Mladenčem.
("Sonet.)
Kdor nekaj časa v zlato solnce gleda Ko misli se za mračne gore skriti, In za gorami v morje utopiti, V katero gre iskat ga zvezdic čedaj
Izve, da se navzamejo pogleda Oči njegove tak, da razločiti Ne more, kar pozneje če dobiti, Ker nekaka tema mu vse zaseda:
Tak tudi oslepi, kdor ogleduje
Deklet nedolžnih, bistrookih lica, Enake nje, ki je cvetlic kraljica5
Ne na očeh, nad kterimi ne čuje, Ampak na pameti, ki jo premaga Ogled, da otemni nje luč predraga.                 —č.
—   256   —