LISTEK. V spomin t dekana J. Žičkarja. (Ob njegovem pogrebu dne 2. vinotoka 1905 v videmski cerkvi govoril prof. dr> Anton Medwed>) (Konec.) Da bi tem bolj vnemal pri ljudat^n pra70 krsčaBsko ži7!j»aje, je airil cerkveae brato7žčiae, obbajal je nmogokrat 87. miaijoae, poapese^al je redo7Bi8ke za^ode, posebno 6. šolske Bestre v Celju, kojih vspešao delo^aajeje za celjsko ckolico zelo 7elikega poraeaa. Nemialji^e so ajegove zaslage 7 cerkVeaem ozira 7 Vitaaja. Kdo ae pozna čndno lepe tamosaje Marijiae cerkve naa Hriberci"? Rajfli Žičkar ji je preskrbel krasae zvoao^e, dal jo je prealikati, altarje jako lepo preaoviti; tak« je tiBta cerke7 r>edaj ena aajlepsih rožic med 876tiači 7 nasi škofiji. Za zidanje ao7e primerae žapaijsko cerkve 7 Vitaaju pa je nataB07il cerk^eBO dražbo, ki kaj lepo Baprednje. Tako je rajfli gospod dekaa povsod izpolflje^al avoje 8taB07»ke dolžnosti. Njc-gova dela ga h^alijo, pred večairu aodaikom bodo pa Baala zaslužeao plačilo. A kakor jo Kristus nekdaj zapovedal: BDajte Boga, kar je božjega!u tako je tadi iati Odresenik rekel: nDajte cesarjn, kar je cesarj evega!" Rajai g. dekaa je tadi to po^elje 87ojega aebelkega učeaika z^eato izpojaje^al. Bil je z dcšo ia telesom 7daa 870jemu preavitlemu 7ladarja, Nj. 7eličaB8t7a Fraa Joaipu I, Bil je 7zorea a^atrijski drža7ljaa, želeč 7sestraaskega blagoslo^a S7oji ožji domoviBi, brepeaeč po aeomejeai sreči 7eaoljae, 7elike A^strije. 0 da bi tako btla vaa arca a78trij«kih državljaaov za skupao domo7iao, potem bi bila miraa ia arečaa ia mogočaa aaša atarosla^Ba Avstrija! Da bi svoje drža^ljaaske dolžaoati tem BataBČBojse izpolaje^al ter se tem 7speaBejše posluže^al drža^Ijaaskih pravic, zajamčeaih ma po božjih i"b svetaih postavah, 7deleže^al scje marljivojavnega žirljenja. Ker so ajegovi prijatelji ia častilci videli, da ima za to poaebae zmožaosti, 80 ma celo povenli najvišjo čast, katero imajo državljaai — izvolili so'ga deželaita ia državnim poslancem. Zaupaaje^atero ao ma izročili, je opravidil z Bajvečfo natanrjuo8tjo. Kako je bil 7aet, dela^ea, jjodiete^poalauec! Po njegcm vztrajai dela^aosti; Jrt.g(»e<iB08ti se je doseglo maogo dobrot v& rjaš** Ijudstvo; marsikatera pra^ičaa zadevaje ^rle p'o Bjegovem modrem io aeastraaljiveiJh.ijjesiedovaBJa dosnela do veljave. Njeg07 trad ia njegoji aapori bo 7sega prizaaaja vredai. Le-ta ajegova neumorna dela7- aost je brezdvomao pospešila ajegovo smrt; oči^icLao je bilo to 7 z«dajem tedaa ajego^ega ži^ljeaja. Ko je bil že a a s m r t b 0 1 a a ter 80 mu zdra^Biki m prijatelji aas^eto^ali mir, jesel aa D u a a j , dabi tam vpričo vse ja7Boati, 7pričo 78e A78trije, 7pričo Baj^isjih zakonodajalaib oblasti braBilčast 87ojih ljabljeaih Videručaao7. Tolika je bila BJego^a ljabezea do 7asr 7i Videmčaai, poaebao do tiatib, ki' ste to leto toliko britkoati pretrpeli. Ako bi bili vse izgubili, aekaj vam je oatalo — Ijabezea Taaega rajaega gospoda dekana ia pa obljaba Tistega, ki je aekdaj rekel: nBlagor Bjim, ki za^oljo pra^ice pregaajaflje trpijo, ker fljih je aebeskokraljest^o!" Pri izpolaje^aBja prevzetih dolžBosti je zadela rajakega aeaamiljena arart; 7 drža^ai zboraici ga je zadel prvi smrtoaosai 7darec, Bmirati je začel, kakor braber vojščak 7 kr^a^em boju, aa polja 870J6 deia7B08ti, sredi a^ojih opra7ko7. To je lepa, časti 7redaa Bmrt. Zadela ga je arartBa koaa, ko j<? še »aduje 87oje moči, zadaje treflntke svojega življeaja žrt707al areči ia fasti 87ojih VidemeaflO7. Tako 7as je Ijubil; zadDJe nre BJego^ega življeaja je obsevala žaraa ijubezea do 7aa, Videmtfaai! . . . Taka smrt ai brez tola/.be, brez daaaega zdra^ila. Kdor tako delnje ia tako amrje, kakor rajai g. dckaa Zičkar, si je vclik z klad za nsbesa za8lužil. Njega ae bi smeli objoka^ati, tem^eč bi ga morali za^idati. Večuo resaičae ostaBejo beaede božje, ki se glasijo: .Dragocena je pred obličjem božjiai smrt ajegovih svetnikov." To je za Bas daaes ediaa tolažba; kajti, da v le-tej krsti poči^a pobožao arce, ki je vedao hrepeaelo po čedaoati 87etaiko7 božjih, dobro venio 7si, preprit;aBi amo tudi, da rna zato plačilo ae bo izostalo. BGospod bo odrešil d,a8es^ojih služabaikov; ne bodo pogubljeai tisti, ki 7 ajega zanpajo." Tako je obljabil Bog sam, Oa, ki ostaae zvest S7ojim obljubam. BBlagor mrt7im, ki 7 GoBpoda zaspijo, 87. Dab jim pra^i, da aaj poči^ajo od s^ojib trndov, kajti ajibo^a dela jim sledijo." Oudao lepo obljabo je dal svojim ačeacem Izveličar, ko jina je aloveaao rekel: BKdor bode mene pred ljudmi spozaal, njega bom tadi jaz spozaal pred 87ojim Očetom, ki je 7 aebeaih.u Mili Jezas! Rajni goapod dekaa Te je 7edao rad, z neizruernim 7eseljem ia a plamtečim aavdaseajem spozBal, T70J0 čast je 7edao ia povsod siril, seme T^ojih 87etih aauko7 je Bejal, kamorkoli je prisel 7 slažbo — daj ma torej milostlji^o 7Ži7ati rajski sad S7oje obljabe! Kdo bi d^omil, da bo pokojai g. dekaa Žičkar to dosegel! Vsaj si Ti, 0 Odrešeaik! S7ojemu Očeta aebeakema aam izrazil željo z be8edami: BHočem, Oče, da kjer aem Jaz, aaj bode tadi moj slažabflik." Tvoja želja je pa Tvoja 7olja, ia T?oja 7olja je mogodfla, kar skleae, tadi do8eže, kar aamerava, se goto^o uresaiči! Ta za^est aam je daaes ediaa tolažba; oaa Bam ediaa aekoliko pomiri trepetajoče srce ia obrise jokajoče oči. V le-tej tolažbi se poslo^imo od rajaega g. dekaaa! Oj z Bogom! recite jim vi, Videmčaai, 7i, ki ste jim bili 7 dusno pastirstvo izročeai. Vas 80 pred 7semi ljabili, za 7as bo, kakor dober oče, pred 78emi skrbeli. Vas 7se so ljnbili, kakor ste bili 78i ajiho^i dasai otroci. Nikogar Biso ao^ražili, aikogar ! Zato aaj draži skupaa ljubezea sedaj 7ae Videračaae pred BJiho^o trago ia 7 akupai ljabezai 7zemite od 87ojega dasaega paatirja slo7O — oj z Bogom! Zravea aikar ae pozabite, z^esti ostati prelepim božjim aaakom, katere ao vaia rajai g. dekaa ozaaaje^ali, bodite po poti čedaoati ia pra^iČBoati, katero ao 7ara kazali. To jo ajihova zadaja proaaja do 7as, zadaji oi!etO78ki opomia, ki doai ia bode 7edao doael iz groba vašega rajaega dekaaa. Ohraaite jim aadalje h^aležeB i'b prijazeB spomiB! Po dekaau Žičkarju je postal Videm zaaa po 7sej Avstriji; mož, ki je prosla^il s^oje žapljaae, zaaluži, da se ma posta^i spomia 7 srca 7seb hvaležaib nekdanjih župljaao^! Oj z Bogom, aepozabljivi dekaa! recite 7i, preblagorodai gospodje drža^ai ia deželai poalaaci. V ajem izgubite preblagega tovariša, aeutradlji^ega pomočaika, 7rlega ia hrabrega aobojevnika v pravičuetu boju za aarodai biagor. Kaj ne, bil je zaačajea muž, aesebičeB, pnžrtvovalea do akrajnosti. Takib mož nam jo treba 7 sedaajih 7ibarnib časih. Velika 8'ioda torej, da je 7asi pogamai ia zaslažai četi za 7aelej od^zet tako odličea ud! Oj z Bjgom, g. dekaa ! recite 7i, njego^i prijatelji ia častilci, ki ate prihiteli od bliza ia daleč k ajego^ema pogrebu. Kjerkoli je aekdaj slažil, po7aod si je pridobil ljubezea ia spošto^aaje; trajea sporaia bo veačal ajegO7O ime, ko bo že zda^aej ozeleBel ajegO7 grob. Vaša adeležba pri pogrebu je gaalji^o zaameBJe občaega prizBaaja, a katerim počastite ia ala^ite delo^aaje rajaega dekaaa, oaa je svitel odiso7 goreče ljabezai med 7ami ia med pokojnikom. Hvala 7am za to; apomiajajte se ga se 7 pozaib časih s hvalcžnim srcem! Najtežje 8I070 od premilega dekaaa Žičkarja bomo pa 7zeli mi, dahovaiki. Djhovai sobratje! mi bomo g. Žičkarja aajbolj pogresali. Nam je njegova smrt prizadejala aajhujšo bolečiao. Ab, izgubili smo tako dobrega daho7aika, tako 7aetega, pobožaega, 7zgledaega aotrudnika! Izgnbili amo ga 7 sedaajib, tako teža^aih ia resaih čaaih, ko je tako silao 7eliko dela 7 7iaograda Goapodo^em, dela7ce7 pa je priraeroma tako malo! V Basih 7rstah je ajego^a izgaba zelo občatlji^a, 7 Bekaterem ozira aara^aoat aeaadomeatlji^a. Kako 7eliko smo, žalibog! z g. Žičkarjem izgubili, kaže Bajjasaejše izjava, katero imam čast sedaj tukaj 7 pričo 7se ^idemske dekaaije ifl 7 pričo maogobrojaih za8topaiko7 iz cele akofije 7 imeaa Njego^e pre7z^išenogti, premiloatlj. kneza ia skofa Mihaela podati: Njego^a pre7Z7iseB0st globoko obžalaje smrt odličaega daho7Bika, akrbnega žapaika ia z^eatega 870jega dekana g. Žičkarja. Kdo izmed aas, kdr>> izmed 7seh daho7Biko7 aaae 7ladiko7iBe ae ae bi pridražil temu srčaemu sožalju! Kdo izmed aaa Be bo objoko^al prebritke izgabe ia a solzami 7 očeh rekel: Nepozablji^i aobrat, oj z Bogom! Upamo, da kakor ai aam bil ta na zemlji ljabezai^ to^aria, aam boa 7 7ecaoati mil priproaaik pred preatolom božjega Sodaika. Le-to apaaje bode aam vaem blažilo spomia Ba tebe, — upaaje, da se aekdaj 7idimo 7 srečai 7ečaoati! Amea.