180
Za učitelje kaj.
Pridni učitelj v Frauhajmu na Stajarskim gosp, Franc Domajnko so nam popisali učbo , kako svoje slovenske učence pisati vadijo. Oni ne začnejo s tako imenovanim tekočim pisarn (Currentschrift), temuč z latinskim, iz kteriga je slovenski storjen in ki je tudi ložeji. De se pa učenci latinskima (slovenskima) pisanja lahko naučijo, so jim zložili kratko pesmico, ktera jim kaze, ktere male čerke se nar ložeje zapišejo in kako ena iz druge pride. To pesmico berejo učenci pervič s table, kamor jim jo zapišejo, potem pa si jo morajo v spomini ohraniti in iz glave povedati. Takole se glasi':
Nar lažef se zapiše i,                Tndi res je, vam še povem,
Kdor se tegra prav uauči             Zapisat'  lepo n in ni,
Bo laliko zdelal j, u, t,             In r in p in tudi v;
In l in b in h in k.                     Le nekaj težej' f, s, m;
In če zapiše lepo c                      In to so male čerke vse,
Zna zapisati tudi e,                     Razun c in # in šr.
In o in a in d in g.
Kar pa velike čerke zadene, jim tudi sivih las ne delajo. Skorej vsaka velika je nekaj mali, kakor brat bratu ali pa sestra sestri, podobna. V osmih dneh znajo male in velike čerke zapisati.