktivistk iz SPZZ, ZSM in RK. Organizacija socialne pomoči med vojno Največ socialnih aktivnosti med NOB je potekalo pod okriljem organizacije Ljudske pomoči, ki sc je leta 1943 preimenovala v Slovensko narodno pomoč. (V nadaljnjem tekstu uporabljam kratico LP-SNP). Taje nastala iz nekdanje partijske Rdeče pomoči. Leta 1939 so ustanovili Pokrajinski odbor LP, ki seje po okupaciji preimenoval v Glavni odbor in se konstituiral po koalicijskem načelu; ustanovljeni so bili pokrajinski odbori za Štajersko, Gorenjsko, Koroško in Primorsko. Razmere so bile takšne, daje do leta 1943 živahno delovala predvsem LP v Ljubljani; od leta 1943 pa se je, preimenovana v SNP, bolj razvila tudi drugje, posebej na Primorskem in Gorenjskem. Najbolj razvejena je bila LP-SNP v Ljubljani. Tu je delo vodil Okrožni odbor, povezan z mrežo rajonskih, četrtnih in uličnih odborov; delovali pa so tudi odbori po tovarnah, posebej so bili organizirani odbori po nekaterih poklicih (npr. železničarji, pravniki, zdravniki, učitelji...). Število odborov seje neprestano spreminjalo in se prilagajalo razmeram. Sprva so bili ti odbori organizirani vzporedno z odbori OF, avgusta 1941 pa so se vključili v obstoječo organizacijo OF tako, da je bil poslej pri vsakem odboru OF en član odgovoren za delo LP in je hkrati vodil vzporedni odbor LP. Kot rečeno, je bila organizacija leta 1943 preimenovana, da bi tako poudarili, da ni več le organizacija za uporniški del naroda, pač pa daje zajela tudi tiste Slovence, ki so pripravljeni podpirati žrtve fašističnega nasilja tudi zgolj iz humanitarnih razlogov. LP-SNP je imela različne naloge in je bila organizirana v sektorje, komisije itd.; seveda pa je bila tudi ta organiziranost gibljiva, večinoma so isti aktivisti opravljali delo na več področjih, poprijeli za delo povsod, kjer je bilo treba. Danes je videti presenetljivo, kako so sc ženske v hipu samoiniciativno znašle in organizirale pomoč, čim seje pokazalo, da je potrebna.5 LP-SNP je skrbela zlasti za zbiranje vseh vrst pomoči, tako za vojsko kot za pomoč prebivalstvu. Zbirali so denar, hrano, obleko, sanitetni material... Zbrano so evidentirali in shranili po skladiščih, ki jih je bilo nešteto in so sc neprestano menjavala Socialna pomoč je tekla po načelu samooskrbe: odbor na nižji ravni je z zbranimi sredstvi najprej pokril lastne potrebe, višek pa oddal odboru na višji ravni. Tako zbrana sredstva so se nato spet delila nazaj do odborov na nižjih ravneh, ki sami niso mogli zbrati dovolj. Zbiranje je bilo stalna naloga, poleg tega pa je bilo mnogo posebnih zbiralnih akcij. Naj naštejem nekatere: zbiranje pod geslom “od šivanke do tanka”, v kateri je LP v Ljubljani od začetka vojne zbirala dobesedno vse, kar se je dalo porabiti; zbrane so bile ogromne količine materiala za vojsko 6 in tudi za socialno pomoč. Jeseni 1942 so v posebni akciji v Ljubljani zbirali pomoč za Gubčevo brigado; nabralo sc je za dva vagona blaga.7 Pozimi 8 V okviru ljubljanske LP-SNP so bile za zapornike posebej zadolžene Emica Ahlin, dr. Zorka Šlebinger, Marija Kosovel, Pia Vavpotič-Ko-njar ter Ančka Sotlar-Frida. Povzeto po izpovedih iz citiranega zbornika. ‘J Tako je, denimo, ljubljanski trgovec Tanko v Italijo vozil pakete za internirance, iz Italije pa zelenjavo. Citirano po cit. razporavi T. Kiklja, str.84 10 Izpoved Mici Mally: "...Pridobila sem Romihovo in pričeli sva organizirati pomoč internirancem. Obšla sem tržiške trgovce in mesarje in pričeli so dajati živež, obleke, cigarete in milo..." Citirano po zapisu v Zborniku II., str. 90 11 Za ilegalčke je najprej skrbela Ada Krivic-Dekvnl, nato pa Ana Ziherl, ki soji pomagale Minka Sodja, Milena Sušnik, Natalija Ulrich-Lavrič in njena hči Vanda. Podatki iz cit. razprave T Kiklja. 12 Po podatkih, ki jih v omenjeni razpravi navaja T Kikelj, je bilo iz sredstev LP-SNP proti koncu vojne izplačano mesečno po milijon lir za podpore otrokom in družinam. DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5 - 6 /1996 1942 so v posebni akciji nabirali rjuhe, iz katerih so ženske krojile kamuflažne plašče za borce in obveze. Decembra 1942 in marca 1943 je tekla t.i. zlata akcija - Ljubljančani so prispevali nakit in druge zlate predmete. Organizirali so tudi akcijo za zbiranje smuči pa koles... Leta 1943, v tedaj že izčrpani Ljubljani, je LP-SNP v akciji za pomoč zapornikom in internirancem zbirala hrano “po žličkah”. Znano je več velikih akcij na Primorskem: aktivi SPZZ in ZSM so od 8. februarja do 8. marca 1943 organizirali posebno zbiralno akcijo za partizanske bolnišnice; aktivi žensk so posebej zbirali darilca, s katerimi so ob raznih praznikih, za božič, veliko noč, 8. marec, 27. april itd. obdarile ranjene in bolne partizane. Gorenjski aktivi SPZZ so pomladi leta 1944 vodili veliko zbiralno akcijo hrane za pomoč internirancem v taboriščih. V Beli krajini so ženske poleti 1943 organizirale veliko akcijo zbiranja hrane in obleke za partizane in posebej za partizanske bolnišnice. Od 20. oktobra do 20. novembra 1944 je po vsej Sloveniji tekla zbiralna akcija “Vse za našo vojsko”, ki jo je vodil RK. Verjetno je bilo takih in podobnih akcij še mnogo več, pa mnoge niso nikjer zabeležene. Poleg zbiranja so ženske marsikje organizirale tudi izdelavo različnih stvari za vojsko ali za pomoč civilnemu prebivalstvu: aktivi žensk so pogosto imeli naloge: organizirati pletenje rokavic in nogavic za borce, iz rjuh skrojiti obveze za partizanske bolnišnice, organizirati pranje perila... pa vse do posebnih delovnih čet, ki sojih sestavljale žene in dekleta in so pomagale obdelovati zemljo družinam, ki so ostale brez delovnih moči... LP-SNP je posebej skrbela za zapornike in internirance. V Ljubljani je bil oblikovan poseben sektor za zapornike. Pri okrožnem odboru LP sta bili ena ali dve članici zadolženi za posamezen zapor, vsaka je imela šest do deset pomočnic.8 Ne glede na vse težave sojetniki v ljubljanskih zaporih ves čas vojne dobivali pomoč, predvsem hrano. Enako je bila organizirana skrb za internirance, ki so jim pošiljali pakete, pri čemer so uporabili različne legalne in ilegalne poti.l' Pošiljanje paketov v taborišča je bilo organizirano tudi v mnogih drugih krajih. LP-SNP je pomagala svojcem, ki sami niso imeli sredstev, da bi taboriščnikom pošiljali pakete ali pa je svojim aktivistkam posredovala naslove ljudi v taboriščih, za katere so potem lc-tc pripravljale in pošiljale pakete. Ženske iz bližnjega Tržiča so organizirale tudi pomoč internirancem v taborišču Podljubelj. 10 Omeniti je treba tudi, tla so neke vrste “socialno” organizirali tudi taboriščniki in zaporniki sami med sabo, tako da so vsaj malo pomagali najslabotnejšim. LP-SNP v Ljubljani je imela na skrbi tudi preskrbo ilegalcev, posebej pa še skrb za otroke - ilegalčke. Kako vestne so bile ženske, ki so skrbele za te otroke, pove podatek, da nobenega “ilc-galčka” niso odkrili in da so vsi razen enega preživeli vojno." LP-SNP je tudi podpirala socialno ogrožene družine, bodisi z denarnimi podporami12 ali s hrano, obleko itd., skratka, s tistim, kar je bilo zbrano v nabiralnih akcijah, dokler te naloge niso prevzeli novoustanovljeni odseki za socialno skrbstvo. Po ukinitvi odborov LP-SNP, ko so odgovornost za socialno varstvo prevzeli odseki za socialno skrbstvo pri narodnoosvobodilnih odborih so aktivi žensk še vedno ohranili pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne pomoči. Tudi ko je bila vojna že končana, so jim bile naložene odgovorne naloge: socialna pomoč pri repatriaciji, ko so morale organizirati sprejem, prehrano in prvo pomoč za ljudi, ki so sc vračali iz internacije, izgnanstva ali ujetništva, in nato skrb za begunske otroke iz Bosne. Tudi sicer so DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1996 ženske kot prostovoljke še nekaj let po vojni morale opraviti največji delež dela v socialnem varstvu. 442 Jože Kotar: NOČNO KOPANJE, mešana tehnika, 1994 J Pavla Jerina Lah, Zora Stritar Konj a jev DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1996 DEJAVNOST ŽENSK V VOJAŠKI IN CIVILNI PARTIZANSKI SANITETI TER V POVOJNIH LETIH Po podatkih o udeležbi žensk v partizanski saniteti moramo poznati nekatere značilnosti, ki so bile bistvene posebnosti partizanskega zdravstva. Te so oblikovale in odlikovale zdravstveno osebje. Prva značilnost je bila visoka zavest zdravnikov, medicincev, medicinskih sestra in bolničarjev, ki so se prostovoljno odločili za odhod v partizane. Mnogi niso bili kompromitirani in eelo manj ogroženi kot ostali prebivalci. Junija 1941 je bil ustanovljen petčlanski Zdravniški matični odbor Osvobodilne fronte, kije imel predvsem nalogo, da pridobi čimveč zdravstvenega osebja za sodelovanje v Osvobodilni fronti in za partizansko zdravstvo. Odbor je bil v zvezi z Glavnim poveljstvom partizanskih enot in z Izvršnim odborom OF. V prvem zdravniškem matičnem opdboru je bila do odhoda v partizane 1942 dr. Božena Ravnihar-Nataša. V ožjem sodelovanje z odborom sta bili dr. Božena Sernec in dr. Damjana Bebler. Dr. Scrnačevo je italijansko sodišče že leta 1941 obsodilo in odpeljalo v Italijo.Tudi dr. Beblerjeva je bila odpeljana v konfinacijo v Italijo. V zdravniškem matičnem odboru je od leta 1942 do odhoda v partizane jeseni 1943 delala dr. Ruža Gcrm-Segcdin, dr. Tatjana Zalokar pa je od takrat in do osvoboditve delovala predvsem pri zbiranju zdravil in sanitetnega materiala za partizansko saniteto. Dr. Štefka Divjak je od začetkov osvobodilnega gibanja opravila veliko nalog OF in bila aktivna v osrednjem odboru OF za zdravstvo v Ljubljani do osvoboditve. Od 760 zdravnikov in 70 zdravnic, vpisanih v Zdravniško zbornico, je odšlo v partizane 170 zdravnikov (po podatkih dr. Valcn-tija 229) in 23 zdravnic. Štiri so izgubile življenje: dr. Veruša Štolfa, dr. Marija Mogilnicka, dr. Dana Rotdajč in dr. Ruža Filipič-Šegedin. Med 194 (Valenti 248) mcdicinci, ki so delali v partizanski saniteti, je bilo 30 medicink. Življenje so izgubile: Vilka Ccnčič, Helena Drobnič, Vera Šlander, Lizika Jančar in Majda Vrhovnik. V Sloveniji je tedaj delovalo kakšnih 50 medicinskih sester in kar 38 se jih je vključilo v partizansko saniteto. Med njimi je bilo pet žrtev. Med 50 farmacevtskimi delavci v NOV je bilo deset žensk. Po najnovejših podatkih, ki jih je zbral dr. Valenti, je bilo v partizanski saniteti 3.105 bolničarjev, od tega 1.586 žensk. Življenje bolničarjev je bilo najbolj ogroženo, saj so nudili pomoč ranjencem med bojem. Krvni davek jc zahteval 293 žrtev. Druga značilnost je bila, da so zdravstveni delavci morali opravljati naloge, ki so presegale njihovo izobrazbo in dotedanje izkušnje. Marsikateri bolničarje bil anestezist in asistent pri operacijah, medicinci so opravljali delo zdravnikov, zdravniki so sc prelevili v travmatologe, vojne kirurge in organizatorje sanitete v velikih vojaških enotah. Gradili so konspirativne postojanke, bolnišnice in jih vodili. Vrzeli med znanjem in nalogami je bilo potrebno hitro in učinkovito premostiti. Že v Ljubljani so bili organizirani tečaji za zdravnike in medicincc, ki so jih vodili zdravniki, med njimi je Pavla Jerina- Lah Zora Stritar-Konjajev DEJAVNOST ŽENSK V VOJAŠKI IN CIVILNI PARTIZANSKI SANITETI TER V POVOJNIH LETIH DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6 /1996 bilo pet zdravnic. Tečaji so bili iz prve pomoči in obvezovanja za medicince in iz vojne kirurgije za zdravnike. Bolničarski tečaji, tečaji za higienike in ustanovljeni sanitetni šoli 1943. in 1944. leta so le delno zadostili potrebe po znanju. V letih 1944 in 1945 so bili organizirani teoretični in praktični tečaji za sanitetne oficirje. Prva šola in pridobivanje strokovnih izkušenj je bilo ekipno delo, kije tudi posebnost partizanske sanitete. Bolj usposobljeni so učili manj vešče in posredovanje znanja na tak način je bilo učinkovito. Petnajst medicincev je odšlo v partizane že leta 1942. V letih 1942 in 1943 seje dotok naglo večal. 68 medicincev, med njimi 12 medicink, je delalo v vojaških enotah kot bolničarji ali sanitetni referenti. Sprva četni bolničar, nato bataljonski, brigadni sanitetni referent, član kirurške ekipe, organizator in vodja postojanke, tudi referent okrožij in vojnih področij je pot, ki so jo opravili medicinci, če so ostali živi. V bolnišnicah in sanitetnih postojankah je delalo 54 medicincev, med njimi 17 medicink, ki so bile predvsem instrumentarke in zdravniške asistentke. Življenje je izgubilo 54 bolničarjev, med njimi 5 medicink. Zdravnice so v partizanski saniteti opravljale zahtevne in odgovorne naloge. Samostojno so vodile konspirativne bolnišnice, npr. na Primorskem znani legendarni zdravnici Franja in Pavla. Na čelu oddelkov v Kočevskem Rogu so bile zdravnice, dr. Ruža Germ-Segedin in dr. Božena Ravnikar sta bili glavni upravnici Sloveske centralne vojno partizanske bolnice. Vseh bolniških enot je bilo od 1942 do 1945. leta - 121, v Kočevskem Rogu 23. Vseh ležišč je bilo 4320. Zdravilo se je 22.000 ranjencev, od 7475 so ohranjeni popisi bolezni. V Rogu je otroška zdravnica dr. Božena Grosmanova ustanovila porodnišnico za noseče partizanke. To je nedvomno enkraten pojav v zgodovini gverilskega vojskovanja in dokaz skrbi za borke - matere in novorojence. Rodilo se jih je 53, smrtnost je bila med njimi manjša kot tedaj v ljubljanski porodnišnici. Zdravnice in medicinske sestre so delovale tudi v bolnišnicah v južni Italiji, kjer so sc zdravili ranjenci, bile so sanitetni referenti v begunskih taboriščih in partizanskem Dečjem domu. Omeniti je treba, da je medicinska etika prežemala vse partizansko zdravstvo. Osebje je čutilo veliko odgovornost za zdravje borcev in bolnikov. Posebnost v partizanski saniteti je bila tudi improvizacija, saj ni bilo na voljo najnujnejših pripomočkov. Improvizirali so nosila, opornice, proteze, sterilizacijo, izdelavo testnih lističev in sterilizacijo itn. Ženske so se pogosto izkazale v improvizaciji z ročno spretnostjo in iznajdljivostjo. Večino bremen so nosile ženske v civilnem partizanskem zdravstvu na osvobojenem ozemlju in ozemlju, ki gaje nadzoroval okupator. V civilni saniteti je delovalo 16 zdravnikov, tri medicinke, pet medicinskih sester in številne bolničarke, ki so bile v treh partizanskih bolnišnicah OF, vodile ambulante po vaseh in bile vključene v higienske ekipe, ki so po vaseh razkuževale in cepile prebivalstvo proti nalezljivim boleznim. V partizanski saniteti so ženske s svojim delom, požrtvovalnostjo in znanjem pri opravljanju odgovornih nalog dokazale, da zmorejo hude napore in odgovorne naloge opraviti prav tako dobro kot moški tovariši. Pavla Jerina- Lah Zora Stritar-Konjajev DEJAVNOST ŽENSK V VOJAŠKI IN CIVILNI PARTIZANSKI SANITETI TER V POVOJNIH LETIH Slovstvo: Gradivo o slovenski partizanski saniteti, Ljubljana 1979, Sekcija partizanske sanitete Slovenskega zdravniškega društva Z Stritar-Konjajev, S. Gomzi in N. Starki: Medieinci v narodnoosvobodilnem boju. Med. razgledi 4 1975 Institut za novejšo zgodovino: Fascikli 355/III, 356/1 in 362/III. Razcvet zdravstva po vojni V vojni preizkušeno zdravstveno osebje je nadaljevalo delo pri izgradnji zdravstva, predvsem varstva žensk in otrok v osvobojeni in opustošenj domovini. Ustanovljena je bila popolna medicinska fakulteta, ki je vzgajala nove zdravnike. Število medicink sc je večalo iz leta v leto, saj so ženske čutile, da so primerne prav za ta poklic, kar je celo porodilo strah pred fcminizacijo medicine. Pri Ministrstvu za zdravstvo Slovenije je bil ustanovljen oddelek za varstvo mater in otrok, ki ga je vodila dr. Božena Grosmanova. Po vsej Sloveniji so ustanavljali otroške oddelke pri splošnih bolnišnicah. Zidali so otroške bolnišnice in otroške dispanzerje pri zdravstvenih domovih z mrežo posvetovalnic. Po tovarnah in zadrugah so ustanovili jasli za otroke delavk. Zgrajene so bile številne porodnišnice in kar 98 odstotkov žena je rojevalo pod strokovnim vodstvom. Na oddelkih za novorojence so delale predvsem pediatrinje in nconatologinje, dobili smo otroško kliniko in mestno otroško bolnišnico, oddeke za intenzivno nego in zdravljenje ranjencev in otrok. Preko registra ogroženih otrok so odkrivali prizadete otroke, ki sojih obravnavali v posebnih vzgojnih zavodih in šolah, tudi šolska medicina pod vodstvom šolskih zdravnic je skrbela za zdravje šolarjev. V 45 letih po osvoboditvi je varstvo žensk in otrok doseglo zavidljivo raven, kar sc je pokazalo v občutnem znižanju smrtnosti porodnic in otrok, kar nas je po rezultatih približalo najrazvitejšim deželam. Drugačen politični sistem, uvajanje kapitalističnih ekonomskih odnosov, privatizacija v medicini in zmanjševanje obsega zdravstvenega varstva vsega prebivalstva utegne ogroziti to sijajno, mukoma zgrajeno organizacijo varstva žensk in otrok. Prav ženske ne smemo dovoliti tega, saj se bo to še kako odražalo na zdravju naroda. »V mHHSjr' InJKjh »Iuk. w "i 'Ufe' t-u x‘-i4 -t f ' w ^ iiTrfr mil ffii iinl 'll t ? ■ Jože Kotar: OB KRKI, oglje, 1989 v RASTOČA KNJIGA Janez Kramar SLOVENSKO ZNANJE IN TEHNOLOGIJA NA VRHUNSKI SVETOVNI RAVNI Članek opisuje nastanek in razvoj slovenskega podjetja Metalna iz Maribora, ki je z nekaterimi doma razvitimi izdelki prodrlo v svetovni vrh. Opisan je njegov nekdanji izdelovalni program, stebri, na katerih je slonel njegov uspeh, njegove hude težave v prehodnem obdobju ter nova rast, ki daje veliko upanje za naprej. Nastanek podjetja Ko je bila na Dravi leta 1918 dograjena hidroelektrarna Fala, je ostala na tem gradbišču, kot običajno ob takih podvigih, delavnica za izdelavo jeklenih konstrukcij ter precej izdelovalnih pripomočkov. Tedanji domači denarni zavodi ter švicarski bančni konzorcij, kije gradil omenjeno hidroelektrarno, so zbrali kapital ter prenesli stroje in delavnico na tezensko polje ob železniški progi Dunaj-Trst v bližini Maribora. Tu so osnovali novo podjetje z imenom Splošna stavbna družba, ki je uspešno delovalo ves čas med svetovnima vojnama in je zaposlovalo do 326 ljudi, od katerih je bilo 240 delavcev v neposredni proizvodnji. Letna produkcija seje gibala med 600 in 2.600 tonami raznih konstrukcij za potrebe celotne države. Podjetje je tudi izvažalo (predvsem v Grčijo in Egipt). Za današnji čas, ko v Sloveniji intenzivno iščemo načine lastninjenja, bo zanimiva še lastniška struktura podjetja, kije bilo organizirana kot delniška družba z ustanovno vrednostjo delnic 10 milijonov takratnih dinarjev. Največji delničar ob ustanovitvi je bil inž. Rosshandlerz Dunaja, kije bil tudi generalni ravnatelj elektrarne Fala. Precej za njim so bili še: Ljubljanska kreditna banka, prof. Pilar, inž. Naeff, Schiissler, Mondercr, Rottner, dr. Slokar, Jadranska banka in precej manjših. Posamezna delnica je veljala 400 din. Pri upravljanju družbe je predstavljalo 20 delnic en glas, tako daje imel najmočnejši delničar kar 341 glasov. Med drugo svetovno vojno so Nemci tovarno zaplenili in priključili Kruppovemu koncernu. Dali so ji nemško ime ter jo usmerili za vojne potrebe. Leta 1943 so tu izdelali 4.200 ton konstrukcij, nakar je pričela izdelava naglo upadati. Zagon po drugi vojni, prodor v svetovni vrli Čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je bilo na trgu veliko povpraševanja in malo ponudnikov, je kar klical po zmogljivih delavnicah in strokovnem osebju, ki bi bilo sposobno izdelovati težko kovinsko opremo. Čeprav so bile delavnice Splošne stavbene družbe od bombnih napadov močno poškodovane in precej strojev odpeljanih, sojo nekdanji delavci ter na novo zaposleni obnovili. Po nekaj preimenovanjih nekdanje družbe je leta 1954 prišlo do sedanjega imena Metalna, kije nakazovalo proizvodno usmeritev. Kompleksnost njenih izdelkov pa naj bi zajel pridatek k imenu firme: Tovarna za investicijsko opremo in inženiring. RASTOČA KNJIGA Po prenovi proizvodnih prostorov in nabavi manjkajočih stro-Rast 5 - 6 / 1996 jev seje izdelovalni program postopoma širil ter letni obseg izdelave naglo povečeval in dosegel leta 1967 skoraj 19.000 ton. Tudi 449 število zaposlenih seje povečalo na več kot 3.000, kar je bilo preveč, RASTOČA KNJIGA Rast 5 - 6 / 1996 450 prehitro in ne vedno v ravni črti s produkcijo. Vzporedno z zahtevnimi naročili, ki jih nekaj časa po vojni še ni bilo potrebno iskati, so ob starejših predvojnih strokovnjakih hitro pridobivali izkušnje in strokovno rasli tudi mlajši inženirji. Izvoz je ponovno oživel leta 1954 in to v vrsto najbolj razvitih do zelo zaostalih držav. Na zunanjem trgu sc je bilo potrebno strokovno in finančno spopasti z močnimi podjetji iz držav, kot so Nemčija, Japonska, Francija, Švedska... Spisek držav, kamor je Metalna izvozila vsaj enega ali več objektov, je do leta 1970 narasel na 39 in do leta 1989 na 65. Ugled podjetja, ki je slovelo kot izjemno kvaliteten in zanesljiv dobavitelj raznovrstne in zahtevne opreme, je močno narasel. Mnoge ugledne tuje firme so bile pripravljene z Metalno sklepati skupne posle v tretjih državah. Izdelovalni program Kaj se skriva za investicijsko opremo, ki smo jo nekoč znali meriti samo v tonah ? Predvsem raznovrstno, poglobljeno in zaokroženo znanje, ki je prinašalo zaposlenim dovolj dober zaslužek. Težka oprema, katere izdelavi sc ni do danes odrekla nobena od starih (Velika Britanija, Francija, Nemčija,..) niti novih industrijskih držav (Japonska, Južna Koreja, ... ), je strokovno in kapitalsko izjemno zahtevna. * '“T ,T; Prerez skozi hidroelektrarno Slika levo: cevovod Slika desno: kontejnerski žerjavi v Bangkoku na Tajskem Podjetje je nastalo pravzaprav iz priročne delavnice hidromehanske opreme na gradbišču dravske hidroelektrarne Fala, zato je prav, da pride ta oprema prva na vrsto. Na prerezu skozi hidroelektrarno sc vidijo predvsem zapornice velikih izmer, ki uravnavajo pretok vode skozi ali mimo turbinskih koles. Vodni tok, ki daje na posameznem agregatu 30 in več megavatov (MW) moči, je potrebno občasno zmanjšati in tudi ustaviti. Primerna zapornica z izmerami 10 krat 10 metrov in več sc mora zoperstaviti sili 5.000 ton in tudi več, pri čemer mora skoraj stoodstotno tesniti ! Več desettonski, včasih prek sto ton težak zaporni organ je potrebno pravilno oblikovati, da ne pride do rušilnih učinkov vode, ki teče ob spodnjem robu zapornice s hitrostjo 30 m/s in več in bi lahko ogrozila celotno elektrarno. 1 lidravlični valji, ki medsebojno sinhronizirano in v odvisnosti od delovanja vodne turbine premikajo posamezno zapornico, sc danes vodijo računalniško. Pri izkoriščanju večjih višinskih razlik je potrebno reko na primernem mestu zajeziti in vodo po cevovodu pripeljati do turbinskih koles oziroma zapornih organov pred njimi. Če ima hidroelektrarna več turbinskih koles, je potrebno tak cevovod pred-tem razcepiti tako, daje izgubljena energija zaradi cepitve in preusmeritve vodnih tokov čimmanjša. V posameznem cevovodu (danes njihovi največji premeri krepko presegajo 10 m) teče voda s hitrostjo preko 15 m/s. Zaustavljanje tako velike vodne mase povzroča udarne valove, ki so zaradi svojih dinamičnih učinkov lahko usodni ne samo za cevovod, temveč za celo dolino pod njim. Ocenjujejo, da se danes v svetu porabi več kot 15 odstotkov vse energije za bližnji in daljni transport blaga in ljudi. Že na sliki 1 so shematsko prikazana dvigala, ki so namenjena za montažo in vzdrževanje turbinskih koles, električnih generatorjev in hidromehanske opreme. Iz oddelka za tovrstna dvigala je v Metalni hitro zrasla izjemno sposobna ekipa za najbolj zahtevne žerjave v ladjedelnicah, pristaniščih, železarnah in drugod. Med temi žerjavi je eden največjih žerjavov na svetu, ki lahko dvigne do 1.200 ton težke kose pri sestavljanju vrtalnih ploščadi za nafto. Na svetu je RASTOČA KNJIGA Rast 5-6 /1996 danes morda šest ali sedem izdelovalcev dvigal za nakladanje in razkladanje zabojnikov na prekooceanske ladje in Metalna je še vedno med njimi. Več tovrstnih dvigal je do sedaj izdelala za koprsko pristanišče ter izvozila v Kanado, Gano, Avstralijo, Tajsko (samo v Bangkok 13), ZDA... Zelo zahtevna so kozičasta dvigala za ladjedelnice, kjer so nosilnosti tudi preko tristo ton pri razpeti-ni 75 in več metrov. Prodana so bila v hrvaške ladjedelnice, Romunijo, Poljsko, Bangladeš in še kam. Poleg zahtevnih dvigal za kosovni transport seje prej omenjena ekipa lotila opreme za dnevne kope in deponije premoga, kjer je zahtevnemu odkopnemu sistemu dodan zapleten sistem tračnih transporterjev za prekladanje premoga. Kombinacija dvigalne naprave in sistema tračnih transporterjev je bila uporabljena tudi za razkladanje razsutih tovorov z ladij oziroma za nakladanje nanje. Le dve vrsti dvigal izdeluje Metalna po tuji licenci (last nemške firme Liebherr). To so avtodvigala in velika gradbena dvigala. Predvsem pri prvih sc domača ekipa že vključuje tudi v razvoj posameznih naprav skupaj z nemškim partnerjem. K transportnim napravam moramo šteti tudi žičnice in vlečnice v smučarskih središčih. Ko sc je ta šport v svetu in pri nas komaj razvijal, je imela Metalna lastno ekipo, ki je bila sposobna projektirati, konstruirati, izdelati in montirati vrsto zelo zahtevnih naprav na območju cele Jugoslavije. Predvsem zaradi dolgoročnih kreditov, ki jih sama kupcem ni mogla nuditi, se je s tega trga umaknila že kmalu po letu 1975. Že pred drugo svetovno vojno je tedanja Splošna stavbena družba izdelala precej jeklenih mostov po državi. Med njimi leta 1935 tudi prvi popolnoma varjeni most v Jugoslaviji za železniški nadvoz v Zagrebu. Gradnja mostov seje ob pomoči tudi drugih jugoslovanskih projektantskih hiš nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni. Zgrajeni so bili mnogi lepi mostovi v Sloveniji in Jugoslaviji, med njimi novi most čez reko Savo pri Kranju in tudi znani masleniški most, ki je bil v zadnji vojni na Hrvaškem zrušen v morje. Samo v letih 1958 in 1959 je bilo v Metalni izdelanih 137 jeklenih mostov za indijske železnice in dva velika mostova za Burmo. Posebne tlačne posode za shranjevanje utekočinjenih plinov iz zraka so bile naslednji tehnološki izziv. Poleg težav z izbiro gradiva, trdnostnih in stabilnostnih zahtev je bilo potrebno zagotoviti visoko toplotno izolacijo. Ena od rešitev je visok vakuum v medprostoru dvoplaščnih tlačnih posod ter obese notranje posode, ki so kar najmanj toplotno prevodne. V Metalni je bilo izdelanih tudi zelo veliko drugih tlačnih posod in rezervoarjev raznih namenov in velikosti, ki so bili osnova širšega programa procesne opreme. Izdelovalnega programa Metalne s tem še zdaleč ni konec. Tu je še oprema za železarne, valjarne in tekstilno industrijo, tu so livni karusli, žarilne peči, nosilna ogrodja velikih obdelovalnih strojev, industrijske hladilnice, regalna skladišča, industrijske in športne dvorane, nosilne konstrukcije za termoelektrarne, kmetijska mehanizacija, ladijski pokrovi, vojaška oprema in še marsikaj. Izbor izdelovalnega programa je bil tako širok, da je v nekem obdobju novo vodstvo Metalne zahtevalo zožitev. To še toliko bolj, ker nekateri programi (predvsem tisti po tuji dokumentaciji) niso prinašali dovolj zaslužka in so postopno usihali. Izdelovalne tehnologije, nadzor izdelave in montaža RASTOČA KNJIGA Rast 5-6 / 1996 Osnovni izdelki Metalne so sloneli predvsem na rezanju, varjenju, hladnem preoblikovanju ter na klasičnih odrezovalnih tehnologijah. Zaradi zahtevnih in močno obremenjenih nosilnih elementov (zmogljivi žerjavi, cevovodi velikih premerov in notranjega (laka, velike tlačne posode in rezervorji) so bila v Metalni že zgodaj uporabljena visokotrdnostna jekla. Tehnologija varjenja teh jekel je tako zahtevna, da so morali mnogokrat prav tehnologi Metalne orati ledino pri iskanju ustrezne tehnologije. Pri tedaj najbolj obremenjenem tlačnem cevovodu na svetu za reverzibilno hidroelektrarno Bajina Bašta na reki Drini je bilo uporabljeno najnovejše japonsko visokotrdnostno jeklo. Tehnologije varjenja več kot 40 mm debele pločevine iz tega jekla niso upali predpisati Japonci, temveč sojo razvili metalurgi in fiziki Metalne, kije potem izvajala vsa zahtevna dela na omenjenem cevovodu. Varjenje najrazličnejših jekel, navarjanjc velikih površin za različne končne zahteve ter obvladanje nevarnosti krhkega loma je Metalno uvrstilo ne samo v jugoslovanski temveč mnogokje v svetovni vrh. Izšolani pri varjenju najzahtevnejših jekel so sloveli tudi neposredni varilci. Znano je, da so bila varilcem iz Metalne na stežaj odprta vrata za zaposlitev po Evropi. Ob omejenem zaslužku v državi so mnogi tudi zares odšli. Inženirji v Metalni so vedeli davno pred objavo standardov kakovosti iz serije ISO 9000, da morajo biti vse faze tehnološkega postopka preverjene. Neodvisni oddelek tehnične kontrole je rasel vzporedno z rastjo zahtevnosti izdelkov. Metalna je imela tudi enkratno usposobljene ljudi za montažo na oddaljenih - tudi puščavskih in tropskih - gradbiščih. Konkurenčnost izdelave je terjala, da so slovenski monterji, predvsem v industrijsko nerazvitih državah, v največji meri zaposlovali njihove delavce. V takšnem primeru je bilo potrebno domačine najprej strokovno usposobiti, nato pa ob minimalnem številu lastnih ljudi dosegati vrhunsko kvaliteto v dogovorjenem roku. Glavni nadzorniki gradenj, ki so jih investitorji praviloma angažirali iz tujih konkurenčnih firm, so zaradi samostojnih in uspešnih rešitev posameznih faz sestave objekta mnogokrat občudovali vodje montažnih del Metalne. Precej takih rešitev je zatem osvojila tudi konkurenca. Računalniške tehnologije Eden od izjemno uspešnih in podjetju predanih direktorjev Metalne sedaj že pokojni dipl.inž.gr. Boris Hren, je že leta 1968 zaslutil pomen računalniških tehnologij. Ko so v tedanjih podobnih podjetjih z elektronskim računalnikom računali le plače, je v Metalni osnoval prvo majhno skupino za tehniške preračune konstrukcij. Z razvojem lastnih računalniških programov ter nabavo in obvladanjem najboljših tujih tovrstnih orodij so bili mnogi tehnični problemi lažje rešljivi. Mlajši inženirji, ki so iz šol prinesli jasne fizikalne predstave o delovanju posameznih tehničnih naprav, so z novimi orodji dosegali manjšo porabo gradiva ob povečani končni zanesljivosti izdelkov. Še deset let kasneje so strokovnjaki znane švicarske firme, s katero je Metalna sodelovala pri gradnji zadnje termoelektrarne v Šoštanju, Metalni priznavali primat na področju uporabe računalniških tehnologij za tehnične preračune. Danes tako razširjeno metodo končnih elementov smo v tem podjetju uporabljali žc pred več kot petindvajsetimi leti. Za vodenje posameznih, predvsem transportnih naprav se je druga podobno mlada skupina lotila izdelave načrtov za lastne mikroprocesorje in jih tudi uspešno vgrajevala v sicer grobo in težko opremo. Z mikroprocesorji vodeni gibi so postali še mehkejši in naprave še bolj zanesljive. Kadrovski potenciali, raziskovalni inšitut in sodelovanje s centri znanja Tovarna, ki izdeluje zmogljive dvigalne in transportne naprave, hidromehansko in procesno opremo, tlačne cevovode, velike nosilne konstrukcije, žičnice in drugo investicijsko opremo po lastni tehnični dokumentaciji ter lastni tehnologiji, mora imeti vsaj nekaj zelo samostojnih, ustvarjalnih in izkušenih projektantov in tehnologov, ki so sposobni konkurenčno zasnovati potrebne elemente in sklope, jih povezati v varno in zanesljivo delujočo celoto ter izbrati pravo tehnologijo. Za temi vodilnimi snovalci in tehnologi novega morajo biti čvrste in uigrane skupine, ki profesionalno oblikujejo, analizirajo in dimenzionirajo detajle ter pripravljajo tehniško in tehnološko dokumentacijo za delo. In Metalna je ves čas imela take ljudi in take skupine, izmed katerih je do danes izšlo najmanj deset univerzitetnih profesorjev. Čeprav je investicijska oprema izrazit primer individualne proizvodnje, kjer se je potrebno pri vsakem izdelku spopasti s specifičnimi zahtevami, pa so vodilni strokovnjaki in vodstvo tovarne že zgodaj postavili na noge lastni razvojno-raziskovalni inštitut z blizu dvajset aktivnimi raziskovalci, predvsem za področje varilskih tehnologij in za računalniško (numerično) reševanje različnih tehniških problemov. Za ustanovitev inštituta ima posebne zasluge nekdanji, danes že pokojni, generalni direktor Metalne mag. Herman Spička. Za inštitut so bili zgrajeni lepi prostori ter nabavljena sodobna raziskovalna oprema, tako da so raziskovalci lahko uspešno reševali najzahtevnejše naloge. Razvoj posameznih skupin izdelkov pa je še naprej potekal v okviru projektnih skupin izven inštituta. Že zelo zgodaj je imela Metalna tesne strokovne in znanstvene stike z mnogimi profesorji Univerz v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Ti stiki so bili še posebej tesni s profesorji, ki so izšli iz Metalne. Zgledno je bilo tudi sodelovanje z več samostojnimi inštituti, posebej še z Vodnogospodarskim inštitutom, Inštitutom za turbinske stroje, Zavodom za raziskavo materiala ter Inštitutom za varilstvo (vsi so iz Ljubljane). Huda kriza in skoraj propad Zaradi nesporne kvalitete svojih izdelkov ter zanesljivih dobavnih rokov je imela Metalna v vrsti držav tržno prednost. Zgodilo se je, da je takoj po končani osemletni vojni med Irakom in Iranom Metalna podpisala kar tri pogodbe za dobavo opreme za tri hidroelektrarne v Iraku, od katerih je pomenil vsak velik del njene letne produkcije! Tedaj ni v tovarni nihče slutil, da se bo ta država, ki ima ogromno nafte in bi lahko bila hitro plačilno sposobna, nedolgo zatem zapletla v še eno vojno, ki se je zanjo končala s porazom in hudim embargom. Ker od investitorja ni bilo plačil, je Metalna najemala kratkoročne kredite, ki so padli v čas največje jugoslovanske inflacije. Tretji udarec je prišel z razpadom Jugo-RASTOČA KNJIGA slavije, ko se je domači trg povsem zmanjšal, za izvoz pa ni bilo Rast 5 - 6 / 1996 možno dobiti niti kreditov niti finančnih garancij. V taki situaciji je bil finančni zlom podjetja neizbežen. Sledilo je veliko odpuščanje 454 delavcev. Mnoge strokovne ekipe so se razšle. Orjaški žerjav na poti prek Atlantika RASTOČA KNJIGA Rast 5 - 6 /1996 Nova zarja Del strokovne ekipe za razvoj žerjavov je vztrajal tudi v najbolj črnili letih, dokler ni prišlo novo upanje. V novembru 1994 je ena od Metalniških družb (Mctalna-ECCE) po dolgem času zopet podpisala pomembno pogodbo za izdelavo izjemno zahtevnega žerjava, potem ko je zmagala na hudem mednarodnem natečaju. Pravi kolos z zmogljivostjo 1500 ton na uro, ki je bil predmet pogodbe, bo pretovarjal premog oziroma rudo s prekooceanskih ladij na manjše rečne ladje. In naročnik ni bil iz kake nerazvite države, temveč iz Združenih držav Amerike, domovine najmočnejše tehnike. Danes, manj kot leto in pol od podpisa pogodbe, je naročeni orjak povsem sestavljen že prcplul Atlantik ter v pristanišču Mobil (Alabama) poskusno obratuje. Da gre zares za vrhunski izdelek, kažejo tudi njegove izmere. S svojo najvišjo točko doseže dobrih 56 m. Z grabilcem (posebno zajcmalno napravo), ki naenkrat zajame 30 prostorninskih metrov tovora, seže skoraj 37 m daleč nad trup ladje. Vzdolž obale ob ladji vozi na tirih s kolotekom 12 m. Njegova celotna teža, ki zajema nosilno ogrodje, opremo in dodatne uteži, znaša kar 1200 ton in se na jeklene tračnice oslanja preko 40 kar se da enakomerno obremenjenih jeklenih koles. Moč (dveh) elektromotorjev za dvig bremena je po 520 KW. Približno desetkrat šibkejši so motorji za vožnjo žerjava. Kljub izjemni velikosti in teži opisani velikan ni le kup okornega jekla. Več kot sto mikroprocesorjev ter osem pravih računalnikov poskrbi, da obratuje zelo okretno, s spoštljivo hitrostjo in nenavadno mehko. Najrazličnejši senzorji, omenjeni računalniki in namensko izdelana programska računalniška oprema, ki krmili žerjav v vseh delovnih situacijah, dopolnjujejo klasičen vrhunski izdelek v najsodobnejšo mehatronsko napravo (lahko bi mu rekli tudi robot). Po vseh parametrih gre za povsem slovensko tehnologijo, ki je na vrhunski svetovni ravni. Od zasnove dvigala, ki je upoštevala LITERATURA: Pol stoletja METALNE, 1920-1970; Urednik: Ladislav Klojčnik; Tiskal: Grafičar Maribor, 1970 Metalna, Water Control Equip-ment, Hidromehanska oprema, prospekt Janez Kramar, J. Raztresen, J. Bradač, M. Ocepek: The design and construction of the Chiew Lam penstock system; International Wa-ter Power & Dam construction, July 1990 Metalna materials handling equip-ment, CONTAINER C RANE SHIP-TO-SIIORE; prospekt Dušan Grča: Največje Metalnino dvigalo se odpravlja čez veliko lužo; DELO, 7. marca 1996 Vrtljivi portalni žerjavi RASTOČA KNJIGA Rast 5 - 6 /1996 vse kupčeve želje, dimenzioniranja nosilnih komponent, izbire motorjev in druge opreme, izdelave delavniške dokumentacije, priprave izdelovalne tehnologije, izdelave vseh na novo razvitih komponent, izdelave računalniških programov za krmiljenje delovnih operacij do montaže sklopov v skladno celoto, je delo domačih glav in rok. Osrednja moža pri tem podvigu sta bila prof. Ivan Munda in dipl. inž. Aleksander Novak. Posebno poglavje je bila finančna konstrukcija. Ker investitor ni hotel vnaprej financirati gradnje, sta bila potrebna kratkoročni kredit in zavarovanje. Za oboje je imela Metalna bistveno več zaupanja v tujini kot pri domačih finančnih ustanovah. Pogled v prihodnost Po tako uspešnem projektu je seveda volja vseli sodelujočih v Metalni bistveno drugačna kot pred nekaj leti. Veseli obrazi kar kličejo po novem delu. In resje na mizah projektantov že nova naloga istega kupca. Velika verjetnost je, da bo njegova odločitev pri izbiri naslednjega ponudnika že lažja. Poleg oddelka za transportne naprave sc prebuja tudi snovanje hidromehanske in procesne opreme. Troje področij, kjer je bila Metalna že v preteklosti v svetovnem vrhu, ima brez dvoma prihodnost. Upam, da se je od osamosvojitve sem slovenski bančni sistem že toliko utrdil, da bo v bodoče sam spremljal zaupanja vredne domače ekipe pri njihovem prodoru v svet. Delež, ki gre finančnemu kreditorju in zavarovalnici takih poslov, bi tako ostal doma. Zaradi devetnajstih najlepših let dela v Metalni si še posebej želim domače finančne spremljave podobnih projekov. Janez Bernik PRIZNANJE KAKOVOSTI RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1996 Pridobitev certifikata ISO 9001 v Krki, tovarni zdravil Novo mesto, sektor Biokemija Krkino prizadevanje izgradnje učinkovitega sistema kakovosti izhaja iz njene osnovne politike kakovosti, da proizvaja kakovostne, neškodljive in učinkovite izdelke za domači in svetovni trg. Krka je namreč že zdavnaj spoznala, daje kakovost proizvodov in storitev ključni faktor uspešnega razvoja vsakega podjetja. Tako je že ob ustanovitvi leta 1954 poleg proizvodnje organizirala tudi laboratorije za kontrolo vhodnih materialov in proizvedenih zdravil. V šestdesetih letih smo uspešno sledili takratnim domačim in tujim zahtevam v zvezi s kontrolo zdravil in zdravilnih učinkovin. Leta 1970 so opravili prvo inšpekcijo naše proizvodnje in kontrole tuji inšpektorji, leta 1974 pa smo, po uspešno opravljeni inšpekciji s strani ameriške Uprave za živila in zdravila (FDA), pridobili soglasje za prodajo antibiotika oksitetraciklina na ameriškem trgu. Zadnjih dvajset let sproti uvajamo v prakso vse domače in mednarodne zahteve glede zagotavljanja kakovosti naših izdelkov. Vsa ta leta naše poslovanje na področju kakovosti preverjajo in ocenjujejo tudi inšpektorji tistih držav, v katerih prodajamo naše izdelke. Ker določena zdravila izdelujemo v sodelovanju z nekaterimi vodilnimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji, le-ta tudi redno ocenjujejo naš sistem kakovosti. Krkin sistem kakovosti seje pri vseh teh preverjanjih uspešno potrjeval in dokazoval svojo primernost. Iz vsega navedenega sledi, da je Krka že od vsega začetka posvečala kakovosti posebno pozornost. Danes se krkaši dobro zavedamo, daje kakovost osnovni pogoj za poslovno uspešnost ter eden od ključnih dejavnikov konkurenčnosti in produktivnosti. Specifičnost farmacevtske industrije sc kaže predvsem v tem, da je potrebno za proizvodnjo in dovoljenje za prodajo njenih proizvodov, tj. zdravil, pridobiti soglasje državnih organov, ministrstev za zdravstvo. V postopku pridobivanja takega soglasja mora proizvajalec dokazati, daje zdravilo kakovostno, učinkovito in neškodljivo. Državne inštitucije potem tudi redno kontrolirajo pogoje proizvodnje in kontrolo kakovosti. Zdravila so namreč izdelki posebnega pomena, ki morajo služiti svojemu namenu, tj. preprečevanju, zatiranju, ugotavljanju in zdravljenju bolezni. Izdelana morajo biti tako kakovostno, da njihova vključitev na mednarodni trg ni vprašljiva. Da bi sc zagotovila ta osnovna zahteva, tj. da mora biti zdravilo varno, učinkovito in kakovostno, je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1968 izdelala za proizvajalce zdravil predlog smernic Dobre proizvodne prakse. Takt) je bila ta branža prva, ki je uveljavljala splošne standarde na področju kakovosti, veljavne za ves svet. Ameriški Urad za hrano in zdravila (FDA) pa je leta 1978 izdal Dobro proizvodno prakso kot obvezni zakonski predpis za vse proizvajalec zdravilnih učinkovin in zdravil. Tudi skupina srednjeevropskih držav, vključenih v mednarodni RASTOČA KNJIGA Rast 5 - 6 /1996 farmacevtski nadzor (PIC), je leta 1983 izdala Dobro proizvodno prakso za farmacevtske proizvajalce, leta 1989 pa podobna pravila še Evropska unija. Vse naštete Dobre proizvodne prakse predpisujejo, da se mora kakovost vsake serije farmacevtskega izdelka zagotavljati poleg preverjanja kakovosti izdelavnih materialov in končnih izdelkov tudi z nadzorom proizvodnih postopkov in sistemskim nadzorom distribucije. Vpeljava standardov serije ISO 9000 leta 1987 pomeni novo obdobje v zagotavljanju kakovosti in razširitev pojmovanja kakovosti in pojmovanja kakovostnega dela tudi v tiste poslovne funkcije, ki sicer niso direktno vključene v pravila Dobre proizvodne prakse. To so predvsem določila, ki opredeljujejo odgovornost vodstva ter zahtevajo pregled nabavnih in prodajnih pogodb, dokumentiran razvoj, uporabo statističnih metod ter zbiranje informacij o izdelkih s trga. Sicer pa sc bistvena vprašanja zagotavljanja kakovosti s pomočjo standardov ISO 9000 rešujejo že z upoštevanjem določil Dobre proizvodne prakse. Danes pojem celovitega obvladovanja kakovosti v farmacevtski industriji zajema tako zagotavljanje kakovosti v vseh poslovnih funkcijah po standardih ISO 9000 kot tudi dosledno upoštevanje določb Dobre proizvodne prakse, Dobre laboratorijske prakse in Dobre klinične prakse ter zahtev ameriškega Urada za živila in zdravila v zvezi z validacijami, tj. dokazovanjem sposobnosti. V Krki razumemo to raven kakovosti tudi kot zbir vseh organiziranih akcij, ki so vodene s ciljem, da sc zagotovi proizvod ustrezne oz. željcne kakovosti. Zato naš sistem kakovosti, ki zajema vse zaposlene, temelji na dokumentiranih zahtevah za procese, postopke in proizvode, doslednem izvajanju teh zahtev v praksi, stalnemu preverjanju skladnosti rezultatov dela z zahtevami in korektnimi ukrepi ter z neprestanim razvijanjem izboljšav. V Krki se prav dobro zavedamo, daje dosledno izvajanje določil standarda ISO 9001 in Dobre proizvodne prakse pri vsakdanjem delu osnova za zagotavljanje kakovosti izdelkov in pogoj za razvoj celovitega upravljanja kakovosti (TOM). Za uvedbo sistema kakovosti po standardu ISO 9001 smo se odločili, ker smo želeli po teh standardih urediti tudi poslovanje tistih funkcij oz. organizacijskih enot, ki sicer niso direktno vključene v redne inšpekcijske presoje po pravilih Dobre proizvodne prakse. Menimo tudi, daje uvedba sistema kakovosti po standardih ISO 9001 pogoj za razvoj celovitega upravljanja kakovosti (TOM), pa tudi za uvedbo sistema upravljanja na področju varstva okolja (EMS). Pridobitev certifikata ISO 9001 so od nas pričakovali tudi naši poslovni partnerji in kupci izdelkov sektorja Biokemije. S certifikatom ISO 9001 dokazujemo namreč svojim kupcem in poslovnim partnerjem, da naš sistem kakovosti ustreza temu mednarodnemu standardu. Kakšne koristi pričakujemo od certifikata ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in prodajo zdravilnih učinkovin, encimov in dodatkov krmi? - Večje zaupanje kupcev v standardnost in kakovost izdelkov Sektorja Biokemije. - Hitrejše in enostavnejše pridobivanje novih poslovnih partnerjev in kupcev. - Zmanjševanje stroškov poslovanja zaradi manj napak pri delu oz. pravočasnega odkrivanja napak ter manj reklamacij in pritožb Jože Kotar: VEČER NAD NOVIM MESTOM, mešana tehnika, 1995 s trga. - Boljše delo zaposlenih zaradi večje zavesti o pomembnosti kakovosti in večji motiviranosti za delo. - Izboljšanje odnosov med zaposlenimi in med različnimi organizacijskimi enotami, ker so odgovornosti in pooblastila jasno definirana. - Urejenost dokumentacije in zato boljši pretok informacij. - Hitrejše urejanje izboljšav v delovnih procesih in na delovnih mestih. - Hitrejše ugotavljanje primernosti procesov in opreme za proizvodnjo izdelkov, kakršne želi kupce. - Hitro vključitev še ostalih organizacijskih enot Krke v ta sistem kakovosti. V cnoinpolletncm delu s pripravami in urejevanju dokumentacije po zahtevah standarda ISO 9001, izdaji Poslovnika kakovosti in vseh 84 spremljajočih standardnih operativnih postopkih ter uvedbi teh določil in zahtev v prakso je bilo vključenih okoli sto sodelavcev, strokovnjakov na svojem področju iz vseh organizacijskih enot oz. poslovnih funkcij Krke, razen iz sektorja za proizvodnjo zdravil, dela razvojno-raziskovalnega in sektorja za marketing, sektorja za finančni inženiring, programov Kozmetika in Zelena zdravila ter družbe Krka Zdravilišča. Določila Poslovnika kakovosti za področje Biokemije, na katerem je zgrajen sistem kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, morajo poznati, spoštovati in izvajati vsi zaposleni, ki lahko vplivajo na kakovost izdelkov sektorja Biokemija, tj. več kot 1000 ljudi. Vsem ostalim v Krki pa bo Poslovnik kakovosti v pomoč pri razumevanju njihove vloge v razvoju sistema celovitega upravljanja kakovosti. Pridobitev tega certifikata pomeni za nas obvezo vzdrževanja sprejetih standardov in nadaljnje izgradnje sistema kakovosti. RAST - L. VH. ŠT. 5 - 6 (43 - 44) OKTOBER 1996 VI REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA ODMEVI IN ODZIVI Slavnostni govor ob 5. obletnici okteta Adoramus 11. maja v knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu Spoštovani, naprošen sem bil, da Iti to vašo nocojšnjo glasbeno prireditev dopolnil s svojo besedo, kolikor je tako lepo glasbo mogoče s čimerkoli dopolniti. Najprej hvala za to vabilo v prestolnico Dolenjske, te Dolenjske, ki je zaradi svoje zemeljske miline in kulturne kla-sičnosti na vrhu mojih zemljepisnih ljubezni. Naj mi bo za izhodišče tega kratkega razmišljanja izraz, prelep izraz, s katerim se vaš zbor predstavlja: Adoramus. Ta latinska beseda je intenzivnejša od našega slovenskega; Molimo rili častimo. Adoro namreč pomeni držo duha, ki stoji v ponižnosti, spoštovanju in občudovanju pred božanskim, priznavajoč njegovo veličino. To ni nujno religijsko razpoloženje. Navdihniti ga more samo stvarstvo s svojo veličino in lepoto. Vsi smo doživeli kdaj trenutke, ko sta sc ta veličina in lepota odkrili našemu občudovanju. Vsi smo se kdaj zazrli v poletno zvezdnato nebo, iz katerega je zadihalo v nas iz svojih mil ijon kilometrski h globin brezmejno vesolje. Vsi smo se kdaj znašli sredi veličastnega gorskega sveta, rododendrona, vrhov in prepadov. Vsi smo kdaj doživeli zeleno veličastje poletnega gozda, v žužnjanju mušic in zorenju borovnic. Vsi smo kdaj obstali ob sinji ploskvi morja, razlitega v objem skal in pinij, ob večnem ritmu njegovega valovanja. A čemu navajati samo takšna vrhunska, kraljevska javljanja stvarstva? Mar ne zadiha v nas tudi z najbolj vsakdanjimi po- javi svoje mogočnosti? Mar ne zazna tega Adoramus, tega skrivnostnega čara stvari, na primer otrok, ki se zagleda v prvo zimsko sneženje? Ga ne zazna na primer kmet, ko stopi v svoj vinograd, ki je ves v razkošju in vonjavi zorečega grozdja? Ga ne zazna mati, ko vitli shoditi svojega otroka? Fant, ki popelje pred oltar dekle, ki jo ima rad? Celo nabiralec gob, ko se nenadoma znajde sredi čudežne jate jurčkov? V nedogled bi lahko našteval tiste blagoslovljene bivanjske trenutke, ko nas tiho nagovori čarna skrivnost vsega, da tudi nevede izrekamo svojo zahvalo Stvarniku, svoj Adoramus. V tistem trenutku, ko doživljamo takšno slutnjo božjega v stvareh, ko smo nekako v duhu na kolenih pred večnim, smo tudi najbolj ljudje. Človek ni nikoli tako velik kakor takrat, ko je na kolenih, je zapisal Manzoni. Ja, na kolenih smo ne samo, kadar molimo, ampak tudi kadar občutimo skrivnost sveta, njegov klic v večno. Kadar lej skrivnosti prisluškujemo. Kadar jo občudujemo. Kadar izrekamo bivajočemu svoj ljubeči “ti”. Naj ga nocoj izrečem pred vami trojemu: Bogu, človeku, slovenstvu. Naš prvi polni Adoramus velja Bogu, Ljubezni, ki nas je ustvarila, nas s Kristusom odrešila, nas spravila na zveličavno barko katoliške Cerkve, z obljubo nesmrtnosti, novega neba in nove zemlje, kjer bodo tudi vse slovenske solze zbrisane. Drugi, pred katerim naj bi občutili skrivnostno pretresenost, tihi Adoramus božjega v njem, je naš bližnji, je človek, v svojem božjem poreklu. Ta občutek naj nas prešine, poseb- Alojz Rebula PET LET ADORAMUSA no kadar vidimo tega človeka v stiski, v pomanjkanju, v bolezni, v obupu, v osamljenosti, v trpljenju. Naš sočutni Adora-mus naj velja trpljenju sočloveka in sveta. Zaslužimo si obljubo tistega blagra, ki pravi: Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Še eno bivanjsko dejstvo je, ki budi v nas neko hvaležno čudenje, na meji hvaležnega Adoramus: naša domovina, naša Slovenija, v svojem edinstvenem zemeljskem razkošju, v tisočletni zvestobi svoji biti, danes - kakšna milost zgodovine, če ni to čudež, ki gaje izprosil od večnih sil mrtvi Kočevski Rog! - v svoji državni identiteti. Ja, ta naša Slovenija s ponosnim sijajem gorenjskih vršacev, z milino dolenjskih vinogradov, s svojo odprtostjo v Panonijo in Jadran, s svojimi rekami, iščočimi vzhod in zahod - danes ne več brezimen pašaluk nemškega, italijanskega ali srbskega imperializma, ampak država s svojo zastavo in svojim angelom! Že če smo zmožni tega trojnega Adoramus, te trojne pretresenosti, tega trojnega čudenja - pred Bogom, pred sočlovekom, pred Slovenijo - smo obdarovani z veliko milostjo. Našemu bivanju je dana orientacija, našemu življenju smisel, naši življenjski volji področje, da mu posveča svoje sile. Naši mladosti - in tu ste mladi, ki ste ustvarili ta večer - da izživi vso svojo slo po smislu, ljubezni in delu. Nikar ne zapravimo te milosti tako, da bi Bog ugasnil na našem življenjskem nebu, da bi nam sočlovek postal orodje našega egoizma, da bi nam domovina nehala biti vrednota. Bog naj nam bo neugasljivo sonce našega življenja. Sočlovek naj nam bo brat, ki sc mu bomo odpirali v iskrenosti in dobroti: Slovenija naj nam bo naša umerjena, ta nepodkupljiva ljubezen. Preden končam, še besedo v spomin, posebno mladim. Ta beseda je: kvaliteta. Minil je čas, ko je Slovenec za vsakršno negativiteto lahko krivil tujca. Odkar je Slovenec samostojen, pa bo lahko za vse negativno moral kriviti samo samega sebe. Zato je mlada generacija še posebej poklicana h kvaliteti, začenši z etično kvaliteto, z odločenostjo za poštenost, iskrenost, dobroto, zvestobo. Nato k strokovni kvaliteti, da si čim boljši v tem, kar delaš, da častno opravljaš svoj poklic, da sc zanj sproti usposabljaš. Če ti je dana milost vere, k verski kvaliteti, sc pravi, da si kristjan, vreden tega imena. Z eno besedo: gre za nenehno težnjo k vsestranski življenjski kvaliteti, k čim večji človeški in, če si kristjan, krščanski izpolnjenosti. To težnjo po kvaliteti sem zaznal pri vas: zaznal tudi iz tega, kako ste me vabili na ta večer, kako ste ga pripravili in izvedli: naj vam bo kvaliteta vaše geslo tudi za naprej! Philipp VVambolt HMELJNIK ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 /1996 Spoštovani kolega prof. Lado Kocijan! Revija Rast je v marčni številki 1996 objavila Vaš članek Hmeljnik. Nanaša se na knjigo Bernarde Potočnik Hmeljnik: način življenja plemiške družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno, ki jo je izdalo Slovensko etnološko društvo leta 1994. Po zgodnji smrti Vašega brata Marka ste bili družinski člani in mi povabljeni na pogreb-ščino v Trebnjem in sedeli smo drug poleg drugega. Zaprosili ste nas za telefonsko številko in pristavili, da boste v naslednjih dneh prišli k nam na pogovor. Namesto tega pa sem v reviji Rast naletel na Vaš članek, ne da bi sc bili obrnili name kot pričo. Revija je članek objavila v rubriki Odmevi in odzivi. Zavzemam sc za nemško izdajo knjige Hmeljnik in Vas prosim za soglasje, da prevedem Vaš članek in ga, če se bosta s tem strinjala avtor in založba, dam natisniti skupaj s knjigo, vendar pod enim pogojem: spremeniti morate dvoumna mesta v besedilu. Na koncu tega pisma naslavljam na Vas prošnjo, da prekličete določene trditve v reviji. Vaš članek naj bi bila ocena knjige Bernarde Potočnik in zahteva poznavanje vojaško-zgodovinskega ozadja. Če bi prišlo do razgovora z Vami, bi Vas glede na podpisano premirje vprašal, katera osnovna načela mora danes zastopati vojaški strokovnjak in katera sredstva ima za to na razpolago. Kar se mene tiče, bi moral predstaviti nalogo vojaških dušnih pastirjev in njihovih pomočnikov. Osebno lahko govorim le v imenu teh drugih. Pomotoma ste me imenovali vojnega kurata. Bil pa sem študent teologije in kot tak cerkovnik in sanitc- jec. Ker so družine “padlih” prejele od “NS-Ortsgruppen-leitcrja” zgolj zahvalo za žrtev, za smrt “junaškega sina za Veliko Nemčijo”, me je moj župnik, po imenu Kaiser, pooblastil, da pišem tem družinam, in to kljub državni prepovedi. Pisal sem o smrti pa o cerkvenem pogrebu in kraju, kjer je bil grob. Ure in ure sem prepisoval pridige svojega bratranca, miin-sterskega škofa grofa Galena, in jih razmnoževal. V Franciji, kjer sem prej študiral, sem se seznanil s krščanskim eksistencializmom. To mi je pomagalo v vsakodnevnem življenju med strahotno vojno in v sedmih letih vojnega ujetništva v Sovjetski zvezi. Zal nisem poznal imena Edvard Kocbek, njegovih besedil in besedil njegovih prijateljev. S tem pozivam Lada Kocijana, da v reviji Rast prekliče naslednje trditve, ki jih navaja v svojem članku Hmeljnik: 1. “..., kako zagreta hitlcrjan-ka je bila baronesa Anna...” 2. “Zgodovinar Ivan Stopar je v monografiji Gradovi na Slovenskem, 1986, zapisal: “Hugo Wambolt..., ki je iz dna duše sovražil Slovence.” Tu manjka nadaljevanje Stopar-jevega teksta: “Po drugi strani pa gre tudi glas, daje bil dobrosrčen...” 3. “Po kapitulaciji takratne Jugoslavije je Anni zahtevala, dajo vsi na gradu pozdravljajo: Hcil Hitler.” Temu je treba dodati: V Hitlerjevi državi so morali v vseh podjetjih pozdravljati z nacističnim pozdravom. Hmeljnik je s kapitulacijo postal “nemško” podjetje. 4. “Nobena skrivnost ni, kaj so nemške divizije tam počenjale.” Temu je treba dodati: Večina duhovnikov je delovala proti Philipp Wambolt IIMEUNIK takemu zločinskemu početju. V zvezi s tem poroča tudi slovenski časopis Delo dne 27. 8. 1996 o razstavi v Celovcu Uničevalna vojna - Zločini nemške Wehrmacht 1941 do 1945. 5. “Iz vseh teh informacij lahko zaključim, da ni elementov za oceno, daje bilo v Wam-boltovi družini 1942. leta antifašistično in antinacistično razpoloženje. Ta ocena pa je vendar zelo relevantna za dogodke na Hmeljniku v tem času.” Philipp Wambolt opozarja na naslednje: Philipp Hugoje bil v kraju Frischau/Fryšava (Moravska) zaradi pretesnega druženja s sosedom, židovskim zdravnikom dr. Schlesingerjem, od stranke posvarjen. Sestro Leo-poldino so kot vodjo otroškega vrtca prisilili, da ni upoštevala časov molitve. Dr. Marie Wam-bolt so zaradi njene katoliške usmerjenosti odklonili kot vodjo socialne strokovne šole na Dunaju. Podoficir Klemcns ni opravil oficirskega izpita, ker je zagovarjal stališče, da je tovariško druženje iz avstrijske tradicije za avstrijske vojake boljše kot tradicionalni pruski stil discipline in trdote. Philippu in njegovim sobratom so z zaplembo odvzeli njihov življenjski prostor. 6. “Baronesa (Anna) je... zakričala... in žeje zažvižgal bič, ki se je ovil delavcu okrog glave.” Philipp Wambolt dodaja: Tega si ne morem predstavljati. Kako seje odzvala na izzivanje, potem kojije nekdo vrgel ročno granato pred noge - tega pa ne vem. Zatem je zaprosila za varstvo italijanskih vojakov. Pogum za vsakodnevno življenje črpam od svojih prednikov, družine Paradeiser s Hmeljnika, njihovega boja proti Turkom in iz svetinje družine Auersperg, glave, ki so jo Turki odsekali nekemu predniku, ki sc je boril na čelu vojske Slo- vencev in drugih, in jo nabodli. Takrat sem vedel, zakaj je Hitler leta 1942 prepovedal, da bi bili v divizijah vojaški duhovniki. Vi pa menite, da bi duhovniki v takih situacijah podžigali vojake. Proti Vaši volji sc moram zavzeti za čast svojega gostitelja Marka. Povabil meje na razgovor o knjigi Bernarde Potočnik, na žago, ki sc je imenovala “hmeljniška”. Tam sem bil večkrat gost, povabila sta me že Vaš stric in Vaša teta Zakrajšek. In potem, zelo prijateljsko, tudi Vaš brat Marko. Vaš brat je pred gosti pripovedoval, da je bilo uničenje Hmeljnika strateška nujnost. Spodaj po dolini je namreč potekala pešpot kurirjev in vojakov med Kočevskim Rogom in Litijo. Iz Vašega članka sem zvedel za mnoge podrobnosti glede dogodkov okrog Hmeljnika. Moja poizvedovanja v arhivu NOB me niso privedla do teh podrobnosti. Domnevam, da hočete podpreti objave o vojni zgodovini, ki drugače kot dosedanje osvetljujejo povezanost dogodkov in osebe. Obenem pomagate razumeti, kako težko je bilo bojujočim sc enotam v NOB porušiti zgodovinske spomenike. Do sedaj sem dostikrat prikazane zastrešene ruševine Hmeljnika gledal kot vojni spomenik, manj pa kot lep stavbni spomenik sredi pokrajine. Vaše vprašanje v zadnjem stavku “In kaj sedaj?” zahteva raziskovalni program, ki presega meje, ki si jih je zastavila avtorica sama, to je opisati življenje družine med prvo in drugo vojno. Ali boste šc kaj povedali o tem, kakšne perspektive so potrebne za tako delo in kako bo potekala koordinacija različnih strok pri iskanju odgovorov na nastala vprašanja? Prevod: Alenka Trdan 'Z Franci Šali Ignac Kamenik P^K^H SIVIN ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 /1996 NOVOSTI DOLENJSKE ZALOŽBE Ignac Kamenik SLEDI PREKLANIH SIVIN Utva, 21. knjiga Pripoved SLEDI PREKLANIH SIVIN seže snovno v čas usmerjenega utiranja vsega obstoječega v vizionarsko zamišljeno prihodnost na Slovenskem oziroma v tako imenovano Titovo Jugoslavijo in je hkrati le nadaljevanje avtobiografsko zasnovane zgodbe istega avtorja v romanu Jutro novega dne, ki je izšel pri Dolenjski založbi že leta 1993, v katerem je zajet čas ob koncu vojne in zanesenozaletave graditve novega, duhovno bogatejšega in pravičnejšega družbenega reda. Seveda v takšnih prizadevanjih avtor odkriva razpoke, odmike in nepravšnjosti - že takoj v prvih letih po vojni, v katerih je v njem še precej skojevskega razpoloženja, še bolj pa kasneje, ko se kot mlad profesor slovenščine zaposli na ravenski gimnaziji, katere duhovnost je pod budnim očesom ideologije, zatem pa na osnovni šoli v svojem kraju mladosti, od koder ga naposled usoda potegne v mariborsko gledališče in k domačemu ognjišču, saj si tam z ženo, ljubeznijo iz mladih zaljubljenih dni zgradita hišo, iz katere pa vse bolj in bolj mezi in odteka bližina nekoč tako drug v drugega zagledanih bitij, tako da sc on pod pezo vnanjih, sorodstvenih in takšnih intimnih razmer počasi, a neizbežno pogreza vase, v svoj notranji duhovni svet in k svojemu štirinožnemu prijatelju, dokler tudi tega čas ne pobere. On, ki je v obeh romanih literarizirani Gregor, kar je tudi v prvem, še neobjavljenem delu ali zgodbi svoje mladosti, otroštva s starši in sestro, in na katerega objavo se založba že pripravlja. On torej kot osrednja osebnost razgrinja bralcu nedavno minuli čas narekovanega utiranja življenja, čemur se le-to izmika -tudi za ceno zaostritev odnosov, iz katerih niso rastla le nova spoznanja, pač pa tudi nova obzorja duhovne svobode. Pri tem pa precej razmišlja in nc-kolcbljivo vztraja v svoji pokončni intelektualni in človečni drži. Kot profesorja ga mladi vzljubijo. Daje jim več, vodi jih dlje in globlje pri razumevanju literature, duhovnega sveta in življenja sploh. Od njih terja izvirno premišljevanje, odkrito besedo in samostojnost. Še posebej odmevno je njegovo dramatsko delo na šoli, s katerim umešča ravensko gimnazijo v osrednje kulturno in duhovno žarišče nekam odmaknjene in vase zaprte Koroške tostran državne meje in odstira ter razganja sivino, ki visi nad Mežiško dolino. Koroško deželo želi razpreti ostali Sloveniji, ji dati njen prispevek, jo izmotati iz njene samozadostnosti. Vse to sc seveda dogaja v času, ko Ravnam in vsej deželici pod Peco in Uršljo krojita usodo zlasti železarna oziroma njen direktor in pa ravnatelj gimnazije, ki ju druži hotenje, da Ravne rasto in postanejo osrednje mesto Koroške. V ta prizadevanja je pritegnjen tudi mladi profesor Gregor, ki pa priletnemu, duhovno razgledanemu ravnatelju povsem ne sledi, temveč mu v marsičem moti in pomoti njegova koroško obarvana obzorja. Gregor čuti, kako postaja v ravnateljevih očeh nezaželen, zato sprejme njegovo pretkano igrico in jo skupaj z njim odigra, in tako ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 /1996 olajša njegova prizadevanja, da hi Gregor zapustil kraj. Gregorja ravenska doživetja in spoznanja ne potro in mu ne izmaknejo prepričanja, kako moreš biti le na osebni individualni ravni tvoren subjekt družbene stvarnosti, da mora v njej vsak polno in zrelo delovati, ne pa kot nekakšen razosebljeni kolektivni členčič na ideoloških vajetih kočijažev na poti v zamišljeni jutri in prihodnost sploh. Vendar brez posledic ga te skušnje vendarle ne puste. V novem kraju, v kraju svoje mladosti - v Slovenski Bistrici -je že bolj pri sebi in nič več toliko v družbenem mestnem vsakdanu. Poroči se s svojo veliko mladostno ljubeznijo, ki ga ves ta čas vztrajno čaka, in se tako še bolj zbliža s svojimi koreninami, intimnim družinskim svetom. Tako bi menda kar ostalo, če Gregorja ne bi teatrski dogodki v Mariboru speljali iz nastajajočega zakotja v veliki vrtinec tega mesta. Vandi, njegovi družici, je bil takšen nenaden zasuk zelo dobrodošel, saj jo je Gregorjevo umikanje iz živahnejše in vznemirljivejše javne scene že kar motilo, ker to ni bil več tisti mladostni zagnani Gregor, kakršnega je kot prebujajoče dekle spoznala in se vanj zaljubila. Štajersko glavno mesto oba sprejme odprtih rok. Gregor se ves preda gledališču, Vanda pa ob svojem delu najde še toliko Milan Markelj KRHANJE Utva, 23. knjiga V petnajstih zgodbah - spominjanjih Milan Markelj načenja eno ključnih vprašanj bivanja vsega bivajočega, vsega obstoječega, vsega, kar se dotakne naših občutij in gre prek njih v našo zavest in spomin in vest, in sicer, kakšna je / bo usoda vsega tega. Njegov odgovor je: Vse sc krha, pa naj bo po moči, da začne z gradnjo hiše, njunega prvega doma. Ko je dograjen, pa je to vse manj. Preveč ljudi stopa vanj. Gregor se umika, nato pa pride še tragedija - nenadoma kruta smrt njegove sestre, kar ga duševno nepopisno izmuči. Tudi za delo v teatru več ni, zgubljeno tava v svojem notranjem svetu in daleč od realnega življenja. Čas pa teče dalje in vse bolj mimo njega, z njim pa tudi vsa ključna eksistenčna vprašanja svobode in angažiranosti subjekta, ki jih je reševal na svoji koži in katera mora vsakdo znova in znova sam reševati, če ne želi biti razosebljeno bitje ali členek raznih kolektivnih scen socialnih ideologij. Gregorje bil za nov družbeni angažma, ni pa pristajal nikdar na kakršnekoli ideološke nareke. Sprejemal je družbeni red -socializem, ne pa poskuse, da v njem človek ne bi bil svoboden, ozaveščen in sebi odgovorna osebnost. Izziv, s katerim je šel in prehodil svojo pot, je posvojeni bistvu prisoten vselej, v vseh družbenih sistemih. Z njim pravzaprav avtor daje romanu občo etično sporočilno noto, ga dviga na raven kateregakoli socialnega reda in ga v kateregakoli tudi umešča na ravni večno prisotne dileme, kako biti, da bi ostal in obstal kot človek, kot svobodno, pokončno dajajoče se bitje... človekovih merilih živo, neživo ali zgolj čutno, torej pričujoče v najvišjem živem, v človeku. Zato tudi naslov knjige: Krhanje. . Krhanje kot dogajanje ni nekaj brez čutenja. Tu je človek, ki mu je dano, da videno, opazovano, doživeto očustvi in izrazi. Krhanje, ki objektivno je, ODMEVI IN ODZIVI Rast 5 - 6 /1996 obstaja kot dogajanje, ima svojega kronista, enkratnega, neponovljivega očividca, ki pa seveda ni edini, vsaj takrat ne, kadar gre za zadeve, ki so pričujoče kot vnanji objekt, ko ne gre za samoopazovanje ali beleženje o lastnem jazu. Markelj odgrinja predvsem boleče plati in plasti krhanja. Manj boleča je nostalgija za izg i n j a j očimi, pr opa d aj očimi pročelji, zgradbami, skratka, arhitekturnimi stvaritvami, znamenji nekdanjosti, bolj pa, kadar sc krha in skrha nekaj v odnosih med ljudmi, recimo, zaupanje, naklonjenost, ljubezen, ali pa, kadar človeka zadane hudo, od katerega je potem prizadeto zaznamovan, zlomljen in odrinjen, in se potlej ne zna in ne more prav uravnovesiti. Markelj ponika pretanjeno in pronicljivo za kulisje človekove duševnosti in jo na primerih posameznih življenjskih usod razvozlava, da pokaže, kako so te večkrat zgolj ogledalo nas samih, naše neuvidevnosti, nc-človcškosti in vsakovrstne izprijenosti. Premalo in preveč povrhnje bi bilo, če bi v njegovih zgodbah videvali samo odhajanje, minevanje, odtekanje v nepovrat. Preveč je v njih bolečin, ki si jih zadajajo ljudje med seboj, ko zlo narojeva svoje otroke, da ga potem ni konca in vodi v nove in nove tragedije. Le dobrota in prijaznost ljudi zbližujeta, zvišenost, poigravanje z njih usodami, zasmehovanje, nasilje porojevajo v srcih temačne nagibe in mrz-likave naklepe. Človeku sc vendarle hoče ljubezni in potrjevanja, če tega ni deležen, tone in potone v lastni duševni obolelosti, s katero večkrat onesreči tudi druge. Markelj se v zgodbah bliža takim spoznanjem, ko življenju odgrinja zastrtosti, ne da bi si lastil pravico do posesti resnice. Sicer ostaja v njeni bližini, a hkrati jo prepušča bralcu, dajo ugleda v takšni ali drugačni podobi ali pa tudi ne, in mu ostaja onkraj, v svetu skritosti, nedoumljivosti, kamor ne vodijo več nobene poti. Markelj sc v zgodbah ne sooči samo s krhanjem ali od-krhavanjem na ravni medosebnih odnosov, pač pa ga pritegne tudi človekovo obnašanje v tako imenovani globalni družbeni stvarnosti. Na njeni sceni odkriva ljudi, ki jim za nekaj gre zgolj na agitacijski način. Tovrstno parolarstvo, deklarativno nastopaštvo, razkriva notranjo krizo, razžrtost, skrhanost sistema, ki ga drži skupaj samo še ideološka nit, ne pa osebno izražanje in udejanjanje vrednot, kar bi bilo edino lahko v prid. Beseda, javno zapisana, naj bi bila mnogo več kot skupek črk. Parola naj bi bila vest srca, prepričanje duha. Vse mora torej biti resnično, pošteno, od srca delano in narejeno, da more biti v korist družbenemu razvoju in v dobro ljudem. Osebna socialna vnema ni nekaj, čemur bi se moral človek odpovedati. Nasprotno, je pogoj za njegovo svobodo in za svobodno, nemani-pulativno življenje sploh. Javne zadeve so človekova stvar, ne pa privilegij političnih elit. In naposled še to, kar je najvažnejše: Marklju je uspelo z zgodbami - novelami ustvariti zrelo literarno umetnino. V njih je toliko lepote in boleče resničnosti, emocionalne oživljenosti in miselne pronicljivosti, da zmorejo človeka scela prevzeti in duhovno oploditi. Vendar, kdor je nagnjen k lahkemu, razvedrilnemu branju, ta bolje, da ne seže po njih kadarkoli, pač pa tedaj, ko mu bo duša pripravljena soočiti sc z življenjem v sencah in teminah svetlobe. Tedaj bo tudi iz njegovih najin rakobnejši h literariziranih ozarij slutil tam nekje smehljaje svetlobe in morda ugledal njeno večno žuborenje in se, osvobojen, spet vrnil v njena naročja. ODMEVI IN ODZIVI Rast 5 - 6 / 1996 Ivan Umek JEKLENI HRAST Ne bo odveč, če najprej nekaj besed namenim avtorju naslovljene pesniške zbirke. Uporabil bom kar njegove besede: Oče Anton je bil iz Podsrede. Izhajal je iz kmečke družine, kjer pa ni bilo kruha za vse, in je moral služiti pri ljudeh kot pastir in hlapec. Mati Ana je bila iz manjše kmečke družine iz Razteza pri Brestanici. V osnovni šoli odličnjakinja, a je kljub temu starši niso dali v nadaljnje šolanje. Tudi ona je služila kot služkinja pri premožni družini v Ljubljani... V družini je bilo šest otrok, on, Ivan, sc je izučil za kovinarja, delal pri rudniku Senovo, kjer je bil kot rudar zaposlen tudi njegov oče, kasneje pa je bil premeščen v Metalno v Senovem, kjer je zaposlen še danes in opravlja ključavničarska dela. Pesniti in pisati krajše prozne sestavke je začel že kot vajenec, objavljali pa so jih v tovarniškem glasilu Metalne Maribor, v zbirki Pesmi kovinarjev, v rudniškem glasilu Srečno in podobno. JEKLENI HRAST je njegova prva samostojna knjižica pesmi. V njej so trije razdelki: Ruda, Jeklo, Zemlja, v katerih je zajet njegov bivanjski svet rudarjev, kovinarjev in kmečke zemlje. O njih, njihovih poteh v jamo, rjastemu železu, o tegobah, kijih prinašajo dnevi teme, dnevi žgočih opiljkov, o razmerjih med njimi ki so jim črni od premoga obrazi, od naporov preznojena telesa, od isker presvetljena in opikana lica, o vračanju domov k svojim, v zavetje doma, k dlanem najdražjih, poje pesnik iz potrebe in ne po naročilu, kakor sam pravi in mu je verjeti. Zares piše to, kar čuti. In trdo, neizprosno, težko legajo besede čutne resnice, iz-venevajo spoznanja o življenju v temnih nedrih zemlje, v njenih rovih črnega ognja ali v temač- nih halah jeklenih, rjastih debel, iz katerih rastejo konstrukcije žerjavov in podobnih strojev v snopih žarečih, žgočih opilkov in ognjenih sten. V tem nelahkem, smilečnem življenju gospodujejo trde, raskave besede, so mrki, temnikavi pogledi, so črna, sajasta, rjasta, prepotena telesa in vsaka topla misel, sleherna prijazna kretnja, mehkoba je kakor svetiikav žarek, ki ogreje, razveseli srce, presvetli oko, naredi smehljaj in prikliče vrisk olajšanja. Tako se v tegobah, naporih, stiskah, nevarnostih rojevajo prijateljstva, tako nastaja tovarišija, se pletejo vezi, da sc zmore vzdržati dan za dnem v peklenskem svetu teme in ognja... In zdaj tudi tega jemlje čas in ljudi peha v revščino in prisilno brezdelje, kar pesnik sluti, ko se oprijemljc upanja, da bi bilo tudi jutri še delo in da bi bilo vse, kar je, pošteno in prav. A čas gre svojo pot. Socialnih tegob je vse več in vse bolj kruto padajo po ljudeh. Umek čuti rastoče, grozeče breme krivic. Bolečina v njem se razrašča v krike. Ne umri mi, maj, kliče zgroženo, prizadeto in poskuša ubežati k zemlji, travi. Sanja o žitu in drevju, po gnoju prežetem dnevu, po toplini in domačnosti izbe, o kolovozih med polji, o cvetovih pomladi in trti v jeseni. Šel bi rad v ta svet in si v njem ogreval ob delu in odpočival srce ter si izmival razžaljeno, ponižano in razbolelo dušo. To hrepenenje mu je v oporo - up do zvezd, do vesoljne neskončnosti. Umekov pesniški jezik je preprost in grajen iz besed, s katerimi je vsak dan. To so njegovi rudarji, jame, rudniške naprave, to je delo z železom, obdelava jeklenih ogrodij v večnem rjastem prahu, snopih isker, to so njegove poti do zemlje, doma- Joža Miklič ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 /1996 čije, polj in vinogradov, to so njegovi spomini na mater, očeta, družino in, kajpada, to je ljubezen, kije zanj važen, osrednji stržen življenja. Preprosto in iskreno,čuteče in prizadeto izpoveduje vse, kar boleče ali osrečujoče zaide v njegovo občutljivo, odzivajoče sc srce, in to daje ali vrača tistemu življenju okrog njega, ka- teremu je to svojo pesem tudi iztrgal. To življenje bo to njegovo knjižico tudi srčno sprejelo, o čemer ne dvomim. Likovno podobo je dal zbirki kipar Rudi Stopar iz Sevnice in tudi naslov je odbral zanjo. S svojimi ilustracijami naslovnice in treh razdelkov sc umetnik pomensko ujame in zlije s tematsko zasnovo zbirke. VIZIJA ODLIČNE SLOVENIJE 8. seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih pogojih “Vizija odlične Slovenije... in vendar se premika naprej”, Otočec, 23. in 24. maj 1996 Številni gospodarstveniki so sc letos srečali na svojem tradicionalnem seminarju na Otočcu s petnajstimi magistri, profesorji in doktorji, ki so razmišljali in opozarjali gospodarstvenike in javnost na ustreznejšo kakovost in odličnost poslovanja. I)r. France Bučarje poudaril, tla bi Slovenija lahko postala bistveno kakovostnejša v svojih odločitvah, dejanjih in ponašanju, če bi zmogli prelomiti s staro miselnostjo, da imamo še vedno nekoga nad seboj, ki sc mu lahko zahvaljujemo za uspehe oz. ga kritiziramo v tegobah. Tega bremena seje treba znebiti, se usposobiti za prevzemanje rizikov in sprejemati tveganja z večjo mero odgovornosti. Država potrebuje poglobljeno analizo svoje sedanje naravnanosti in miselnosti, iz katere bodo sledili ukrepi za povezovanje slovenske tradicionalnosti z modernimi tokovi v svetu. Podobno je bilo razmišljanje mag. Draška Veselinoviča o kakovosti delovanja slovenskega finančnega trga. Ta bi lahko bil mnogo koristnejši in donosnejši, če bi obstajal skupni interes vseh njegovih dejavnikov, ki bi ga bilo možno odličnejše uresničevati. Zal pa je v njegovem praktičnem delovanju precej vsebinske nedorečenosti saj npr. Slovenija nima skupnega tečaja, obstojajo podjetniški, bančni in drugi, med katerimi je izjemno pomemben menjalniški, saj menjalniški trg opravlja kar tretjino menjalniškega prometa, medtem kov razvitih državah ne presega 5 odstotkov. Kratkoročni vrednostni papirji so v glavnem v rokah Banke Slovenije, njihovo donosnost pa v veliki meri izniči davek. Izjemno situacijo imamo tudi na področju dolgoročnih vrednostnih papirjev, kar je verjetno posledica naših dilem pri določanju tržne vrednosti premoženja ali pa za to še nismo usposobljeni. Pričakovati je, da bodo dolgoročni vrednostni papirji predstavljali 45 odstotkov prometa v nacionalnem dohodku, kar je tudi poslovna ambicija in vizija slovenskega finančnega trga. Poslovni svet postaja vedno občutljivejši za kakovost in odličnost ponudenih izdelkov in storitev. Brez spoštovanja mednarodnih standardov v pošlo- ODMEVI IN ODZIVI Rast 5 - 6 / 1996 vanju skoraj ni več možno vstopati v mednarodna razmerja, v katerih postajata z dneva v dan pomembnejša zlasti poklicna etika in uged poslovnih ljudi. Prof. dr. TUrkje menil, da Slovenija ne bi smela samo posnemati svetovne standarde in norme, pač pa bi morala razvijati inovativnost in predvsem na ta način uresničevati vizijo odlične Slovenije. Za doseganje kakovosti poslovanja bi sc morala tako država kot posamezni subjekt primernejše in modernejše organizirati. Brez posebnih predsodkov je treba izvesti potrebna prestrukturiranja in reorganizacije po principih procesne organiziranosti, ki namesto okostenelih oddelkov, sektorjev in podobnih preživelih enot vodenja uvaja delo v procesnih timih (prof. dr. S. Ivanko). Namesto da menedžerji določajo v zaporedju cilje, smernice, organizacijo, zaposlenost, kontrolo in povzemanje rezultatov, morajo za ustvarjanje odličnosti poslovanja sprejemati načela o vpogledu v dejansko stanje, oblikovanju skupnih vrednot in viziji ustvarjanja prihodnosti (prof. dr. Možina). Po mnenju prof. dr. R. Rozmana Slovenija še ni dovolj naredila za svojo blagovno znamko prav zato, ker je dosedaj premalo pozornosti namenjala vodenju in upravljanju. Gospodarstvo sicer pogumno in uspešno širi tržišča za svoje izdelke in storitve, toda prav zaradi prepočasnega in nckom-plcksnega uveljavljanja modelov odličnosti, kot so zadovoljstvo zaposlenih, kupcev in okolja, dosega npr. v Nemčiji 85,6 odstotka, v Italiji pa 76,1 odstotka povprečne tržne cene za enako ponudbo, je dokumentiral mag. J. Čuk. Pa ne le podjetje, tudi tisti subjekti, ki jih financira država, morajo prispevati svoj delež k izboljšanju razmer v državi, še posebno v tem času, ko lastninjenje prekomerno ob- remenjuje gospodarske subjekte, je menil prof. dr. J. Mencinger. V državi se že krepi revidiranje, deluje pa tudi vrhovni revizijski organ. Podane so osnove za preverjanje pravilnosti in učinkovitosti poslovanja s sredstvi davkoplačevalcev z namenom, da se tudi na ta način preprečuje ogrožanje državne blaginje, je poudaril dr. V. A. Antončič. Pocenitve izdelkov in storitev ob neprestanem izboljševanju njihove kakovosti pa v današnjem času najlaže dosegamo s stalnim dograjevanjem informacijskih in telekomunikacijskih sistemov oziroma izenačevanjem tega načina poslovanja z drugimi ponudniki na mednarodnem trgu. Po mnenju prof. dr. J. Gričarja je prav na tem področju še naša velika rezerva in hkrati nevarnost, da bodo naši menedžerji izrinjeni s trga, če se pridobitev moderne informatike ne bodo posluževali v obsegu, ki ga že uporablja poslovni svet razvitih trgov. Sicer pa Slovenija svoje prednosti v mednarodnem položaju ne izkorišča optimalno, je menil mag. M. I). Murko. V večji meri bi lahko izkoristila pripravljenost Slovencev po svetu, da se ustvarjalno vključijo v gospodarsko življenje Slovenije. Hitreje bi bilo potrebno prevzemati vlogo povezovalca med Evropo in deli nekdanje države, odnos do sosedov pa sc mora zasnovati na temeljiti presoji o ciljih, ki jih želimo doseči skupno. Zaskrbljenost zaradi prepočasnega in nenačrtnega mednarodnega uveljavljanja države pa je glede na zgodovinska dejstva in razmere v svetu izrazil tudi prof. dr. L. Sire. Pokazatelje raziskave strateškega preoblikovanja slovenskih podjetij po osamosvojitvi je predstavil prof. dr. I). Pučko in posebej podčrtal, daje kakovost izdelkov in storitev po ocenah direktorjev podjetij med najpomembnejšimi dejavniki pri- v/ Sandra Boršič ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 /1996 dobivanja konkurenčne prednosti, sledi mu zanesljivost dobave in na tretjem mestu je kakovost menedžmenta. Mag. J. Deželak je pravzaprav podal oceno kakovosti prizadevanj slovenske vlade, da bi izboljšala materialni položaj gospodarstva in na ta način vsaj delno omogočala boljšo konkurenčnost na svetovnih trgih. Posebne pozornosti so bila seveda deležna njegova pojasnila ukrepov, ki jih je na davčnem področju sprejela vlada in ki bodo predvsem malim podjetjem povzročili nemalo težav. Avtor knjige o odlični Sloveniji dr. Janez Gabrijelčič, idejni snovalec tudi letošnjega semi- narja, pa je tokrat izjemno pozornost namenil odgovornosti naše generacije do uspešne izpeljave projekta, ki se mu reče samostojna Slovenija, in do nalog, ki jih ta generacija mora opraviti za kakovost in odličnost življenja v naši državi ob prehodu v novo tisočletje. Moderator zadnjega dne je srečanje zaključil z naslednjim kitajskim pregovorom: Kdor ne razmišlja o prihodnosti, ta prihodnosti nima. Letos je to pravzaprav najpomembnejše sporočilo seminarja, ki naj vsem podjetnikom in naprednjakom pomaga oblikovati njihovo in našo skupno prihodnost. LUTKOVNI FESTIVAL V NOVEM MESTU V začetku junija je Novo mesto postalo bogatejše za še eno pomembno bienalno prireditev (ob bienalu slovenske grafike). “Zgodil” seje lutkovni festival Klemenčičevi dnevi, ki je trajal štiri dni (od 4. do 7. junija), vendar brez pravega lutkovnega utripa mesta in brez medijske “pompoznosti”, čeprav ima festival svojevrstno težo glede na specifičnost umetniške zvrsti in njegov nacionalni karakter. To je prvi slovenski lutkovni festival po prvi svetovni vojni, zato je tudi dobil precejšnjo finančno podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Novo mesto. Glede umetniške zvrsti je lutkarstvo pogosto marginali-zirano kot postranska vzgojna dejavnost za otroke. Zato tudi obstaja kaos na področju te dejavnosti in množica lutkovnih skupinic sumljive kvalitete, ki mečejo senco na celotno lutkovno dejavnost. O tem, da obstaja kopica predsodkov in pred- stav o lutkovnih predstavah za odrasle, je škoda izgubljati besede. Upoštevajoč vse našteto, sije KUD Klemenčičevi dnevi, kije organiziral festival, zastavil precej ambiciozno nalogo, da Novo mesto preoblikuje v lutkovni center, s tem da postopoma prc-vzgaja občinstvo in vzgoji nove generacije mladih lutkarjev ter da Novo mesto dobi polprofesionalno ali profesionalno lutkovno gledališče. Letos sc je začelo z lutkovnimi predstavami, razstavami lutk neinstitucionalnih gledališč (v Kulturnem centru) in Klemenčičevo razstavo (v galeriji Dolenjskega muzeja), predstavitvijo naših šol in študijev (Kinctikon, lutkovni studio LG Jože Pengov, Pedagoška fakulteta), okroglo mizo o lutkarstvu za odrasle (sodelovali so dr. Edi Majaron, Darka Čeh, Sašo Jovanovič, Uroš Trefalt, Helma Sobar Zajc, Jelena Sitar) ter podelitvijo Klemenčičeve nagrade Lojzetu Kovačiču. Sandra Bor.šič LUTKOVNI FESTIVAL V NOVEM MESTU ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6 / 1996 Lutkovna produkcija letošnjih Klemenčičevih dnevov (trinajst predstav) je zajemala polovico lutkovnih predstav za odrasle. Sodelovala so najboljša slovenska profesionalna gledališča: LG Ljubljana, LG Maribor, LG Jože Pengov, LG Papilu, Frcycr teater, ZOOM, Konj. Gostovalo je špansko gledališče Bambolina Titclles s predstavo Vrt zemeljskih užitkov, ki se je predstavilo tudi na ljubljanskem gledališkem festivalu Exodus. Otroške predstave so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času na različnih lokacijah (OŠ Grm, OŠ Bršljin, Kulturni center, Dom kulture, pro-štija). Vsebinsko in estetsko so bile izredno pestre in prilagojene različnim starostnim skupinam otrok, ki so predstave spremljali z izredno pozornostjo, odzivnostjo in navdušenjem. V njih ni bilo pretiranega moraliziranja, temveč je bil poudarek na razvoju prefinjenega in subtilnega estetskega čuta otrok ter dinamični animaciji, ki je vdihovala življenje lutkam (npr. festivalska premiera lobija, Cesarjeva nova oblačila). V večernih urah so se zvrstile lutkovne predstave za odrasle, ki so gledalce popeljale v bogat domišljijski svet lutk in se dotaknile osnovnih in čisto realnih človekovih eksistencialnih vprašanj in dilem (Vrt zemeljskih užitkov, Don Juan) ter globin človekove duše (vprašanja ljubezni, strasti, vesti (Zgodbe s panjskih končnic, Faust). Paleto človekovih identitet, njegovih iskanj in hrepenenj smo lahko videli skozi različna očala oz. skozi variacije gledaliških pristopov od klasičnega (miniaturno Gašperčkovo gledališče Milana Klemenčiča) do alternativnega pristopa kranjske Gru-ppc Ultra, ki je relativizirala meje klasičnega teatra, in to ne samo lutkovnega, temveč širše. Če povzamemo, je bila celotna ponudba lutkovnega festivala je bila izredno bogata, bila je tako estetski kot vsebinski užitek. Zal je ta izkušnja obogatila majhno število gledalcev (to sc predvsem nanaša na predstave za odrasle, saj so bile otroške popolnoma zasedene). Organizatorji menijo, daje prav pomanjkanja tradicije lutkarstva predvsem za odrasle vzrok v relativno kratkem časovnem obdobju, ki je bilo na voljo za pripravo festivala (prva seja organizacijskega odbora, ki je določila sedež v Novem mestu, je bila sklicana konce marca, potem se je zatikalo pri registraciji Klemenčičevih dnevov). K temu sodi še slab marketinški pristop in nezainteresirano ter nepovezano delovanje slovenskih medijev (izjema so časniki, ki so imeli svoje poročevalce na festivalu: Delo, Dnevnik, Dolenjski list). Festival bo izjemoma tudi naslednje leto, da bi ujel korak z grafičnim bienalom. Potekal bo sredi meseca maja. Glede na letošnje izkušnje je potrebno še naprej razvijati kvalitetno ponudbo predstav oz. celotno lutkovno dejavnost (od ideje do izvedbe) in izboljšati pomanjkljivosti v organizacijskem, marketinškem in medijskem smislu. Vsekakor lutkovna dejavnost ne sme biti sama sebi namen, namenjena zgolj zaključenemu krogu strokovnjakov in novinarjev, temveč mora postati dostopna širši javnosti, ker so predstave namenjene končno ic-tej. Zato je ena od nalog festivala, kako občinstvo vpeljati v ta čudoviti pisani svet, ki s pomočjo lutke izraža čustva, misli, dejanja na poseben, še bolj ekspresiven način kot zgolj igralčeva igra. Takšen svet odpira vrata odraslemu, da sc vrne v otroštvo, k svojim koreninam, v lasten svet Malega princa. VII GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Karel Bačer Vladoša Simčič - Tiran GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6 /1996 GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (44) Popravi v 43. nadaljevanju (Rast VII št. 3/4, str. 287) pri geslu SCHWEI-GER HEDVIKA napačni datum smrti, pravilen je: 4. jan. 1985 (prijazno opozorilo ge. Stanke Urh). Glej tudi Delo 7. jan. 1985 št. 4 (osmrtnica). * * * SIMČIČ BRANKO arhitekt in inscenator R. 16. avg. 1912 v Trstu. Po maturi na mariborski gimnaziji je študiral v Ljubljani arhitekturo pri prof. Vurniku in 1941 diplomiral. Meti vojno je bil v italijanski internaciji, nato v partizanih, kjer je vodil ekipe za gradnjo bolnice, bil inscenator pri Slovenskem narodnem gledališču in referent za arhitekturo pri Snosu. Po vojni je bil med drugim direktor Zavoda za urbanizem na Bledu. Kot inscenator seje udejstvoval pri SNG v Ljubljani in pri Mestnem gledališču. Izdelal je osnutke za knjige, revije, plakate in bankovce. Njegovo najpomembnejše delo je projekt Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. - SBL III, str. 3 10. SIMČIČ - TIRAN VLADOŠA igralka R. 23. okt. 1910 v Trstu (sestra Branka), u. 14. feb. 1990 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Preski pri Medvodah in v Mariboru ter končala meščansko šolo. Kot igralka je nastopila že pred vojno v Mariboru in bila v sezoni 1939/40 angažirana v ljubljanski Drami. L. 1943 je odšla na partizansko ozemlje in po ustanovitvi SNG postala ena njegovih prvih igralk (Kralj na Betajnovi, Težka ura, Raztrganci). Po vojni je službovala v Slovenskem gledališču v Trstu, nato v ljubljanski Drami in od 1957 v Mestnem gledališču ljubljanskem. Leta 1982 je prejela Borštnikov prstan. -SBL III, str. 311. Slov. dramski leksikon II, str. L21 - s sliko. Delo 15. feb. 1990 št. 38, str. 19 (osmrtnica). SIMIČ BORUT arhitekt R. 11. marca 1955 (sin Marjana) v Novem mestu. Maturiral je na novomeški gimnaziji in diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je s študijskimi potovanji v Belgiji in Angliji. Bil je večkrat nagrajen na javnih natečajih s področja arhitekture in urbanizma. Opremil je v Zadru ekspozituro Komercialne banke, postavil etnološki oddelek Dolenjskega muzeja in dobil poleg drugega I. nagrado na natečaju za ureditev motela v Trebnjem. - Kdo je kdo 1991, str. 232. Osebni podatki. SIMIČ MARJAN ekonomist in politični delavec R. 24. jan. 1931 na Dobravi pri Kostanjevici. Srednjo šolo je končal v Ljubljani in kasneje diplomiral na Ekonomski fakulteti. Vrsto let je bil uslužbenec pri ŽTP, leta 1965 pa je postal načelnik za gospodarstvo pri občini Novo mesto, nato predsednik občinske skupščine, leta 1980 pa je bil izvoljen za člana republiškega izvršnega sveta. Do upokojitve je bil direktor podjetja AC v Belgiji. Leta 1980 je prejel nagrado občine Novo mesto za družbenopolitično delo in uspehe pri razvijanju državne up-rave. - Delo 17. jul. 1980, str. 6. Dol. list 1978 št. 13, str. 15 - slika. Osebni podatki. SIMIČ - NIFERGAL EVA igralka R. 9. apr. 1935 v Novem mestu. Tuje leta 1953 na gimnaziji maturirala in nato v Ljubljani študirala angleščino in slovenščino ter 1959 diplomirala. Kot profesorica je na novomeški gimnaziji službovala od nastopa službe pa vse do upokojitve 1990, kar je redek primer. Že kot dijakinja je v Novem mestu nastopala v raznih vlogah pri igralski skupini Dušan Jereb (1959 do 1963) ter režirala uprizoritve novomeških gimnazijcev. Dala je pobudo za ustanovitev Društva Novo mesto. - Osebni podatki. Stezice Peter Simič Ivan Simonič GRADIVO ZA DOLENISKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6 / 1996 477 SIMIČ PETER grafični oblikovalec R. 2. jul. 1942 (brat Marjana) v Novem mestu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v domačem kraju in maturiral 1960. Študiral je na oddelku za arhitekturo v Ljubljani in ima od 1979 status samostojnega umetnika. Grafično oblikuje celostne podobe delovnih organizacij, časopisov, knjig, katalogov, prospektov. Med drugim je oblikoval znak Domus Slovenica na Dunaju. Prejel je več nagrad za grafično oblikovanje in pohištvo in sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. - Osebni podatki. Kdo je kdo za Slovence 1991, str. 233, Dol. list 26. avg. 1971 št. 34, str. 12 - slika. SIMONČIČ ANTON agronom in ribiški strokovnjak R. 18. jul. 1912 v Radečah. Po diplomi na agronomski fakulteti v Zagrebu (1939) je služboval kot agronom v Bohinjski Bistrici do 1. 1941, ko so ga Nemci pregnali v Srbijo, od koder se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je bil referent za ribarstvo in močna krmila pri kmetijskem ministrstvu in referent za živinorejo, nato v službi pri OLO Trebnje, OKZ Grosuplje in OKZ Ljubljana, od 1961 pa v Kmetijskem zavodu Ljubljana. V Grosupljem, Laščah in Dobrepoljah je ponovno vpeljal molzno kontrolo krav, organiziral tečaje in živinorejske razstave in sejme plemenske živine ter se udejstvoval tudi kot ribiški strokovnjak. - Ribič XXXI/I972, str. 329. Sodobno kmetijstvo V/1972, str. 491 - slika. SIMONČIČ NACE igralec in lutkar R. 8. jun. 1918 v Litiji. Tuje obiskoval osnovno šolo in obrtno nadaljevalno šolo, se izučil za mizarja in leta 1943 odšel v partizane. Opravil je tečaj pri SNG v Črnomlju in postal njegov član. Po vojni je bil član Drame in se izpopolnjeval na igralski akademiji, od 1953 bil režiser in igralec pri Mestnem gledališču ljubljanskem. Pisal je odrska besedila in dela za lutkovne odre. Prejel je več odlikovanj, plaket in nagrad, tako tudi Župančičevo. -SBL III, str. 312. Kdo je kdo za Slovence 1991, str. 233 - slika. SIMONČIČ ŠTEFAN pravnik in lovec R. 25. dec. 1912 v Radečah. Gimnazijoje študiral v Celju in 1933 maturiral. Pravo je študiral v Ljubljani in tam diplomiral (1941) ter doktoriral. Leta 1944 je odšel v partizane in bil sekretar vojaškega sodišča. Po vojni je služboval v Celju, Mariboru in Novem mestu kot predsednik okrožnega sodišča od 1957 do upokojitve 1982. Sodeloval je tudi v reviji Lovec s članki s področja lovske zakonodaje in bil predsednik višjega lovskega razsodišča. Leta 1975 je dobil priznanje Slovenskega sodniškega društva, dve leti kasneje pa nagrado občine Novo mesto za družbenopolitično delo in razvoj pravosodja. - Osebni podatki. Lovce 1993, str. 171 - s sliko. Ko je ko 1970, str. 943. SIMONČIČ VINKO-GAŠPER narodni heroj R. 19. jan. 1914 na Čatežu, u. 9. nov. 1944 v Blagovici, pok. v grobnici herojev v Ljubljani. Pred vojno je bil žagar. Maja 1942 je šel v partizane, bil komandir čete v I. prolet. brigadi Toneta Tomšiča in bil 1943 imenovan za komandanta bataljona. Pred pohodom XIV. divizije na Štajersko je bil imenovan za namestnika komandanta XIII. brigade. Jeseni 1944 je bil predlagan za narodnega heroja in obenem za komandanta XIV. divizije. Na tem položaju je bil le kratek čas. Pri napadu na nemško-domobran-sko postojanko v Blagovici jc hudim ranam podlegel. L. 1945 jc bil razglašen za narodnega heroja. - SBL III, str. 312. Spomeniki naj govore, str. 125 - slika. SIMONIČ IVAN geograf in zgodovinar R. 7. jul. 1905 na Vinjem Vrhu pri Semiču, u. 8. nov. 1979 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Semiču in Novem mestu je študiral gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani in 1927 maturiral. Geografijo, zgodovino in sociologijo je študiral na univerzi v Ljubljani, diplomiral in od 1934 služboval v Et- Primož Simoniti nografskem muzeju v Ljubljani, oc) 1937 na gimnaziji v Kočevju, 1944/45 v Novem mestu, nato še v Celju, Ribnici, Logatcu, na klasični gimnaziji v Ljubljani in na osnovni šoli v Kamniku. Vmes je bil kustos Slovenskega šolskega muzeja. Napisal je vrsto temeljitih geografskih in zgodovinskih člankov, poročil in ocen, ki zadevajo predvsem Belo krajino in Kočevsko. Sodeloval je v Etnografu, GMDS, Kočevskem zborniku, Krajevnem leksikonu Slovenije II (že preti vojno pa v Krajevnem leksikonu Dravske banovine) itd. - SBL III, str. 314. Kronika XXVIII/1980 št. 2, str. 136 -slika. SIMONIČ LUDVIK Kraigherjev nagrajenec R. L maja 1926 na Podrebru pri Semiču. Po končani nižji gimnaziji je odšel v partizane in opravil telegrafski tečaj pri oficirski šoli Glavnega štaba. Po vojni je organiziral in tlolgo let votlil kot direktor Iskro v Šentjerneju. Za svoje delo v gospodarstvu je prejel I. 1978 Kraigherjevo nagrado. - Delo XX/1978 21. jan. št. 15, str. 19-s sliko. SIMONITI PRIMOŽ klasični filolog in prevajalec R. 28. dec. 1936 na Golniku. Po maturi na mariborski klasični gimnaziji je študiral klasično filologijo na ljubljanski univerzi in diplomiral 1967, se izpopolnjeval v tujini in leta 1978 promoviral za doktorja znanosti. Kot profesor je služboval na novomeški gimnaziji (1960 - 1962), postal asistent na univerzi in kasneje redni profesor za klasične jezike. Prevajal je filozofska dela (Descartes, Marx, Vorlander), Petronija, Apuleja in Car-mina Burana, raziskoval srednjeveške in novoveške latiniste in svoje študije strnil v knjigi Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16. st. (1979). Prevaja iz latinščine, grščine in nemščine v slovenščino ter iz slovenščine v nemščino in latinščino. L. 1973 je prejel Sovretovo nagrado. Dolgo let je kot predsednik vodil eno najstarejših naših založb - Slovensko matico. - Slovenska književnost 1982, str. 315. Univerza III, I. knjiga, str. 143. SIMONITI RADO skladatelj, Prešernov nagrajenec R. 15. maja 1914 v Fojani, ti. 14. maja 1981 v Ljubljani. V rojstnem kraju in Ljubljani je obiskoval osnovno šolo ter 1933 maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Nato je študiral glasbo in leta 1937 diplomiral na Srednji šoli Glasbenega konservatorija v Ljubljani. Po italijanski kapitulaciji jc odšel v partizane in s kulturno skupino X. ljubljanske brigade potoval čez Gorski Kotar na Vis. Tuje prevzel umetniško vodstvo pevskega zbora primorskih Slovencev, ki je pozneje dobil ime “Srečko Kosovel”. Z njim je potoval čez Dalmacijo, Črno goro, Albanijo in Makedonijo v osvobojeni Beograd. Z zborom je po vojni nastopal tudi v tujini. L. 1945 je postal direktor ljubljanske Opere, diplomiral na Akademiji za glasbo in honorarno poučeval na tej šoli. Je avtor številnih zborovskih in vokalnih skladb ter samospevov, znan je tudi kot avtor pesmi Le vkup, le vkup..., Bolen mi leži, Plovi, plovi, Kolednica mladinskih brigati. - SBL III, str. 315. SINTIČ ZVONIMIR režiser R. 27. maja 1912 v Ljubljani, u. 6. apr. 1980 prav tam. Po gimnazijski maturi (1930) je v Pragi študiral dramaturgijo in 1937 diplomiral. V Ljubljani je ustanovil Gledališče mladih in bil med vojno v italijanski internaciji. L. 1943 je odšel v partizane, ustanovil Frontno gledališče VII. korpusa in pri njem igral in režiral. Po vojni je bil dodeljen ljubljanskemu Radiu, nato pa je pri Triglav filmu in Viba filmu režiral okrog 60 kratkih in dokumentarnih filmov po lastnih in tujih scenarijih ter prejel zanje več nagrad. Je eden pionirjev slovenskega filma. - SBL III, str. 318. EKRAN XVII/1980št. 5/6, str. 69-slika. Delo 10. aprila 1980št. 85, str. 19 (osmrtnica). SITAR JANEZ agronom R. 6. sept. 1916 v Mišačah na Gorenjskem, u. 11. nov. 1989 v Ljubljani. Nižjo gimnazijo je končal v Kranju, srednjo kmetijsko šolo v Bukovu v Srbiji. Kot kmetijski strokovnjak je služboval v Mariboru, pri Kontrolni komisiji v Ljubjani in bil 1946/47 šef odseka za kmetijstvo in gospodarstvo pri OLO Trebnje - Sodobno kmetijstvo XXIII/1990 št. 3. str. 143 - s sliko. SKABERNE FRANC pravnik R. 24. apr. 1877 v Kranju, u. 3. jun. 1951 v Ljubljani. Gimnazijo je delno obiskoval v Novem mestu in 1895 maturiral v Ljubljani. Pravo je študiral na Dunaju in promoviral 1901. Služboval je v Ljubljani, Trstu, Tolminu in Poreču, leta 1905 pa je odšel na Dunaj v prosvetno ministrstvo. Bil je stenograf v parlamentu, nato načelnik prosvetnega oddelka v Ljubljani in po upokojitvi odvetnik. V Slovenskem pravniku je objavil obsežno razpravo o delu slovenskih odvetnikov in notarjev v znanosti in politiki. -SBLIII, str. 322. SKALE OTMAR veterinar in novomeški kronist R. 16. nov. 1861 kot veterinarjev sin, u. 18. jul. 1952 v Novem mestu. V Ljubljani je napravil osnovno šolo in 1. in 4. razred realke (vmes 2 razreda na zasebni meščanski šoli v Celju), nato pa dve leti obiskoval živinozdravniško šolo v Ljubljani, kjer je poučeval njegov oče. Leta 1879 je končal živinozdravniško šolo na Dunaju, opravil kot enoletni prosto-voljee vojaško dolžnost in od 1884 do 1926 služboval kot okrajni živi-nozdravnik oz. veterinarski inšpektor v Novem mestu. Vsa ta leta in še po upokojitvi je poučeval živinozdravništvo na kmetijski šoli na Grmu. Poleg tega seje uveljavljal tudi v društvenem in družbenem življenju Novega mesta: bil je soustanovitelj novomeškega Sokola in njegov odbornik, marljiv tajnik Čitalnice, član Dolenjskega pevskega društva in olepševalnega društva ter si vestno vsa leta beležil pomembnejše dogodke iz življenja Novega mesta. Tako je lahko v poznih letih napisal vrsto člankov o nekdanjem življenju v Novem mestu za Dolenjski list (1950, 1951). Bil je velik narodnjak. - Živinorejec 1/1951, str. 285 - s sliko. Dolenjski list 25. jul. 1952 št. 30, str. 2. SKALICKY BOGO porodničar - primarij in medicinski pisatelj R. 18. nov. 1905 v Novem mestu, u. 30. avg. 1974 v Ljubljani, pok. v Šmihelu. V Novem mestu je napravil osnovno šolo in gimnazijo ter maturiral 1924. Medicino je študiral v Pragi in 1931 promoviral. Specialistični izpit iz ginekologije in porodništva je napravil 1937 v Zagrebu, leta 1965 pa še znanstveni doktorat v Beogradu. Služboval je v Mariboru kot asistent, kot pomočnik predstojnika in nato kot predstojnik ginekološkega oddelka, od 1961 pa kot predstojnik porodnišnice. Zdravstvene članke je objavljal v Zdravniškem vestniku in Babiškem vestniku. - SBL III, str. 325. Zdr V V XLIII/1974 št. 11, str. 647 - slika. SKALICKY BOI IUSLAV strokovni pisatelj R. 17. jul. 1872 (oče Boga) v Cerekvicah (Češka), u. 8. dec. 1926 v Novem mestu. Po osnovni in meščanski šoli je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval v Klosterneuburgu in po diplomi kot izredni slušatelj na visoki poljedeljski šoli na Dunaju. Leta 1895 je prišel v Novo mesto in vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, upravitelj kmetijske šole na Grmu, od 1924 do smrti pa ravnatelj nižje kmetijske šole. Vpeljal je vzorne in poskusne vinograde, uredil državno vinsko klet v Novem mestu in Vipavi, pisal v strokovna glasila članke v slovenskem, srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku. Objavil je več publikacij o vinogradništvu. Bilje dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. - SBL III, str. 325. Petdeset let Kmetijske šole na Grmu 1886 do 1936, str. 33 - slika. SKALICKY ZDENKO pesnik in slikar R. 1L jul. 1903 (sin Bohuslava) v Novem mestu, u. 7. marca 1933 v Ljubljani, pok. v Šmihelu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, maturiral 1921 in na ljubljanski univerzi diplomiral iz kemije. Kot inženirje služboval kot prokurist in tehnični vodja v tovarni Šešir v Škofji Loki. Kot osmošolec je s 13 slikami sodeloval na I. pokrajinski umetniški razstavi v Novem mestu 1920. Z ekspresionističnimi pesmimi je sodeloval v reviji Trije labodje. - SBL III, str. 325. M. Mušič Novomeška pomlad str. 221 - siika. SKEBE - MIKELN HELENA igralka R. 29. nov. 1924 v Črmošnjicah. Je absolventka oddelka za dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. V sezoni 1953/54 je bila angažirana v Gledališču za Slovensko primorje, 1954/58 pa v Prešernovem gledališču v Kranju, nato sodelovala v eksperimentalnem in Mladinskem gledališču. Na AIU je za vlogo v Gospodični Juliji prejela študentovsko Prešernovo nagrado. Pomembnejše vloge: Luiza (Kovarstvo in ljubezen), Rina (Sumljiva oseba), Veronika (Kreftovi Celjski grofje) in dr. - SGL, str. 635. SKEDL ANA slikarka in pianistka R. 22. febr. 1856 (hči Franca) v Ljubljani, u. 18. avg. 1920 v Šentrupertu. Slikarstva se je učila pri nekem Layerjevem učencu, pri Henriki Langus in Ivani Kobilci. Izdelala je več portretnih študij matere, očeta, nečakinje in avtoportret ter krajinske slike iz okolice Šentruperta. Njena slika sv. Frančiška je v kapeli na Veseli gori, Roženvenska kraljica pa v stranskem oltarju v Šentrupertu. Kot pianistka je tudi javno nastopala. - SBL 111, str. 326. SKEDL FRANC zdravnik R. 30. avg. 1809 v Šentrupertu, u. 6. okt. 1866 v Ljubljani. Obiskoval je novomeško gimnazijo (1823 - 1828) in jo končal kot prvi obdarovanec. Študiral je medicino v Gradcu in 1836 doktoriral. Kot zdravnik je služboval od 1837 v Auerspergovih topilnicah na Dvoru, leta 1840 je bil premeščen v Novo mesto, nato v Ljubljano, kjer je bil od 1863 kresijski fizik, - SBL III, str. 326. SKEDL JANEZ odvetnik in politik R. 1. 1819 (brat Franca) v Šentrupertu, u. 24. jul. 1891 v Novem mestu. Leta 1836 je končal novomeško gimnazijo in po univerzitetnem študiju postal 1861 odvetnik v Novem mestu. Leta 1863 je bil izvoljen za deželnega poslanca v volilnem okrožju Trebnje. - SBL III, str. 327. Jožef Mihael Šketi! SKEDL JOŽEF MIHAEL pravnik R. 1811 (brat Franca in Janeza) v Šentrupertu, u. 13. febr. 1868 v Gradcu. Študiral je na gimnaziji v Novem mestu in bil ves čas odličnjak. Leta 1840 je na dunajski univerzi promoviral ter se tu habilitiral za finančne vede in statistiko. Od 1850 do 1868 je bil izredni profesor na graški univerzi z obveznostjo predavati kazensko pravo v slovenščini. - Njegov sin Artur (r. 1860 v Gradcu, u. 8. jun. 1923 v Pragi) je bil tudi jurist in univerzitetni profesor v Černovicah in Pragi. Bil je sin Nemke in se ni čutil Slovenca. - SBL III, str. 326. VI. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, str. 80/81 - slika. SK(E)RBINC (ŠKRBINC) JANKO skladatelj in organist R. 27. maja 1841 v Stranjah pri Kamniku, u. 31. marca 1928 v Višnji Gori. V Idriji je obiskoval pripravnico in 1860 postal učitelj. Služboval je kot učitelj v raznih krajih po Gorenjskem, kot nadučitelj pa v Šentvidu pri Stični 1874/76, nato pa 35 let v Višnji Gori. Kjer je učiteljeval, je bil tudi organist in skladal cerkvene pesmi. Vse skladbe so ostale neobjavljene. Verjetno je njegova nagrobnica “Vigred se povrne” - SBL III, str. 327. Zbornik občine Grosuplje V11/1975, str. 211 - slika. GRADIVO ZA DOLENJSKI I3IOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5 - 6 /1996 SK(E)RBINCPASHAL (ANDREJ) nabožni pisatelj R. I. okt. 1780 v Višnji Gori, u. 28. jan. 1824 na Dunaju. Vstopil je v frančiškanski red v Klanjcu na Hrvaškem, študiral teologijo v Ljubljani, bil 1803 ordiniran in opravil redovne obljube v Novem mestu. Od 1804 do 1807 je bil učitelj na gimnaziji v Novem mestu, nato v Ljubljani gvar-dijan in župnik. Leta 1813 se je preselil na Dunaj in bil tam trikrat pro- vincial. Bil je slovit govornik in je izdal več knjig svojih pridig v slovenskem in nemškem jeziku. - SBL III, str. 327. Oton Skola GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5 - 6 /1996 481 ŠKETA JAKOB (IAKOBUS PINCERNA alias ŠKETA) humanist Bilje sin Ivana Schettarja iz Trebnjega. Leta 1495 je bil vpisan na medicinski fakulteti na Dunaju, dobil leta 1498 tonzuro in manjše redove v Čedadu. Bil je pisar oglejskega patriarha, ki mu je zagotovil beneficij v oglejski škofiji. Leta 1504 se je potegoval za beneficij v Kamniku, leta 1523 pa je označen kot notar, kaplan in kancler kardinala Grimmanija. -P. Simoniti: Humanizem na Slovenskem, str. 137. SKOČIR STANKO šolnik R. 3. maja 1903 v Kobaridu, u. 9. febr. 1987 v Ljubljani. V Novem mestu je dovršil osnovno šolo in 4 razrede gimnazije, obiskoval 3. in 4. razred učiteljišča v Tolminu in 1923 maturiral. Zaradi fašističnega preganjanja je učiteljeval po raznih slovenskih vaseh na Primorskem in povsod poučeval izven šole petje in organiziral prireditve. Leta 1919 je ilegalno odšel v Jugoslavijo in učiteljeval v Prekmurju. Po vojni je služboval na Primorskem. Dopisoval je v razne liste, med drugim tudi v Dolenjski list. - Prim SBL 14. snopič, str. 378. Planinski vestnik 1973 št. 10, str. 524 -slika. ŠKOFIČ (ŠKOFIČ) FRANC pravnik in dramatik R. 25. nov. 1848 v Zg. Kašlju pri Ljubljani, u. 7. jul. 1892 v Škofji Loki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, končal na Dunaju pravo in leta 1878 promoviral. Služboval je v Kostanjevici in Novem mestu (1876 - 1883), nato kot okrajni sodnik v Mokronogu (1883 - 1886). Kot radikalen Slovenec je pripadal Jurčičevemu krogu, pisal v Slovenski narod ostre uvodnike in se zavzemal za poštenje in demokracijo. V Ljubljanskem zvonu je objavil povest Gospod s Preseka in tridejansko komedijo Mari. Gospod s Preseka se godi v času reformacije okoli gradu Pre-žeka. - SBL III, str. 333. SKOK VILI glasbenik in fotograf R. 16. okt. 1908 v Trstu, u. 23. apr. 1993 v Novem mestu. Ko se je družina preselila v Tomaj, je bil vrstnik Srečka Kosovela. Zaradi prve svetovne vojne seje družina leta 1914 preselila v Novo mesto. Tuje obiskoval osnovno šolo in tudi gimnazijo, a je šolanje zaradi revščine opustil. Petja in igranja violine seje učil pri Ignacu Hladniku, sam paše druge inštrumente. Pel je že v Hladnikovem zboru, po vojni pa zlasti v pevskem zboru “Dušan Jereb” in bil nepogrešljiv kot pevec v zborih in igralec v orkestrih. Vrh tega se je ukvarjal s fotografijo in ribištvom. - Dol. list XXXV/1984 17. maja št. 20, str. 13 - s sliko. Rojstni in smrtni podatki Domoznanski oddelek Knjižnice Mirana Jarca. SKOLA FRANC KS AVER slikar R. ok. 1792 v Novem mestu, u. po letu 1867. Bil je sin Jožefa, priseljenca z Moravskega. V letih 1805 - 1808 se je šolal na novomeški gimnaziji, bil 1809 oskrbnik na gradu Grm, leta 1820 in 1821 na gradu Grmače pri Litiji, 1824 pa v Novem mestu, nato cestni asistent v Ljubljani, na Koroškem, v Krškem, Radečah, Litiji in Novem mestu. Risal je portrete, pokrajinske vedute in motive iz rečnega prometa na Savi. - Zbornik za umetnostno zgodovino XIV/XV/1978-79, str. 143, Priloga, str. XXXIX -slika. Dolenjski list XXXI/1980 št. 32, str. 16. SKOL(LA) (SCI IOLA, SKALA, ŠKOLA) OTON pisatelj in slikar R. 4. nov. 1805 v Novem mestu, u. 24. apr. 1874 na Trsatu. Osnovno šolo in gimnazijo je napravil v Novem mestu in še kot gimnazijec stopil v frančiškanski red, študiral bogoslovje v Ljubljani in bil 1831 ordiniran. Služboval je v Nazarju in na Trsatu ter na Baragovo pobudo odšel med Indijance v Severno Ameriko. Od hudih naporov je zbolel, se vrnil v Evropo, bil spovednik v Assisiju, se vrnil v Slovenijo in se končno naselil na Trsatu. Sestavil je indijanski slovar ter narisal veliko risb in slik, vendar so sc večinoma izgubile. Znan je njegov akvarel Pogled na Novo mesto. -SBL III, str. 333. Novo mesto skozi čas, str. 63, 64. SKOPAL HUGO umetnostni zgodovinar in slikar R. 7. apr. 1856 v Glogovvu v Galiciji, u. 16. avg. 1905 v Brunntalu pri Mtinchnu. Bil je po rodu Poljak in je po maturi študiral umetnost v Krakovu. Poučeval je risanje v domovini, Ljubljani in Novem mestu (1890 -1905), kjer je navdušil za likovno umetnost tudi kasneje znanega umetnostnega zgodovinarja dr. Vojeslava Moleta in slikarja Mihaela Kambiča. Njegovo zbirko grafičnih listov raznih mojstrov je iz zapuščine kupil novomeški tiskar Janez Krajec. Skopal je v novomeških gimnazijskih iz-vestjih 1901 objavil razpravo o znani Tintorettovi oltarni sliki sv. Miklavža v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. - 225 let, str. 323, 336. J. Jarc: Novo mesto skozi čas, str. 64. SKUBE ANA s. KSAVERIJA umetna vezilja R. 26. jan. 1836 v Ribnici, u. L jan. 1919 v Zagrebu. Kot učiteljica ročnega delaje službovala v ženski kaznilnici, nato je bila predstojnica in učiteljica ročnega dela v Zagrebu. Njene vezenine so zbujale pozornost na raznih evropskih razstavah, še posebej v Parizu. Od 1865 je nad 40 let vodila strokovno samostansko šolo v Zagrebu in poučevala žensko ročno delo. Načrte za vezenine je sama izdelovala, usklajevala svilene niti in nato slikala z iglo kot slikar s čopičem. Veliko njenih vezenin je bilo poslanih v Nemčijo, Švico, Anglijo in Južno Amerko. - Znameniti Hrvati, str. 240 (daje bila rojena 1835). Ribnica skozi stoletja, str. 32. Jože Skubic GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5 - 6 / 1996 SKUBIC ANTON zgodovinar in socialni delavec R. 24. marca 1876 na Pancah pri Lipoglavu, u. 5. jan. 1940 v Ribnici. Srednjo šolo je končal v Ljubljani (matura 1896) in študiral bogoslovje ter pel novo mašo 1900. Med drugim je služboval kot župnik in nazadnje dekan v Ribnici (1907 in 1914 - 1940). Bil je odbornik Katoliškega društva, predsednik SLS in poslanec, se pridružil gibanju J. Ev. Kreka in ustanavljal in vodil konsumne in hranilniške organizacije. Zbiti pa je uspešno deloval v Ribnici, kjer je pospeševal tudi razvoj šolstva. Obsežno je njegovo zgodovinarsko delo: raziskoval je Prešerna, Trubarja, Holzapfla in naseljevanje Nemcev na Kočevskem. Njegova Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine je izšla po njegovi smrti leta 1976 v Buenos Airesu. -SBL III, str. 339. Koledar Mohorjeve družbe 1937, str. 65 - slika. SKUBIC JOŽE agronom R. 8. jan. 1901 v Zgornji Slivnici pri Grosupljem, u. 17. maja 1936 v Ljubljani. Po maturi na II. drž. gimn. v Ljubljani (1921) je študiral agronomijo v Zagrebu in kot inženir agronomije služboval v ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu, nato kot profesor na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na kmetijski šoli na Grmu, vendar tu le nekaj mesecev. Kot referent za sadjarsko in kmetijsko šolo je odločilno sodeloval pri določanju sadnega izbora za Slovenijo. Iz političnih vzrokov je bil premeščen v Mursko Soboto, bil odpuščen in nato urejal v Kranju list Gorenjec ter se 1935 vrnil v banovinsko službo. Pisal je strokovne članke v Kmetovalca, Slovenski gospodarski list in v Sadjarja in vrtnarja. - SBL III, str. 340. SKUBIC VALENTIN veterinar R. K), jul. 1932 v Zgornji Dragi pri Višnji Gori, napravil nižjo gimnazijo v Stični in 1954 diplomiral na srednji veterinarski šoli v Ljubljani. Leta 1961 je diplomiral na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, 1963 pa na veterinarski fakulteti v Zagrebu promoviral. Sprva je bil asistent, nato docent in končno izredni profesor veterinarske farmakologije s toksikologijo na ljubljanski Univerzi. Objavil je poleg drugega skripta za slušatelje, več strokovnih člankov in knjig v slovenščini in srbohrvaščini ter napravil nad 40 ekspertiz o veterinarskih zdravilih. -Univerza II, str. 632, IV-2, str. 1563. ŠKULJ ANDREJ šolnik, sadjar in vrtnar R. 24. febr. 1X80 na Griču pri Vel. Laščah, u. 23. nov. 1956 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Velikih Laščah in Ljubljani je obiskoval 3. razrede gimnazije in ljubljansko učiteljišče ter 1902 maturiral. Med drugim je bil učitelj v Šentjerneju in šolski upravitelj v Tržiču in banovinski šolski nadzornik. Prizadeval si je za ustanavljanje kmetijsko-gospodarskih nadaljevalnih šol in sestavil zanje učni načrt, ustanovil v Ljubljani Centralni šolski vrt in postal njegov upravitelj. S članki je sodeloval v sadjarskih in vrtnarskih listih, bil soustanovitelj Mladinske matice in zanjo pisal mladinske knjige. - SBL III, str. 341. ' 483 Jože Kotar: NOČNI SPREHODI PO PARIŠKIH ULICAH, litografski svinčnik, 1980 RAST-L. VH. ŠT. 5 - 6 (43 - 44) OKTOBER 1996 REVIJA ZA Anp| TDA JLJL JI JbJtvAl UKU KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA VIII KRONIKA Peter Štefančič KRONIKA Maj - julij 1996 MAJ 1. maja je v Argentini umrl slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in prevajalec France Papež. Rodil se je 20. marca 1924. leta v Kotu pri Semiču. V Črnomlju je hodil v meščansko šolo. Med drugo svetovno vojno je bil najprej v partizanih, potem pa je prestopil k domobrancem ter ob koncu vojne emigriral na Koroško. V begunskih taboriščih v Italiji je nadaljeval gimnazijo, nato pa s skupino političnih izseljencev odšel v Argentino, ki je postala njegova druga domovina. Kot ustanovni član je od leta 1954 delal pri Slovenski kulturni akciji, od leta 1970 urejal revijo Medobdobja. Objavljal je pesmi, prozo, drame, članke in eseje v več revijah. Izdal je več knjig: pesniški zbirki Osnovno govorjenje in Dva svetova, roman Zapiski iz zdomstva, poetično dramo Gozd. Uredil je Antologijo slovenskega zdomskega pesništva in zbrano delo Franceta Balantiča. Leta 1988 je bil sprejet v Društvo slovenskih pisateljev. France Papež je eden tistih slovenskih umetnikov, ki so bili zaradi političnih razlogov zamolčani v domovini. Danes ga uvrščamo med najpomembnejše kulturne delavce slovenske emigracije. DEBENEC NAD MIRNO, 1. maja - V organizaciji območne organizacije ZSSS Novo mesto je bilo tu že 15. delavsko srečanje. Zbranim sta govorila Jože Miklič, sekretar dolenjske območne organizacije ZSSS, in Ciril Pungartnik, župan občine Trebnje. V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester iz Trebnjega, igralka Jerca Mrzel, kasneje pa Mala klinika cinizma in ansambel Brodniki. JAVOROVICA (ŠENTJERNEJ), 1. maja - V počastitev spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade ter dneva upora in praznika delaje bilo tu že tradicionalno prvomajsko srečanje. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan. OPATIJA - Pihalni orkester Kapele je tu nastopil na 4. mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov, kjer so se predstavili tudi orkestri iz Firenc, Budimpešte in iz Lovrana. POLŽEVO, L maja - Osrednjo prvomajsko prireditev na grosupeljskem območju je pripravila območna organizacija ZSSS Grosuplje. ČRNOMELJ, 4. maja - Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo in Zveza kulturnih organizacij sta letos ponovno obudili nekdaj pomembno praznovanje florjanovega. Na prireditvi, ki sodi v okvir različnih dejavnosti pod skupnim naslovom Črnomelj - moje mesto, so nastopili: črnomaljska godba na pihala, domača folklorna skupina, mešani pevski zbor iz Črnomlja in drugi. Domače gasilsko društvo je praznovalo 115 let svojega delovanja. SLOVENSKA VAS, 4. maja - V Galeriji Hamcr so odprli razstavo Obmorske likovne vzporednice, ki jo je gostiteljica organizirala skupaj z Obalnimi galerijami Piran. Razstavljali so Apollonio Zvest, Mira Ličen -Krmpotič, Jure Cihler, Erik Lovko, Aleš Sedmak, Tomo Vran, Janez Matelič, Ljerka Kovač in Masayuki Nagase. Umetnike je predstavil Dejan Mehmedovič, kustos Galerije Insula. Otvoritev so popestrili harmonikarji zasebne šole Tonija Sotoška. NOVO MESTO - Od 6. do 10. maja je v avli poslovne stavbe Krke, tovarne zdravil, potekal 19. dolenjski knjižni sejem. Glavni organizator je bilo KUD Krka, ki je s to prireditvijo uradno pričelo praznovanje 25 -letnice svojega delovanja, o čemer je govoril njegov predsednik Janez Bernik. Soorganizatorici sejma sta bili še Knjižnica Mirana Jarca in Knjigarna Mladinska knjiga iz Novega mesta, ki je razstavila knjižne novitete od lanskega do letošnjega maja. Gost otvoritvenega večera je bil letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik Veno Taufer. Z njim sta se pogovarjala novinarka in publicistka v Delovi KRONIKA kulturni redakciji Žcnja Leiler in režiser Filip Robar - Dorin. Glasbena Rast 5 - 6 / 1996 gQStja jc bi,a gansonjerka Vita Mavrič. Ravnatelj Dolenjskega muzeja Zelenko Pieelj in direktor Uprave za kulturno dediščino RS Stane Mrvic med otvoritvijo razstave; foto: Dolenjski muzej 8. maja je bila slovesnost ob 120 - letnici pisatelja Ivana Cankarja. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. Z monodramo Domovina, ljubezen moja je nastopil igralec Tone Kuntner. Naslednji dan je bil gost večera dr. Boris Paternu. Tema pogovora je bila poezija in sodobni človek. Založba Ethno je ob lbO.obletnici prve izdaje Prešernovega Krsta pri Savici predstavila bibliofilsko izdajo Krsta. Zadnji dan sejma, 10. maja, seje predstavilo približno 30 mladih literatov enajstih dolenjskih osnovnih šol. Gostje bil pesnik prof. Janez Kolenc. 'PREBNJE, 7. maja - V avli Centra za izobraževanje in kulturo je bila otvoritev razstave Velika narava akademske slikarke Brigite Požegar, Mariborčanke, ki sedaj živi in ustvarja v Radovljici. OTOČEC, 8. maja - Ob dnevu fizioterapevtov je potekal 2. simpozij fizioterapevtov Slovenije na temo Vloga fizioterapevta v zdravstvenem timu. NOVO MESTO, 9. maja - V knjižnici frančiškanskega samostana je bilo odprtje razstave Slikarjevo sveto pismo i/. opusa Biblija v 300 slikah slikarja Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji. Umetnika je predstavil prof. Rafko Vodeb, v kulturnem programu pa je ob peti obletnici delovanja s koralnimi napevi nastopil oktet Adoramus. NOVO MESTO, 9. maja - V Domu starejših občanov je bil regijski posvet aktivnih veterank NOB Dolenjske in Bele krajine, ki ga je vodila Dragica Rome. BREŽICE, 10. maja - V brežiškem gradu je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan priredil sprejem za približno petdeset evropskih parlamentarcev, ki so se udeležili 3. teniškega prvenstva na Otočcu. Goste sta pozdravila tudi brežiški župan Jože Avšič in direktor Vina Brežice Karl Recer. CERKLJE OB KRKI, 10. maja - V tukajšnjem učnem centru je zaprisegla nova generacija vojakov. V kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Loče, učenci Glasbene šole Brežice in ansambel Lopatiči. V galeriji so odprli razstavo slik Mirka Bogoviča Cerkljanske impresije, o katerih je govoril akademski slikar Alojz Konec. LOVRAN (Hrvaška)-Od 10. do 12. maja je tu gostoval Pihalni orkester Kapele na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov, kjer so nastopili še godbeniki iz Madžarske, Italije in Hrvaške. METLIKA, 10. maja - Belokranjski muzej je ob svoji 45 - letnici odprl prenovljeno stalno zbirko novejše zgodovine. Razstavo je odprl Stanislav Mrvič, direktor Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino. NOVO MES I O, 10. maja - V počastitev 200 - letnice začetka delovanja železarne na Dvoru sov Dolenjskem muzeju odprli razstavo izdelkov te železarne, ki jo je pripravila kustodinja Majda Pungerčar. Ob tej priložnosti so predstavili tudi kratki film Po dolini reke Krke in izdali katalog o razstavi. Na otvoritvi so govorili ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Pieelj, avtorica razstave in direktor Uprave za kulturno dediščino Republike Slovenije Stane Mrvič, ki je razstavo tudi odprl. V kulturnem programu je nastopila z uglasbeno poezijo pevka Melita Osojnik. RIBNIČA, 10. maja - V Miklovi hiši so predstavili publikacijo Partizanski zdravniki med stroko in politiko avtoric mag. Mateje Jeras in Jelke Melik. I REBNJE, K), maja - Knjižnica Pavla Golic je v Centru za izobraževanje in kulturo pripravila večer z tir. Markom Marinom, profesorjem, eruditom, obnoviteljem mirnskega gradu in poznavalcem naše kulturne zgodovine in tradicije. VRHNIKA, 10. maja - Ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja so v Cankarjevem domu slovesno podelili zlatil Cankarjeva priznanja, ki so jih na 19. vseslovenskem tekmovanju v znanju materinščine prejeli najboljši osnovnošolci in srednješolci. Marjetka Pezdirc je kot edina belokranjska osnovnošolka prejela to priznanje, njena mentorica je bila Darinka Bezenšek. BREŽICE, 1 L maja - Posavsko pevsko združenje je v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Brežice organiziralo tradicionalno revijo Ilustrator Marjan Manček med podpisovanjem svojih knjig v Galeriji Krka; foto: Milan Markelj KRONIKA Rast 5 - 6 / 1996 Pesom Posavja v slavnostni dvorani brežiškega gradu. MARIBOR, 11. maja - V Unionski dvorani je bila L revija godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, na kateri je nastopilo 241 mladih glasbenikov v trinajstih orkestrih, med njimi mlajši godalni orkester Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom Petre Gačnik in godalni orkester Glasbene šole Črnomelj. NOVO MESTO, 11. maja - Oktet Adoramus pod vodstvom Marjana Cvitka je imel ob petletniei delovanja prvi samostojni koncert v frančiškanski cerkvi, na katerega so kot gosta povabili prof. Primoža Ramovša in tržaškega pisatelja Alojza Rebulo. NOVO MESTO, 11. maja - Ob tednu Rdečega križa sta se srečali pobrateni območni organizaciji Gornje Radgone in Novega mesta. Osrednja slovesnost je bila na grmski osnovni šoli. Po pozdravnih besedah in nastopu radgonske tamburaške skupine, pevcev iz osnovne šole Grm in mladih plesalcev skupine Rom je o pomenu Rdečega križa govorila poslanka državnega zbora Danica Simšič. LJUBLJANA, 13. maja - V Jakopičevem paviljonu so odprli letno razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov. Na ogledu so bila dela 67 avtorjev, in sicer risbe, saj je bila razstava postavljena pod geslom Risba kot avtonomno delo. Od dolenjskih likovnikov sta razstavljala Janko Orač iz Novega mesta in Jože Marinč iz Kostanjevice. NOVO MESTO, 13. maja - V počastitev obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil v kapiteljski cerkvi koncert Kamniških kolednikov, ki ga sestavljajo baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. Na predstavitvi je govoril Ivan Sivec, pisec večine besedil pesmi, ki jih prepeva ta ansambel. Po koncertu so v prošti j i odprli razstavo vatikanskih znamk iz zbirke pokojnega nadškofa Alojzija Turka. NOVO MESTO, 14. maja - V Galeriji Krka so odprli razstavo ilustratorja Marjana Mančka, po rodu Novomeščana. Na otvoritvi je nastopila pevka Ljuba Jenče, interpretatorka starega slovenskega ljudskega izročila. NOVO MESTO, 14. maja - Gimnazijska gledališka skupina Teater 250 je v Domu kulture uprizorila Malomeščansko svatbo Bertolda Brechta. Predstava je bila posvečena 250-letnici novomeške gimnazije. NOVO MESTO, 15. maja - V Izobraževalnem centru v hotelu Krka je novinar Silvo Teršek predstavil Bogdano Herman, slovensko razumnico, slavistko in pesnico, v okviru prireditev, ki potekajo pod naslovom Srečanja z znanimi in zanimivimi Slovenkami in Slovenci. Glasbeno je srečanje popestril Dominik Krt. TREBNJE, 15. maja - Tukajšnja glasbena šola je pripravila koncert, na katerem je nastopil hrvaški kitarist Žarko Ignjatovič, ki živi in poučuje v Sloveniji. BREŽICE, 16. maja - Knjižnica Brežice in Knjižnica Jožeta Mazovca iz Ljubljane sta pripravili razstavo ilustracij Nikolaja Omerse. Akademskega siikarja in ilustratorja je predstavil dr. Ivan Sedej. V glasbenem programu sta sodelovala violinistka Tatjana Sazunič in kitarist Ivan Bakran. NOVO MESTO, 16. maja - V lokalu Pri slonu so odprli razstavo del italijanskega ljubiteljskega likovnika Antonia Salve, po rodu s Sicilije, ki v Sloveniji živi od leta 1994. To je bila njegova prva predstavitev v Sloveniji. KOSTANJEVICA NA KRKI, 17. maja - V Lamutovem likovnem salonu so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Jožeta Marinča. Umetnika je predstavil Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije Ljubljana. Otvoritev je glasbeno popestril ansambel Al Capone štrajh trio. SENOVO, 18. maja - V Domu XIV. divizije je bilo 1 L srečanje folklornih skupin Posavja, Dolenjske in Zasavja. Nastopile so skupine iz Trbovelj, Pišec, Šentvida pri Stični, Šmartna pri Litiji, Krke, Artič, Grosupljega, Novega mesta in s Senovega. KOČEVJE, 20. maja - Na reviji šolskih pevskih zborov občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, ki je bila v Šeškovem domu, je nastopilo deset zborov. Prireditev sta organizirali Zveza kulturnih organizacij Kočevje in Osnovna šola Stara Cerkev. BREŽICE, 21. maja - Zveza kulturnih organizacij Brežice je pripravi- Predstavitev knjige Prvih sto let novomeške bolnišniee. Na sliki direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Stare in avtor knjižne novosti Tone Gošnik; foto: Milan Markelj KRONIKA Rast 5-6 / 19% la v župnijski cerkvi koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. TREBNJE, 21. maja - Tukajšnja glasbena šola je organizirala koncert, na katerem sta nastopila Gal Faganel (violončelo) in Vladimir Mlinarič (klavir). BREŽICE, 23. maja - Posavski muzej je pripravil predstavitev knjige Ervina Dolenca, dr. zgodovinskih znanosti na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Kulturni boj - slovenska kulturna politika v Kraljevi ni SHS 1918 - 1929. KRŠKO, 23. maja - V Kulturnem domu je bil koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško, ki je nastopil še naslednji dan na proslavi ob 130-lctnici Rdečega križa Slovenije. NOVO MESTO, 23. maja - Trije slovenski študenti jazzovskega oddelka Brucknerjevega konservatorija v Linzu, saksofonist Igor Lumpert, kitarist Igor Bezget in basist Tomaž Grom, ob sodelovanju zagrebškega bobnarja Kruna Levačiča so pripravili v lokalu Pri slonu jazzovski večer. OTOČEC, 23. in 24. maja je potekal seminar poti naslovom Vizija odlične Slovenije - in vendar se premika, naprej o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so ga pripravili Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, združenje Manager in Območna gospodarska zbornica. Uvodni nagovor je imel predsednik države Milan Kučan, predavali pa so ugledni strokovnjaki in javni delavci: mag. Janko Deželak, mag. Joško Cuk, dr. France Bučar, dr. Jože Mencinger, dr. Ljubo Sire, dr. Anton Antončič, tir. Ivan Turk, mag. Mojca Drčar Murko, dr. Janez Gabrijelčič, dr. Jože Gričar. ČRNOMELJ, 24. maja - Zavod za izobraževanje in kulturo je pripravil v tukajšnji knjižnici predavanje akademskega slikarja Roberta Lozarja o francoskem slikarju Paulu Cezannu. KOČEVJE, 24. maja - V Likovnem salonu so odprli razstavo mladega zbiralca metuljev in mineralov Andreja Brillyja, Ljubljančana, ki obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu. Razstava je zadnja iz cikla štirih mednarodnih razstav v Avstriji in Sloveniji. KRŠKO, 24. maja - Občina Krško je bogatejša za novo sodno zgradbo, v kateri sta okrožno in okrajno sodišče. Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Meta Zupančič. METLIKA - tradicionalna vinarska-turistična prireditev Vinska vigred je potekala otl 24. do 26. maja. V dnevih vina, kulture in zabave je bilo več spremljevalnih prireditev otl nastopov folklornih skupin, pevskih zborov, ansamblov do razstav čipk, trsov, belokranjskih jedi ipd. Med številnimi nastopajočimi je bil tudi slovenski moški pevski zbor Majolika iz kanadskega Hamiltona. NOVO MESTO, 24. maja - V restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto so predstavili knjigo Prvih sto let novomeške bolnišnice, ki jo je napisal Tone Gošnik. V soizdajateljstvu sta jo založili Splošna bolnišnica in Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba. RAŠICA, VELIKE LAŠČE - Letos je občina Velike Lašče slavila svoj praznik v spomin na rojstni dan Primoža Trubarja in 10. obletnico otvoritve prenovljene Trubarjeve domačije na Rašici. Prireditve so se začele 24. maja, ko so na Trubarjevi domačiji odprli razstavo tlel udeležencev letošnjega srečanja slikarjev in se nadaljevale v juniju. SEVNICA, 24. maja - Tukajšnje podjetje Kopitarna je praznovala 110-letnico obratovanja. Zbranim delavcem je spregovoril direktor Marjan Kurnik, za priložnostni kulturni program pa sta poskrbela oktet Jurij Dalmatin in igralec Zvone Hribar. I REBNJE, 24. maja - Glasbena šola Trebnje je priredila koncert, na katerem sta nastopila Ana Resnik (alt blokflavta) iz Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje in Boris Bizjak (flavta) iz tukajšnje glasbene šole. TREBNJE, 24. maja-Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je pripravila medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. V avli Centra za izobraževanje in kulturo so nastopili mešani zbori Pomlad, Krka (oba iz Novega mesta), France Prešeren Račna, moški zbor Belt Črnomelj, Lovski zbor Bele krajine, Komorni zbor Trebnje in Trebanjski oktet. OREHOVICA - Osnovna šola Orehovica praznuje letos stoletnico. Ob tem jubileju so pripravili nekaj prireditev. 24. in 25. maja je bilo srečanje podružničnih šol Slovenije, predstavitev projektnih nalog in likovne delavnice. KOČEVJE, 25. maja - Vokalna skupina Cantate Domino je imela v Seškovem domu redni letni koncert. Kot gostje nastopil nonet Vitra iz Ribnice. KRMELJ, 25. maja - Tukajšnja osnovna šola je s proslavo obeležila 50-letnieo svojega delovanja. KRŠKO, 25. maja - V Kulturnem domuje imel celovečerni koncert Big Band Krško. SEVNICA, 25. maja - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je pripravila v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom letni koncert domačega okteta Jurij Dalmatin. Kot gostje so nastopili člani združenega moškega pevskega zbora Simon Jenko iz Niirnberga in Miško Kranjec iz Erlangna. BREŽICE, 26. maja - Glasbena šola Brežice je v cerkvi sv. Lovrenca pripravila koncert vokalne skupine Solzice. MALA GORA PRI RIBNICI, 26. maja - Tu je bila slovesnost ob odkritju spominskega obeležja v spomin na spopad pripadnikov organizacije TIGR z italijanskim okupatorjem 13. maja 1941. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Jožef Školč. TREBNJE, 26. maja - Ob 150-ietnici železnice na Slovenskem je bila na tukajšnji železniški postaji proslava, na kateri so nastopili domači godbeniki, otroški pevski zbor in pihalni orkester Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta. Zbrane je pozdravil trebanjski župan Ciril Pungartnik. MULJAVA, 28. maja - Tu so prvikrat obeležili s kulturno prireditvijo praznik občine Ivančna Gorica v spomin na pisatelja Josipa Jurčiča. NOVO MESTO, 28. maja - V frančiškanski cerkvi je bil koncert sakralne glasbe, ki so ga organizatorji, Hrvaško kulturno združenje, frančiškanski samostan in Operni studio iz Zagreba, naslovili Ave Marija. Nastopili so sopranistka Štefica Petrušič, mezzosopranistka Biljana Kcserie in tenorist Stjepan Škrinjarič. BREŽICE, 30. maja - V grajski dvorani je tukajšnja glasbena šola priredila koncert Tartini Quarteta. LJUBLJANA, 30. maja - V Kulturnoinformacijskem centru so odprli razstavo Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja, ki sta jo pripravila Muzej Kočevje in Mestni muzej Ljubljana. LJUBLJANA, 30. maja - V Galeriji TR3 je bila pod pokroviteljstvom vladinega urada za begunce otvoritev razstave akademske slikarke Hilde Dugonjič Mijatovie, doma iz Bosne in Hercegovine, ki že tretje leto živi in ustvarja v Novem mestu. Na otvoritvi so poleg slikarke sodelovali še pesnica Jadranka Matič Zupančič, ob spremljavi kitare je pela Aida Čor-badič iz Sarajeva, dela in avtorico pa je predstavil Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja. NOVO MESTO, 30. maja - Kulturnoumetniško društvo Krka in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesta sta pripravila v Izobraževalnem centru v hotelu Krka pogovor ob restavrirani sliki Novo mesto akademskega slikarja Vladimirja Lamuta. VAVTA VAS, 30. maja - V tukajšnji osnovni šoli so nastopili pevci osnovne šole in mešanega zbora Revoz, kiju vodi zborovodkinja Cvetka Hribar. SEŽANA, 31. maja - Kosovelova knjižnica Sežana in Dolenjska založba Novo mesto sta pripravili predstavitev knjige Pesništvo upora 1941 -1945 (Druga knjiga), na kateri so sodelovali urednik knjige prof. dr. Boris Paternu, sodelavka dr. Irena Novak - Popov, gledališka igralca Janez Škof in Boris Ostan ter harmonikar Miloš Mozetič. Ob predstavitvi je bila tudi otvoritev razstave slik Ivana Seljaka - Čopiča. LJUBLJANA - Med štirimi najvišjimi odličji - šampioni - na 42. mednarodnem ocenjevanju vina v Ljubljani je bilo tudi peneče vino Janeza Isteniča iz Stare vasi na Bizeljskem. JUNIJ Obnovljene stare orgle, tlelo An-tlreja Malachovskega, so zapele na slovesnosti v cerkvi sv. Erazma v Soteski; foto: Milan Markelj Slikarji, udeleženci slikarske kolonije, so na Otočcu našli obilo zanimivih motivov; foto: Milan Markelj KRONIKA Rast 5-6 / 1996 BREŽICE, 1. junija - 5()-letnico organizirane predšolske vzgoje so počastili s prireditvijo Vrtec se predstavi v Prosvetnem domu, ogledom vrtca in otvoritvijo razstave Izdelali smo za vas. KOSTANJEVICA NA KRKI, I. junija - Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, ki v sedmih občinah in v petnajstih društvih združuje več kot 3.000 vinogradnikov, je pripravila 24. teden cvička v kostanjeviškem gradu. KRŠKO, 1. junija - Glasbeniki Simfoničnega orkestra Krško so na slavnostnem koncertu v Kulturnem domu predstavili svojo novo zgoščenko. SOTESKA, 2. junija - V tukajšnji cerkvi sv. Erazma so ob prazniku župnijskega zavetnika blagoslovili obnovljene orgle, ki sojih izdelali v orglarski delavnici Andreja Malachovskega iz Ljubljane 1844. leta. Restavrator Bogdan Černe jih je obnovil, jim povrnil nekdajo podobo in glas. Orgle so dragocen spomenik kulturne dediščine in hkrati tehnični spomenik. S to kulturno pridobitvijo so počastili tudi 600 - letnico cerkve v Soteski. KRŠKO, 4. junija - Valvasorjeva knjižnica je pripravila večer z Jerco Mrzel pod naslovom Pot do mojih ljudi. Na prireditvi, kije bila posvečena prazniku občine Krško, je krški župan Danilo Siter podaril tukajšnji knjižnici faksimile Trubarjeve Hišne postile. NOVO MESTO - Od 4. do 7. junija jc bilo Novo mesto letos prvič gostitelj 2. slovenskega lutkovnega bienala, ne pa zadnjič, saj bodo Klemenčičevi dnevi ostali trajno v dolenjski metropoli in se bodo izmenjavali z grafičnim bienalom. V štirih dneh se je zvrstilo 28 predstav slovenskih lutkovnih gledališč, nastopili so gostje iz Španije, potekale pa so razne spremljevalne prireditve. Festival Klemenčičevi dnevi je odprl minister za kulturo dr. Janez Dular, pozdravne nagovore pa so imeli Staša Vovk, članica umetniškega sveta festivala, Darka Čeh, direktorica festivala, in Franci Koncilija, novomeški župan. V Dolenjskem muzeju so pripravili razstavo del Milana Klemenčiča, očeta slovenskega lutkovnega gledališča. V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je bila na ogled razstava z naslovom Lutke neinstitucionalnih gledališč 1980 - 1995. Tu je potekal tudi pogovor o lutkarstvu za odrasle. V okviru 2. lutkovnega festivala so podelili letošnjo Klemenčičevo nagrado, najvišje priznanje v našem lutkarstvu, ki jo je prejel pisatelj Lojze Kovačič. Festival je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev razpisal tudi natečaj za najboljšo lutkovno igro v letu 1996 in žirija je med 29 deli izbrala igro Deseti raček Milana Jesiha. BRDO PRI KRANJU, 6. junija - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupaj s slovensko socialno zbornico podelilo nagrade in priznanja najzaslužnejšim za delo na področju socialnega varstva. Med nagrajenci je bila tudi Ana Bevc iz Novega mesta. BREŽICE, 5. junija - V brežiškem gradu so nastopili bivši učenci Glasbene šole Brežice Marjetka Podgoršek, Danijel Ivša, Alenka Bogolin, Andreja Zlatic, Brigita in Marjetka Šuler, Janez Osterlič, Vanja Ivankovič, Josip Hotko in kot gost Vojko Vešligaj. DOLENJSKE TOPLICE, 6. junija - V zdravilišču so odprli razstavo del Boža Rupčiča. Umetnika je predstavil Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja. Otvoritev so z nastopom popestrili pevci Šmihelskega okteta pod vodstvom prof. Toneta Finka. BRES IANICA, 7. junija - Ob krajevnem prazniku so v tukajšnji osnovni šoli pripravili koncert domači mladinski, ženski in moški pevski zbori. OTOČEC - Od 7. do 10. junija je tu petnajst slikark in slikarjev, ki obiskujejo Mestno šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, ustvarjalo pod mentorstvom dekana šole prof. Mladena Jernejca. Pokrovitelj srečanja je bila Krka Zdravilišča. RIBNICA, 7. junija - V Miklovi hiši je bila predstavitev knjige dr. Vekoslava Grmiča Moja misel. Delo in življenje avtorja je predstavil Marjan Žnidarič, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora. ČRNOMELJ, 8. junija -Mladinski kulturni klub Črnomelj jev Špeličevi hiši v sodelovanju s Kulturnoumetniškim društvom Artotcka pripravil razstavo likovnih del Slavka Čečure pod naslovom Iskanja. DVOR, 8. junija - Blizu ostankov plavža je bila osrednja slovesnost ob 200-letnici železolivarstva na Dvoru, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Dvor pod pokroviteljstvom Mestne občine Novo mesto. Ob tem so izdali posebno številko Fužine, zloženko o železarni in pripravili razstavo predmetov iz te železarne. Zbrane je pozdravila svetnica v Mestni občini Novo mesto Nežka Prime. Spomin na nekdanje železarske čase je obudil mag. Matija Žargi iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Udeleženec slovesnosti sta pozdravila tudi namestnik predsednika Slovenskih železarn dr. Vasilij Prešern in župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija. Osrednji govornik je bil minister za kulturo dr. Janez Dular. Generalni direktor Novolesa Zvone Novina je predal slavnostno listino o tem dogodku in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dvor najstarejšemu občanu Mirku Reparju. OREHOVICA, 8. junija - Tuje bila zaključna prireditev ob stoletnici osnovne šole, ki so se je med drugimi udeležili šentjernejski župan Franc Hudoklin, predstojnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, enote Novo mesto Jože Škufca in državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič. STRAŽA, 8. junija - Tu je bilo že 19. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Združenje združuje godbenike iz Ribnice, Kočevja, Trebnjega, Dobrepolj, Metlike, Črnomlja, Kostanjevice, Kamanja, Novega mesta, Šentjerneja in Straže. Kot gostje so nastopili še hrvaška orkestra z Reke in Lovrana ter italijanski iz Doberdoba. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo dr. Janez Dular, zbrane je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija. VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče, ki še nima stalno določenega dneva občinskega praznika, je letos izbrala za ta dan rojstni dan Primoža Trubarja in 10 - letnico obnovljene Trubarjeve domačije na Rašici. 6. junija so predstavili knjižico Popotovanje k zibelki slovenske knjige, ki stajo napisala Manfred Deterding in Edi Zgonc. Naslednji dan so v Levstikovem domu odprli razstavo Centra za uravnoteženi razvoj Vitra iz Cerknice. Nato je bila tu uprizorjena igra dr. Matjaža Kmecla Polnočno kričanje ali Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov. Največ prireditev je bilo 9. junija. Med drugimi so nastopili pihalni orkester iz Dobrepolj, pevski zbor Primož Trubar in domači igralce z branjem odlomkov iz Trubarjevih del. NOVO MESTO - Dolenjska založba je te dni izdala tri knjige, in sicer: v zbirki Gorjanski škrat otroške pesmi Vojana T. Arharja Cvilirepki, v Seidlovi zbirki delo dr. Staneta Grande Dolenjska v revolucionarnem letu 1848 ter pesniško zbirko Bojana Ajdiča Dachauske pesmi. VINICA, 11. junija - Črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo že vrsto let organizira ob obletnici smrti Otona Župančiča v pesnikovi rojstni hiši srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol Bele krajine. Letošnje srečanje je bilo že šesto, otroci pa so pisali na temo Bela krajina - ljudski običaji v pesmi in besedi. Poleg recitatorjev so na prireditvi spregovorili njihovi mentorji, gostja pa je bila pevka in igralka Alenka Vidrih. BREŽICE, 12. junija - Glasbena šola Brežice je v brežiškem gradu pripravila koncert svojih solistov in ansamblov ob 50-letnici obstoja. NOVO MESTO, 13. junija - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto je pripravila v Domu kulture srečanje plesnih skupin Dolenjske in Bele krajine. JAROSLAW (Poljska) - Folklorna skupina Dragatuš se je v tem mestu udeležila festivala z naslovom Srečanje slovanskih folklornih skupin,ki je potekal od 13. do 16. junija. Poleg belokranjske skupine, kije zastopala Slovenijo, so nastopili še folkloristi iz Slovaške, Češke, Bolgarije in Poljske. BRESTANICA, 14. junija - Spomladi nastalo društvo likovnikov Oko iz Krškega je v galeriji gradu Rajhenburg pripravilo razstavo del Vladimirja Štovička v počastitev stoletnice njegovega rojstva. O umetniku je govoril predsednik društva Oko in likovnik Rudi Stopar, s petjem pa je otvoritev popestril dekliški oktet iz Boštanja. KRONIKA Rast 5-611996 KRŠKO, 14. junija - Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar je obiskal Posavje. Pogovora v prostorih Vitacela so'se udeležili krški župan Danilo Siter ter predstavniki Območne zbornice Posavja in več podjetij in ustanov iz te regije. NOVO MESTO, 14. junija - V Dolenjskem muzeju je bila predstavitev kataloga Od antičnega vrča do majolke. Knjigo so predstavili avtorica razstave in kataloga, etnologinja Ivica Križ, oblikovalec Jovo Grobovšek in ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Pičel j. RIBNICA, 14. junija - V Miklovi hiši so odprli razstavo del akademskega slikarja Sama Kovača. Na otvoritvi so nastopili igralec Brane Miklavc in učenci ribniške gasbene šole. DOLENJA VAS PRI RIBNICI, 15. junija-V organizaciji javnega zavoda Miklova hiša in Kulturnoumetniškega društva Gallus je bilo 21. srečanje pevskih zborov Dolenjske, na katerem je nastopilo 198 pevcev iz trinajstih zborov iz občin Ribnica, Kočevje, Velike Lašče in Loška dolina. KRŠKO, 15. junija - Big Band Krško in Pihalni orkester Videm sta pod pokroviteljstvom občine organizirala Big Band Fest. Na glasbeni prireditvi, ki je bila v okviru praznovanja občinskega praznika, so sodelovali celjski plesni orkester Žabe, Big Band Nova Gorica, 3 Big Band Orches-tra iz Izole, Extra Big Band iz Celja in Big Band Krško. SUŠJE PRI RIBNICI, 15. junija - Tukajšnja podružnična šola je s kulturno prireditvijo praznovala 50-letnico delovanja. Nastopili so učenci in pevski zbor Kulturnoumetniškega društva Galius iz Ribnice. Govorila sta ravnateljica ribniške osnovne šole Andreja Šulentič in ribniški župan Jože Tanko. GROSUPLJE - V tukajšnji knjižnici je glavni urednik Mihael Glavan s sodelavci predstavil 19. zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. SEVNICA - Domačina Denis Orač in Sašo Vaš sta na svetovnem mladinskem prvenstvu v karateju v Johannesburgu v Južni Afriki osvojila srebrno oziroma bronasto medaljo. NOVO MESTO, 16. junija - V okviru praznovanja 700 - letnice župnije Šmihel so v prostorih obnovljene kaplanije odprli razstavo likovnih del, nastalih na slikarski koloniji Šmihel 96, ki je potekala od 13. do 16. junija. Svoja dela so razstavljali Savo Sovre, Veljko Toman, Janez Kovačič, Sandi Zalar, Jelica Kupec, Jožica Škof, Jože Kotar, Janko Orač, Tomaž Pei ko, Jože Marinč, Stcvo Živanov in Hilda Dugonjič Mijatovič ter edini kipar Stane Jarm. Razstavo z več kot 40 deli s slikarske kolonije, katere glavni organizatorje bil tamkajšnji župnik Ciril Plešec, strokovni vodja P3 kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, je odprl dr. France Oražem, arhidiakon za Dolenjsko. V kulturnem programu so sodelovali vokalna in instrumentalna skupina Sonce in Zarja ter pesnik Smiljan Trobiš. NOVO MESTO - Po eno mesto iz vsake države je v šolskem letu 1995/ 96 sodelovalo v projektu Mesto pod mestom, ki sta ga organizirala Svet Evrope in ICCROM - mednarodni center za študij ohranjanja in obnove kulturne dediščine. V Sloveniji je bilo izbrano Novo mesto in osnovnošolci z Grma, iz Bršljina, Centra in iz Šmihela. Poleg mentorjev so jim pomagali še strokovnjaki iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Dolenjski muzej. Njihove rezultate je bilo mogoče videti na razstavi v avli Kulturnega centra Janeza Trdine, ki je bila odprta 17. junija. KRŠKO, 18. junija - V gradu Rajhenburg je bil posvet z naslovom Živa kultura in kulturna dediščina v občini Krško, na katerem so sodelovali minister za kulturo dr. Janez Dular, predstavniki Valvasorjeve knjižnice iz Krškega, Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice, Kulturnega doma Krško, Zveze kulturnih organizacij Krško in Posavskega muzeja Brežice. LJUBLJANA - Priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti za dolgoletne raziskovalne dosežke je prejel akademik prof. dr. Boris Paternu, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaslužni profesor te univerze in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 5. junija 1926 v Predgradu pri Črnomlju. Obnovljene prostore Knjižnice Mirana Jarca sta slovesno odprla podsekretar Ministrstva za kulturo Ivo Svetina in župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija; foto: Milan Markelj pl ; ™ im 't NOVO MESTO, 19. junija - Župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija in podsekretar Ministrstva za kulturo Ivo Svetina sta odprla obnovljene prostore Knjižnice Mirana Jarca. Po otvoritvi sta govorila ravnateljica knjižnice Andreja Pleničar in Ivo Svetina, nato pa je založnik Jaro Mihelač predstavil novo knjigo Ulice mojega predmestja televizijskega komentatorja Jožeta Hudečka, ki je govoril o svojem ustvarjanju in o svoji knjigi. BRESTANICA,20. junija - Ob zaključku šolskega leta so pripravili prireditev. Pesmi sveta, zbrane v pesmarici Brede Oblak, so po zamislil Stanke Macur predstavili: vokalna skupina Trstenke, mladinski pevski zbor, instrumentalni in vokalni solisti iz osnovne šole, ženskioktet Brestanica, godca na ljudskih glasbilih, plesna skupina iz Afrike in pevce ruskih in ciganskih pesmi. BREŽICE, 20. junija - V Galeriji Posavskega muzeja so odprli razstavo Kamniti svet iz Pokrajinskega muzeja Koper. ČRNOMELJ - Od 20. do 23. junija so potekale folklorno - turistične prireditve v okviru tradicionalnega, že 33. jurjevanja in kresovanja, kijih je letos prvič pripravil tukajšnji Zavod za kulturo in izobraževanje. NOVO MESTO, 20. junija - V Krkinem hramu na Trški gori je bila v okviru praznovanja ob osamosvojitvi Slovenije in pod pokroviteljstvom Vlade Republike Slovenije predstavitev knjige Ščit novinarja Bojana Bud-je, ki je izšla pri založbi Magnolija. Predstavitve so se poleg avtorja in založnika Iva Kuljaja udeležili minister Boštjan Kovačič, visoka častnika Slovenske vojske Albin Gutman in Rade Klisarič, novomeški župan Franci Koncilija in posamezniki iz policijskih vrst in iz takratne teritorialne obrambe, ki so aktivno delovali na tem območju v osamosvojitveni vojni. BREŽICE, 21. junija - Pri spomeniku Kose je bila občinska proslava ob peti obletnici samostojnosti naše države. Slavnostni govornik je bil župan Jože Avšič. Ob tej priložnosti sta nastopila pihalna orkestra iz Kapel in Loč. KOSTANJEVICA NA KRKI, 21. junija - V Galeriji Božidarja Jakca so odprli pregledno razstavo del akademske kiparke Dragice Čadež. Umetnico je predstavil dr. Lev Menaše, razstavo je odprl Stane Mrvič, direktor Uprave za kulturno dediščino RS, z glasbenim programom pa je sodeloval Dolenjski kvintet trobil. MULJAVA, 21. junija - Na Jurčičevi domačiji so že peto leto zapored podelili kresnika, literarno nagrado za najboljši slovenski roman lanske-KRONIKA ga leta. Za nagrado, ki jo podeljujeta Društvo slovenskih pisteljev in čas-Rast 5 - 6 / 1996 nik Delo, seje potegovalo 47 romanov, v končni izbor pa jih je prišlo pet: 404 Stesnitev Florjana Lipuša, Cimre Maje Novak, Stara hiša Marka Ster- Dobitnica literarne nagrade kresnik 95 Berta Bojetu v družbi s pisateljem Janijem Virkom na Jurčičevi domačiji na Muljavi čaka na odločitev žirije; foto: Milan Markelj KRONIKA Rast 5 - 6 / 1996 leta, 1895, Potres Janija Virka in Ptičja hiša Berte Bojetu. Slednji roman je žirija, ki ji je predsedovala docentka za slovensko književnost na mariborski pedagoški fakulteti dr. Silvija Borovnik, podelila nagrado. V tamkajšnji galeriji pa so odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na letošnjem, že sedmem ekstemporu, in podelili nagrade ustvarjalcem. Med slednjimi je bila tudi ljubiteljska slikarka Marija Oberstar iz Novega mesta, ki je prejela nagrado za panjske končnice, poslikane z motivi iz Jurčičevega Desetega brata. TREBNJE, 21. junija - Tu je bila otvoritev 29. mednarodnega Tabora likovnih samorastnikov, ki je trajal do 28. junija in je gostil petnajst domačih in tujih umetnikov (po eden iz Češke, Italije, Turčije ter Bosne in Hercegovine, dva iz ZR Jugoslavije, trije iz Slovenije in šest iz Hrvaške. Tabor je odprl trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki seje tudi zahvalil trem najbolj zaslužnim pri Taboru, Janezu Gartnerju, dr. Zoranu Kržišniku in prof. dr. Mirku Juteršku. Do te otvoritve je Galerija naivne umetnosti v Trebnjem štela 700 slik in skulptur, ki jih je ustvarilo 146 umetnikov iz 27 držav Evrope, Afrike, Azije ter Severne in Latinske Amerike. Ob zaključku tabora, 28. junija, je tamkajšnja glasbena šola pripravila recital dveh profesorjev njihove šole, in sicer violončelistke Emeše Bačkai in pianista Zoltana Petra. ŽUŽEMBERK, 21. junija - Ob zaključku šolskega leta in ob dnevu državnosti je bila v tukajšnji osnovni šoli kulturna prireditev, na kateri so nastopili otroški pevski zbor iz Vavte vasi, z Muljave, iz Ajdovca, Dvora in Žužemberka. Učenci so predstavili tudi nove raziskovalne naloge. Gosta prireditve sta bila etnologinja Marinka Dražumerič in predstojnik Zavoda RS za šolstvo, enote Novo mesto, prof. Jože Škufca. BREŽICE, 22. junija - Kulturnoumetniško društvo Brežice je pripravilo ob obletnici samostojnosti v dvorani Posavskega muzeja koncert, na katerem so nastopili pevski zbori, in sicer domači ženski, moški, mešani in zbor Otona Župančiča iz Artič, ter vokalna solistka Elizabeta Križanič in Godalni kvintet. DOBREPOLJE, 22. junija - S koncertom moškega pevskega zbora Rafko Fabiani v Jakličevem domu je ta občina praznovala dan državnosti. Nastopila sta tudi klarinetist Tomaž Šinkovec in flavtistka Marija Pogorelec. Govoril je župan Anton Jakopič. KOSTANJEVICA NA KRKI, 22. junija - Pihalni orkester Kostanjevica je ob dnevu državnosti pripravil promenadni koncert. KOSTEL - Od 22. junija do 7. julija je tu potekal tabor za nadarjene učence iz domovine in tujine pod naslovom Ideje brez meja - Kostel 96. Tabor je bil sestavljen iz dveh delov, kiparske kolonije in raziskovanja naravne in kulturne dediščine. Udeleženci so skupaj z učenci osnovne šole Fara izdelali vodnik za otroke po Kostelu. Organizatorja tabora, Informacijski, izobraževalni in svetovalni center Izida in kočevski Zavod za zaposlovanje, sta zastavila dolgoročni cilj: udeleženci tabora naj bi pripravljali projekt turistične promocije Kostela. NOVO MESTO - Novomeški Klub za nadarjene učence je pripravil od 22. do 30. junija republiški mladinski raziskovalni tabor Mlini in žage ob Klamferju in Težki vodi. Udeležilo se ga je okoli trideset učencev, dijakov in študentov, največ z Dolenjske. Pobudnik teme letošnjega tabora je bil gozdarski inženir Tone Goršin iz Verduna, ki je tudi vodil delo. SEVNICA, 22. junija - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je v okviru Grajskega poletja pripravila v sevniškem gradu koncert Delavskega pihalnega orkestra pri PGD Sevnica. ŠENTJERNEJ, 22. junija - Tu je bilo tradicionalno, že 16. srečanje slovenskih oktetov, ki se gaje udeležilo 18 oktetov iz Slovenije in Tržaški oktet. Zbrane sta pozdravila župan Franc Hudoklin in minister za kulturo dr. Janez Dular. ŠENTVID PRI STIČNI - 22. in 23. junija je potekala tradicionalna, že 27. prireditev Tabor pevskih zborov, na kateri je sodelovalo 233 zborov iz domovine pa tudi iz zamejstva. Dirigent je bil Igor Švara. Pevce je pozdravil župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, osrednji govornik pa je bil etnolog dr. Boris Kuhar. Letošnja tema srečanja je bila vasovanje. Na prireditvi so nastopili tudi pihalni orkester iz Krškega ter recitatorja Si- JUNIJ mona in Gregor Zorc. TREBNJE, 22. junija - Občinski pihalni orkester je praznoval 70 -letnico delovanja s slavnostnim koncertom, na katerem so kot gostje nastopili godbeniki Lauigena iz Nemčije. Praznovanje seje nadaljevalo tudi naslednji dan s koncerti pihalnih orkestrov na Mirni, v Dobrniču, Mokronogu in v Trebnjem, kjer je bila tudi skupna parada. ČRNOMELJ, 23. junija - Na hiši v Kolodvorski 34 so župani belokranjskih občin, Andrej Fabjan, Branko Matkovič in Janko Bukovec, odkrili spominsko ploščo ob peti obletnici ustanovitve samostojne Slovenije. O teh dogodkih sta govorila župan Andrej Fabjan in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman. V kulturnem programu seje predstavil tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj. KOČEVSKI ROG, 23. junija - Pod Krenom je bila slovesna maša za pobite domobrance, ki jo je daroval slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar z več kot tridesetimi duhovniki. Govorila sta dr. Zvone Arnež in dr. Tine Velikonja. Nastopil je tudi mešani pevski zbor iz Ribnice. NOVO MESTO, 24. junija - Na Novem trgu je bila osrednja slovesnost ob državnem prazniku. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Franci Koncilija. V kulturnem programu so nastopili recitatorji, mestna godba na pihala, citrar, oktet Adoramus in vokalno-instrumen-talna skupina Sonce in Zarja. SEVNICA, 24. junija - V sevniškem gradu so predstavili novo knjigo sevniškega rojaka dr. Janka Prunka Osamosvojitev Slovenije. KOT PRI SEMIČU, 25. junija - Ob dnevu državnosti in peti obletnici osamosvojitve so se tu zbrali nekdanji brigadirji. Slovenost je bila posvečena tudi spominu na eno prvih republiških delovnih akcij, obnovitvi železniške proge Otovec - Bubnjarci, ki je bila od 3. julija do 7. septembra 1946. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Jožef Školč. LJUBLJANA, 26. junija - Predsednik republike Milan Kučan je ob dnevu slovenske policije in dnevu državnosti odlikoval delavce Ministrstva za notranje zadeve, med njimi tudi Francija Povšeta, načelnika Uprave za notranje zadeve Novo mesto. GROSUPLJE - Na osnovi predpisov o določanju imen naselij je občinski svet ob 70. obletnici odkritja sprejel odločitev, da se Taborska jama preimenuje v Zupanovo jamo. Jama se je prvotno že tako imenovala, ker jo je 26. maja 1926 odkril dolgoletni župan občine Št. Jurij (sedaj območje krajevne skupnosti) pokojni Jože Perme. ŠENTRUPERT- Na tukajšnji osnovni šoli so odprli razstavo izvirnih knjižnih ilustracij Lucijana Reščiča, samostojnega kulturnega delavca iz Trebnjega, kije konec junija praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so izdali zgibanko Lirični svet ustvarjanja Lucijana Reščiča z reprodukcijami izbranih knjižnih ilustracij, biografsko zabeležko in seznamom vseh knjig, kijih je ilustriral. CERKLJE OB KRKI, 27. junija - V tukajšnji vojašnici so s spominsko slovesnostjo počastili obletnico samostojnosti. Odkrili so tudi reliefno plastiko generala Rudolfa Maistra, ki stajo avtor Jernej Zorko in tukajšnja krajevna skupnost podarila temu vojaškemu učnemu centru. Govorili so Slavko Gerič, Vinko Čančer in poveljnik centra Stanislav Zlobko. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor domačega kulturnega društva Planika. GOTENICA, 27. junija - Tuje bila osrednja proslava ob dnevu slovenske policije. Slavnostni govornik je bil minister za notranje zadeve Andrej Šter. Na slovesnosti je podelil posameznikom in ustanovam priznanja in nagrade. Med najbolj urejenimi policijskimi postajami je bila proglašena tudi trebanjska. NOVO MESTO, 27. junija - Na Pogancah so odkrili spominsko obeležje, kjer je bil pred petimi leti prvi spopad z enoto JLA v osamosvo-KRONIKA jitveni vojni. Zbranim sta govorila novomeški župan Franci Koncilija in Rast 5 - 6 / 1996 načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman, ki sta obeležje na 495 Čečeličevi hiši tudi odkrila. Dr. Konrad Oberhuber, predsednik Bienala Branko Suhy in ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Pieelj so na tiskovni konferenci predstavili program 4. bienala slovenske grafike; foto: Dolenjski muzej KRONIKA Rast 5-6 /1996 JANKOVIČI PRI ADLEŠIČIH, 28. junija - Na Raztresenovi domačiji jc bila predstavitev knjige prof. Jožeta Dularja Smeh na prepihu, ki jo je izdal Dolenjski list. Prireditev je vodil Toni Gašperič, udeležili pa so seje poleg avtorja še predstavniki Dolenjskega lista. NOVO MESTO - 28. junija je bila v Dolenjskem muzeju uradna otvoritev 4. bienala slovenske grafike. Najprej je nastopil pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže, nato Slovenski kvartet klarinetistov. Na otvoritvi so govorili prof. Zdenko Pieelj, ravnatej Dolenjskega muzeja, prof. Branko Suhy, predsednik Bienala, prof. dr. Konrad Oberhuber, direktor dunajske Albertine, in dr. Lev Kreft v imenu pokrovitelja, predsednika države Milana Kučana. Na letošnjem bienalu je bilo mogoče videti najboljše stvaritve 47 slovenskih in 8 avstrijskih grafikov, 10 grafičnih listov svetovnega umetnika Goye ter samostojni razstavi Bogdana Borčiča in italijanskega umetnika Emi-lia Vedove, lanskega in letošnjega nagrajenca evropskega grand prix za grafiko. Na otvoritvi je minister za kulturo dr. Janez Dular podelil nagrade Bienala: grand prix Otočec Zori Stančič, nagrade Novega mesta pa Samuelu Grajfonerju, Rudiju Benetiku, Jožefu Muhoviču, Marijanu Tršarju in Zdenki Golob. Ob razstavi, ki je bila odprta do 30. septembra, je izšel tudi katalog. Dan pred otvoritvijo, 27. junija, je bil v Domu kulture koncert v čast Emiliu Vedovi, na katerem sta nastopila Victoria Martino (violina) iz ZDA oz. Avstrije in Piero Bonaguri (kitara) iz Italije. 29. junija pa je bil prav tam koncert pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjak. SEVNICA, 28. junija - V galeriji tukajšnjega gradu so odprli razstavo del akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička ob stoletnici njegovega rojstva, ki jo je pripravila tukajšnja Zveza kulturnih organizacij. Razstava je bila sestavljena iz zasebne zbirke avtorjeve žene Milice, iz podarjene zbirke krajevne skupnosti Boštanj in z razstavo likovnih del učencev osnovnih šol iz te občine, ki so sodelovali na likovnem taboru, posvečenem stoletnici rojstva akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Likovni tabor, ki gaje pripravila sevniška Zveza kulturnih organizacij, so vodili likovni pedagoginji Nada Vodišek in Janja Flisek ter akademski slikar Alojz Konec. ŠKOCJAN, 28. junija - V okviru praznovanja prvega občinskega praznika v tej občini in Knobleharjevega dneva je tukajšnja Zveza kulturnih organizacij organizirala v osnovni šoli revijo pevskih zborov iz občine. CERKLJE OB KRKI - Od 29. junija do 7. julija je tu potekalo 26. vojaško svetovno prvenstvo v padalstvu. Ob otvoritvi so bila na ogled ameriška vojaška letala in nastop ameriške akrobatske skupine Thun-derbirds. METLIKA - 29. junija je bila slavnostna otvoritev metliških poletnih kulturnih prireditev z naslovom Pridi zvečer na grad, ki so že osmo leto. Nastopila je domača folklorna skupina Ivan Navratil, kot gost pa se je predstavila novomeška vokalno-instrumentalna skupina Copacabana. Slavnostni govornik je bil Tone Partljič. NOVO MESTO, 29. junija - S klavirskim koncertom Dubravke Tomšič-Srebotnjak v Domu kulture so se pričele poletne kulturne prireditve z naslovom Novomeški poletni večeri, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Novo mesto. JULIJ Predstavitev knjige Gospodar golega ozemlja, ki jo je napisala kanadska Slovenka Cvetka Kocjančič, po rodu Dolenjka (na sliki druga z leve); foto: Milan Markelj KRONIKA Rast 5 - 6 /1996 OSILNICA, 29. junija - Nova občina je že drugič praznovala svoj praznik petrovo, kije bil posvečen predvsem obujanju starih običajev. BRESTANICA, 29. junija - Tu so se pričele kulturne prireditve, poimenovane Poletje na gradu Rajhenburg, ki sojih organizirali Zveza kulturnih organizacij Krško, Kulturni dom Krško, Krajevna skupnost Brestanica in DKD Svoboda Brestanica. Na prvi prireditvi je imel Simfonični orkester Glasbene šole Krško koncert ob izidu svoje nove zgoščenke. V drugem delu pa je nastopila skupina Duma iz tržiča, kije predstavila slovenske epske ljudske pesmi o svetnikih. SEVNICA, 29. junija - V organizaciji domačega gasilskega društva je tu potekalo že 17. srečanje gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije, na katerem so se predstavili poleg domačih še godbeniki iz Loč, Spodnje Polskave, Lovrenca na Pohorju, Vuzenice, Novega mesta ter iz hrvaških mest Jastrebarsko in Kostajnica. TREBNJE, 29. junija - Ob rojstnem dnevu misijonarja in jezikoslovca Friderika Barage (29. junija 1797) je občina Trebnje prvič praznovala Baragov spominski dan. Na slavnostni akademiji v Centru za izobraževanje in kulturo je bil slavnostni govornik dr. Marjan Pavlin, prof. dr. France M. Dolinarje govoril o Baragi in Slovencih, mag. France Baraga pa je popeljal udeležence akademije po razstavi Baraga doma in po svetu. Naslednji dan je bil v Mali vasi koncert trebanjske godbe, nato pa maša, ki jo je vodil slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, kateremu so podelili priznanje častnega občana občine Trebnje. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik kulturni minister dr. Janez Dular, nastopil je tudi oktet Deseti brat. VRHPOLJE, 29. junija - Tu so pripravili proslavo v počastitev 30-let-niee tukajšnjega gasilskega društva in dneva državnosti. DOBREPOLJE, 30. junija - Na Vidmu je bil dan godbe, na katerem so nastopili godbeniki iz Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Grosupljega, Stične, Mengša in domačini. KRŠKO - 30. junija je Prostovoljno gasilsko društvo Krka praznovalo stoletnico delovanja. Slavnostni gostje bil beograjski nadškof dr. Franc Perko, po rodu Krčan. LOŠKI POTOK, TRAVA - Učiteljici Nadi Vreček, kije poučevala kar tri generacije, in sicer od 1929. do 1984. leta, so pripravili proslavo. Pozdravne besede sta ji namenila župan Janez Novak in predsednik države Milan Kučan, ki je slavljenki izročil visoko državno odlikovanje. NOVO MESTO, 30. junija - Te dni je minilo 120 let, odkar je bila ustanovljena prva gasilska četa v dolenjski prestolnici, kar so obeležili s slavnostno prireditvijo. NOVO MESTO, 1. julija - V Krkinem Izobraževalnem centru je Slovenska izseljenska matica v sodelovanju s tovarno Krka in Dolenjsko založbo pripravila predstavitev knjige Gospodar Golega ozemlja, ki jo je izdala v zbirki Na krilih domišljije Dolenjska založba. Avtorica, pisateljica, pesnica in dipl. psihologinja Cvetka Kocjančič, živi v Kanadi, rodila pa seje v Bendjah pri Potov Vrhu, srednjo ekonomsko šolo je končala v Novem mestu in se pred približno tridesetimi leti za stalno izselila. Ob tej priložnosti je bila tudi okrogla miza o literarnem ustvarjanju Slovencev v Kanadi, na kateri so poleg avtorice sodelovali dr. Mirko Jurak s Filozofske fakultete iz Ljubljane, dr. Nada Šabec s Pedagoške fakultete iz Maribora ter Franci Šali, urednik Dolenjske založbe. METLIKA, 5. julija - Belokranjski muzej je v Ganglovem razstavišču pripravil razstavo del akademskega slikarja, grafika in kiparja Valentina Omana. Na otvoritvi je zapel cerkveni moški zbor iz Metlike. Koroškega umetnika in njegovo delo je predstavila ravnateljica Belokranjskega muzeja Andreja Brancclj Bednaršek. Razstavo je odprl metliški župan Branko Matkovič. PODSREDA, 5. julija - Na tukajšnjem gradu je bila otvoritev pregledne razstave del akademskega slikarja Karla Plemenitaša. NOVO MESTO, 5. julija - Na Novem trgu je bila dobrodelna prireditev Pozdrav rojakom, ki stajo pripravila Mestna občina Novo mesto in Slovenska izseljenska matica ob izidu knjige kanadske izseljenke Cvetke Kocjančič Gospodar Golega ozemlja. Na prireditvi, katere prihodek so namenili nakupu medicinskih aparatov za novomeško bolnišnico, so nastopili ansambli Henček, Vesna, Gašperji, pevca Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik, Dolenjski oktet in folklorna skupina Kres. Zbranim so spregovorili novomeški župan Franci Koncilija, predstavnik Slovenske izseljenske matice Jože Prešeren, v imenu kanadskih Slovencev Lojze Kocjančič in avtorica knjige Cvetka Kocjančič. I IOLTEN (NIZOZEMSKA) - Trebanjski pihalni orkester se je udeležil mednarodnega festivala Cioff, ki je potekal v tem nizozemskem mestu od 5. do 9. julija. Letos so na festivalu, ki ga organizirajo vsake štiri leta, nastopili godbeniki s Filipinov, Šrilanke, Jakute, Španije, Tonga, Georgie, Srbije, Ukrajine, Moldavije, Urala, Slovaške in trebanjski orkester iz Slovenije, ki je imel šest nastopov. METLIKA, 6. julija - V okviru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad so na 2. etno festivalu na grajskem dvorišču nastopile skupine Šukar, D’Kovači in Drago Mlinarec. Naslednji dan sta bila v cerkvi pri Treh farah orgelski koncert Milka Bizjaka ter koncert kvarteta flavt Au-los, katerega članica je tudi Metličanka Ana Pezdirc. NOVO MESTO-Novo mašo, ki jo je v kapiteljski cerkvi 7. julija daroval Novomeščan Slavko Judež, je pospremila vrsta kulturnih prireditev. 3. julija so v kripti nastopili Kamniški koledniki in oktet Adoramus iz Novega mesta. Naslednji dan je bil v kapiteljski cerkvi sakralni koncert, na katerem sta nastopila violinist Igor Grasseli in organist Milko Bizjak. 5. julija je v atriju prošt i je nastopil mešani pevski zbor Obala iz Kopra. V nedeljo popoldne, po novi maši, so v atriju odprli razstavo del akademskega slikarja Jošta Snoja s kulturnim programom. KRŠKO, 12. julija - V Kulturnem domu je bil koncert 25-članske ameriške vokalno-instrumentalne skupine Celebrant singers. NOVO MESTO, 12. julija - Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je odprl mešano podjetje Arsed, ki sta ga ustanovila novomeška delniška družba TPV (Tovarna posebnih vozil) in francosko podjetje Česa, tretji največji proizvajalec ogrodij avtomobilskih sedežev in mehanizmov zanje v Evropi. VELIKE LAŠČE - Domačina Manfred Deterding in Edi Zgonc sta predstavila svoje delo Popotovanje k zibelki knjige, ki je namenjeno vsem obiskovalcem te občine. Med opisovanjem popotovanja so predstavljeni pomembni ljudje iz teh krajev (P. Trubar, J. Stritar, F. Levstik, J. Javoršek, skladatelj Franc Gačnik, akademski slikar Jože Centa idr.), poleg tega pa zgodovinske, naravne, kulturne in druge zanimivosti krajev. DOBREPOLJE, 13. julija - V občinski stavbi so odprli razstavo slik, ki jih je ustvarilo 30 umetnikov na slikarski koloniji ekstempore v Dobre-poljah. Organizator kolonije in razstave je bilo turistično društvo Saja, ki ga vodi predsednica Sandi Zalar iz Predstrug. KRŠKO, 13. julija - V okviru prireditev, imenovanih Poletje na gradu Rajhenburg, so se predstavili z besedo in pesmijo pesnik, pisatelj in slikar Silvo Teršek, pevka in astrologinja Meta Malus, pevka šansonov Meri Avsenak, pevec Lado Leskovar, jazz pevka Mia Žnidarič, dramski igralec Jurij Souček in pianist Dominik Krt. ČATEŽ PRI VELIKI LOKI - Mednarodna organizacija študentov kmetijstva, živilstva in ekologije (IAAS) Slovenije je 14. julija zaključila dvotedenski delovni tabor, ki se gaje udeležilo trideset študentov iz osmih držav. Ukvarjali so se z revitalizacijo podeželja, o projektu CRPOV, uredili Baragovo pot, kmečki muzej na Veseli gori in pomagali pri ureditvi okolice gradu Mirna. DOLENJSKE TOPLICE, 14. julija-Na Taboru mladih Slovenije seje začel mednarodni poletni tabor Glasbene mladine Slovenije, kije trajni do 25. julija, na različnih področjih glasbenega ustvarjanja je sodelovalo petdeset glasbenikov. NOVO MESTO, 15. julija - Na okrožnem sodišču v Novem mestu so oklicali stečajni postopek za Gradbeno industrijsko podjetje Pionir. Za stečajno upraviteljico so imenovali Jožo Miklič, nekdanjo dolgoletno direktorico novomeške SDK. NOVO MESTO, 16. julija - V hotelu Krka so podelili certifikat Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje ISO 9001 Krki - sektorju Biokemije za sistem kakovosti za razvoj, proizvodnjo in prodajo zdravilnih učinkovin, encimov in dodatkov krmi. Certifikat je direktor inštituta izročil generalnemu direktorju Krke Milošu Kovačiču. NOVO MESTO, 19. julija - V avli Zavarovalnice Tiha je bila otvoritev slikarske in kiparske razstave Novomeščana Igorja Obradinoviča. Njegovo delo je predstavil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. V kulturnem programu je nastopil kantavtor Tomaž Zorko in skupina D'Kovači. METLIKA - V okviru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad so bile ob koncu tega tedna kar tri prireditve. 19. julija je nastopila skupina Prifarski muzikantje iz Kostela, naslednji dan metliške Popolnočne kočije, 21. julija pa se je predstavil Mladinski godalni orkester, ki je deloval v okviru Tabora mladih glasbenikov v Dolenjskih Toplicah. NOVO MESTO, 20. julija - Na grmski osnovni šoli so se zaključile tritedenske jezikovne počitnice za 19 otrok iz avstrijske Koroške, ki so potekale že osmo leto in jih pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo ter to osnovno šolo. SEVNICA, 21. julija - Lovska družina Bohor je proslavila 50-letnico svojega delovanja. NOVO MESTO, 22. julija - V okviru Novomeških poletnih večerov je v atriju kapiteljske proštije nastopil Mednarodni mladinski godalni orkester s Tabora mladih glasbenikov v Dolenjskih Toplicah. Orkester, ki ga vodi angleški dirigent Simon Robinson, sestavlja 22 mladih glasbenikov iz ZR Jugoslavije, Švice, Albanije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. VELIKI LIPOVEC, 23. julija - Na kraju, kjer je bil 23. julija 1943 ustanovni zbor 15. udarne slovenske partizanske divizije, so odkrili spominsko obeležje, ki je delo kiparja Sandija Leskovca z Mirne. Zbranim borcem NOV so govorili Bogdan Vrančič, predsednik Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija in general Lado Kocjan. FARA, 24. julija - V prostorih Ljubljanske banke je razstavljal svoje barvne fotografije Janez Papež pod naslovom Kostel v objektivu. NOVO MESTO - Na mednarodni dan medicinskih sester je Marta Gantar, glavna sestra na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, prejela zlati znak Zbornice zdravstvene nege Slovenije, ki ga podeljujejo že več kot 25 let. NOVO MESTO, 25. julija - V restavraciji Splošne bolnišnice sta razstavljala svoja dela slikarki Jeliea Kupec in Jožica Škof. Na otvoritvi je njuna dela predstavil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Za kulturni večer so poskrbeli vokalno-instrumentalna skupina Zarja in sonce, pesnik Smiljan Trobiš in povezovalec programa Rudi Škof. BELTINCI - Od 26. do 28. julija je potekal 26. mednarodni folklorni festival, ki sta se ga udeležili tudi folklorni skupini KUD France Prešeren z Račne pri Grosupljem in iz Dragatuša. NOVO MESTO - Na mednarodni mladinski kemijski olimpiadi v Moskvi sta med štirimi slovenskimi dijaki sodelovala tudi dijaka 4. letnika novomeške gimnazije: Vesna Krošelj iz Šentjerneja je dobila srebrno medaljo, Gregor Kosec iz Novega mesta pa si je prislužil priznanje. Mentorica jima je bila prof. Florjančičeva. DOLENJA VAS PRI KRŠKEM, 27. julija - Tu so predstavili pesniško zbirko z naslovom Škatla s pokrovom avtorice Marije K. Mirtič. Knjiga je izšla pri založbi Opus iz Krškega. Spremno besedo je napisal Sergej Verč, s fotografijami pa opremil Ljubo Potočnik. DRAGA, 27. julija - Tu je bila proslava, posvečena tragičnim dogodkom v letih 1942 - 1943 ter ustanovitvi Notranjsko-kočevskega odreda. Mašo je daroval naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič, slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan. Zbrane sta pozdravila Bojan Tolazzi kot predstavnik Notranjskega odreda in Ivan Fumič v imenu hrvaške borčevske organizacije. KOČEVJE, 27. julija - V hotelu Valentin so odprli razstavo del slikarke Irene Polanec. Umetnica iz Maribora, ki je dvajset let živela v Parizu, se je na otvoritvi predstavila kar sama. Dogodek je popestril z igranjem na klavir Erik Šuler. PODZEMELJ - V tukajšnji osnovni šoli je bil 7. poletni raziskovalni tabor slepe in slabovidne mladine iz vse Slovenije, ki je bil tu že drugič. Udeležilo se ga je 40 udeležencev, starih od 15 do 25 let, skupaj z mentorji pa jih je bilo okrog 70. Pripravili so likovno, glasbeno, gledališko, geografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja in za masažo, na koncu na prireditvi pokazali vse, kar so se naučili. Jože Kotar: MONTMARTRE V PARIZU, lavirana risba, 1980 SODELAVCI TE ŠTEVILKE Karel BAČER, prof. slovenskega jezika in književnosti, v pokoju, lektor, leksikograf, Novo mesto Janez BERNIK, dipl. inž., Krka, tovarna zdravil Novo mesto, Novo mesto Sandra BORŠIČ, dipl. sociologinja, Mestna občina Novo mesto, Novo mesto Marija CIGALE, dipl. sociologinja, upokojenka, Ljubljana Boris DULAR, prof. pedagogike, mag., Krka, tovarna zdravil, Novo mesto Vasilija FUIS, prof. nemškega in francoskega jezika ter književnosti, upokojena, Novo mesto Urška HENIGMAN, študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, A pedagogika, B zgodovina, Dolenjske Toplice Stane GRANDA, tir. zgodovinskih znanosti, ZRC SAZU, Ljubljana Ivan GREGORČIČ, prof. slovenskega jezika in književnosti, Osnovna šola Mirna na Dolenjskem, Rakovnik, Šentrupert Miloš JAKOPEC, novinar, upokojenec, publicist, Novo mesto Janez KOLENC, prof. slovenskega jezika in književnosti, v pokoju. Novo mesto Zora Stritar KONJAJEV, zdravnica v pokoju, Ljubljana Janez KRAMAR, dr. strojnih znanosti, Strojna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana Janez KRAMARIČ, dipl. pravnik, mag. prava, Črnomelj Pavla Jerina LAH, zdravnica v pokoju, Ljubljana Krokar LUCKY, psevdonim Milan MARKELJ, novinar, urednik, Novo mesto Jožef MATIJEVIČ, umetnostni zgodovinar, višji kustos v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Mirna Peč Joža MIKLIČ, tlipl. ekonomistka, upokojenka, Novo mesto Tone PAVČEK, pesnik, upokojenec, Ljubljana Vilma PIRKOVIČ, dipl. inž. agronomije, upokojenka, Ljubljana Katja PLUT, dijakinja Gimnazije Novo mesto, Prečna Alojz REBULA, pisatelj, esejist in publicist, prof. dr. literarnih znanosti, upokojen, Opčine, Italija Rudi ROBIČ, dipl. inž., upokojenec, Ljubljana Sonja ROSTAN, plesna pedagoginja, učiteljica plesa v Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto, Novo mesto Sonja STERGARŠEK, prof. francoskega in angleškega jezika ter književnosti, bibliotekarka, Ljubljana Rudi STOPAR, pesnik, likovni umetnik, Sevnica Franci ŠALI, prof. sociologije, vodja Dolenjske založbe pri Tiskarni Novo mesto, Vavta vas Damijan ŠINIGOJ, svobodni kulturni delavec, pisatelj, Novo mesto Jože ŠKUFCA, prof. slovenskega jezika, predstojnik Zavoda RS za šolstvo, enota Novo mesto, Novo mesto Ljudmila ŠRIBAR, knjižničarka, Valvasorjeva knjižnica Krško, Kobile, p. Leskovec Peter ŠTEFANČIČ, lektor in tajnik Dolenjske založbe pri Tiskarni Novo mesto, Novo mesto Veljko TROHA, dr. pedagoških znanosti, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Ljubljana Jožica VOGRINC, učiteljica v pokoju, Pesje pri Krškem Sonja VOTOLEN, predmetna učiteljica slovenskega in angleškega jezika, Osnovna šola Slivnica, Slivnica Philipp \VAMBOLT, prof., dr. socioloških znanosti, upokojen, Birkenau-Hornbach, Nemčija Helena ZALOKAR, prof. pedagogike in sociologije, ravnateljica Gim-(i /1996 nazije Novo mesto, Novo mesto Jože ZUPAN, prof. slovenskega jezika in književnosti, ravnatelj Osnovne 502 -šole Šentrupert, Šentrupert. RAST REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA RAST Letnik VIL, leto 1996, št 5-6 (43-44) RAST ISSN 0353-6750, UDK 050 (497.4) IZDAJATELJICA: Mestna občina Novo mesto, zanjo župan Franci Koncilija SOI ZDAJATELIICE: Občine Črnomelj, Metlika, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in druge občine Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Kočevske ter Zavarovalnica Tilia SVET REVIJE: Predsednik sveta: Robert Judež (Mestna občina Novo mesto), namestnik: Janez Komelj (Zavarovalnica Tilia Novo mesto), člani: Alenka Cizel (Škocjan), Ksenija Khalil (Črnomelj), Milan Rman (Trebnje), Milan Travnikar (Metlika), Ida Zagorc (Šentjernej) UREDNIŠTVO: Jože Škufca (odgovorni urednik), Nataša Petrov (namestnica odgovornega urednika), Ivan Gregorčič (Literatura), Milan Markelj (Kultura), Marjan Ravbar (Družbena vprašanja), Janez Gabrijelčič (Rastoča knjiga), Rudi Stopar (Odmevi in odzivi) in Lucijan Reščič (likovni urednik) NASLOV UREDNIŠTVA IN TAJNIŠTVA: Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, s pripisom za revijo Rast, tel.: (068) 317-256, faks: (068) 322-731 TAJNIK REVIJE: Franc Zaman LEKTOR: Peter Štefančič NAROČNINA: Mestna občina Novo mesto, št. ŽR.: 52100-630-40115, s pripisom za revijo Rast Letna naročnina za fizične osebe je 3.000 SIT, za pravne osebe 6.000 SIT. Ta številka stane v prosti prodaji 1.000 SIT PRISPEVKI: Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Željeno je, da so prispevki napisani z računalnikom v dveh izvodih na eni strani papirja in s širokim razmikom (30 vrst na stran). Zapisi na računalniški disketi naj bodo shranjeni v formatu MS Word, Wordperfect ali v dostext. NAKLADA: 1000 izvodov PRIPRAVA ZA TISK: Biro M Novo mesto TISK: Tiskarna Novo mesto Po mnenju Ministrstva Republike Slovenije za kulturo (št. 415 - 325 / 92 z dne 1. julija 1992) je revija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Izhaja štirikrat letno v dvojnem obsegu, in sicer marca, junija, oktobra in decembra Izid te številke so podprli: Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Mestna občina Novo mesto, Upravna enota Novo mesto in občine soizdajateljicc MESTNA OBČINA NOVO MESTO