Kako uresničevati gozdno pedagogiko v urbanem šolskem okolju? Uroš Marolt, učitelj razrednega pouka, Osnovna šola Danile Kumar Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja s poudarkom na ce- lostnem razvoju otrok. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo le v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v polnejšem doživljanju sebe in življenja. Kako izpeljati učno uro v najbogatejši učilnici – gozdu? Kakšne možnosti ima šola v urbanem okolju? Katere kompe- tence potrebuje učitelj za pouk na prostem? Izhajal bom iz izkušenj s poučevanjem v gozd- nem vrtcu na Finskem in večletnega vodenja otrok v gozd in hribe ter predstavil dejavnosti, ki jih omogoča zeleno šolsko igrišče. 1 Uvod nijo in varujejo (Vir 2). Evropske študije ugotavlja- Naslovno vprašanje paradoksalno združuje goz- jo, da redno obiskovanje narave zmanjšuje pojav dno pedagogiko in urbano, negozdno šolsko oko- debelosti in depresije ter povečuje samozavest in lje, v kakršnem se nahaja tudi šola, na kateri pou- mentalno dobrobit (Neslen 2017). Na Japonskem čujem. Je vključevanje načel gozdne pedagogike v so preučevali vpliv šinrin-joku, gozdne kopeli, in mestno šolo mogoče in smiselno? V nadaljevanju pokazali, da krepi imunski sistem, pomaga pre- bom predstavil ideje in razmišljanje, ki navdihujejo magovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, delovanje gozdnih pedagogov, ter nekatere prak- blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane ter tične zamisli za uresničevanje izkustvenega in do- lahko človeka celo osreči (Vir 4). življajskega učenja v (urbani) naravi. 3 O razvoju gozdne pedagogike 2 Gozdna pedagogika in njeni učinki Prvo gozdno šolo je po načelih waldorfske pedago- Med izvajanjem gozdne pedagogike se spremeni gike in principu hodečega vrtca (walking kinder- učno okolje. Učilnico zamenja gozd, ki ga učenci garten) ustanovila Ella Flautau na Danskem 1952. doživljajo z vsemi čutili. Učenje poteka izkustveno. Dvajset let kasneje je na Švedskem Gösta Frohm Glavni cilj gozdne pedagogike je vzpostavitev vezi ustvaril domišljijski lik gozdnega moža z imenom med človekom in naravo ter spodbujanje trajno- Skogsmulle, ki otroke še danes vabi v gozd in jih stnega znanja (Vir 2). Cilj gozdne pedagogike ni le vzpodbuja, da naravo vzljubijo in zaščitijo. V dese- obisk gozda, gozdna potepanja imajo globlji smi- tletjih obstoja so pedagogi mitologijo dopolnili z sel. Otroci ga hitro poiščejo sami, pri čemer gozd novimi zgodbami, pesmimi in metodami dela ter predstavlja kontekst za usvajanje kompleksnih in oblikovali svojevrsten koncept gozdne pedagogi- mnogoterih znanj. V gozdu se otroci dobro počuti- ke (Vir 3). Prevzeli so ga v številnih drugih državah, jo in razvijejo pristno igro brez dodatnih učnih pri- gozdna pedagogika pa se je prek skandinavskih pomočkov. Izkazalo se je, da se v šolah in vrtcih, ki držav razširila v Nemčijo, Anglijo, na Škotsko in na- gozd obiskujejo redno, pri otrocih hitro pokaže tudi prej (Vir 1). Sistematično se je z gozdno pedagogiko naravoslovno znanje. Pri tem je pomembna vloga ukvarjal kalifornijski naravoslovec Joseph Cornell, pedagoga, ki zmore otroško zanimanje usmeriti in ki je 1979 izdal knjigo Približajmo naravo otrokom razvijati v dolgotrajno znanje (Györek 2013). ter z njo vplival na razvoj poučevanja o naravi/z na- ravo po vsem svetu. Razvil je sistem učenja, metod Preživljanje časa v gozdu ima za otroke številne po- in načel, ki ga je poimenoval tekoče učenje (flow zitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenje- learning). Prve zametke razvijanja gozdne peda- ni, svobodneje razmišljajo in so zato ustvarjalnejši. gogike v Sloveniji zasledimo leta 2010. Takrat je Otrokom gozdni teren omogoča naravno gibanje, bil ustanovljen Inštitut za gozdno pedagogiko, ki kar pozitivno vpliva na razvoj možganov ter posle- deluje kot zasebni zavod. 2012 je bila vzpostavljena dično motoričnih in učnih sposobnosti. V gozdu se Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, v katero je otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gra- vključenih prek 80 izobraževalnih ustanov, katerih dijo medsebojne odnose. Prek igre pridobivajo ra- učenci kontinuirano zahajajo v gozd. znolike veščine za vsakdanje življenje. Preživljanje časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na 4 Kompetence gozdnih pedagogov zdravje otrok. Otroci pridobijo pristen stik z naravo, Gozdni pedagogi so radi v naravi in cenijo svobodo razvijajo občutek za odgovornost do nje, jo bolj ce- izven razreda. Imajo veščine za poučevanje v ra- 35 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE zredu in izven razreda, so hitro prilagodljivi, inova- gradijo zavetje zase in za žuželke, ležijo v travi in tivni, kreativni in radovedni. Vedo, da poučevanje opazujejo oblake – za mestne otroke ta kraj pred- na prostem daje njihovemu delu nov smisel (Vir stavlja naravo. 2). Gozdni pedagog, ki nastopa kot predavatelj in vseved, bo hitro opazil dolgčas in naveličanost na Ko se postavim v kontekst svoje šole, pomislim otroških obrazih. Verjeti mora, da je to, kar počne, na naslednje površine, ki so dostopne peš: šolsko dobro in da tovrstna izobraževanja nosijo s sabo igrišče z vrtovi, mestni parki, obrežje Save, polja in veliko prednosti za otroke in tudi za pedagoški kmetijske površine. Le-te omogočajo kontinuirano kader, posamezno šolo ter širšo lokalno skupnost. obiskovanje, ki je temelj uresničevanja načel goz- Obenem imajo visoko dodano vrednost, ki bogati dne pedagogike. kurikulum (Györek 2013). 6 Raznolikost učilnic na prostem 5 Izzivi urbanega okolja Redno izvajam dejavnosti z otroki na prostem, naj- V mestnem okolju se zdi obiskovanje narave z večkrat za to uporabljam šolsko zelenico. V kolekti- otroki na prvi pogled težavno, če že ne nemogoče. vu več let namenjamo posebno skrb zbirki dreves, Urbana narava je kompleksen socialno-ekološki ki jih sadimo na zunanjih šolskih površinah. Pred- sistem, oblikovan v skladu s človeško rabo, ki hkrati nost dajemo avtohtonim slovenskim drevesnim vpliva tudi na življenje prebivalcev. Vanjo uvršča- vrstam, med zadnjimi smo npr. dodali evropski mo mestni gozd, parke, z drevesi ali brez, mestne macesen, skorš in ruj. Raznolika drevesa prispevajo vrtove, polja in travnike, posamična drevesa ali in- različne materiale, ki sprožijo radovednost in uče- dustrijski gozd, ki se razvije na opuščenih mestnih nje pri otrocih. zemljiščih. Jeseni se ruj obarva živo rdeče in iz odpadlega li- Ko z otroki obiskujemo urbano naravo, je ključno stja je mogoče ustvarjati barvita likovna dela. Be- predvsem to, da ohranimo etos gozdne pedago- zgove in lipove cvetove nabiramo in sušimo za čaj. gike. To pomeni, da omogočimo učenje in igro, ki Ob vznožju lipovih debel se zadržujejo rdeči škrat- izhajata iz otrok, da naravo obiskujemo kontinuira- ci (Pyrrhocoris apterus), za katere otroci gradijo no in da obstajajo priložnosti, v katerih otroci tve- bivališča. Češnja privablja ptice in ponuja okusne gajo. Primeren prostor za tovrstno učenje je lahko plodove. Bor omogoča plezanje, z njega odpada- zeleno šolsko igrišče. Z nekaj kreativnosti lahko jo storži, ki so pozimi oči in usta snežakov. Vitice otrokom omogočimo občutke povezanosti z nara- divje trte postanejo vrvi pri gradnji hišic. Obilno vo, svobode in raziskovanja ne glede na to, kje se v jesensko listje pod platanami omogoča gradnjo resnici nahajamo. K. Scanlan (2020) opisuje kraj v naslonjača. V kotu igrišča se nahaja blatna jama, Londonu, zeleno površino z enim drevesom sredi v kateri otroci kopljejo, gradijo skulpture in torte, naselja, ki ga otroci vsak teden obiščejo. Še nedav- se igrajo z blatom, izdelujejo vodne poti. Razbijanje no je bil to spregledan javni prostor, kjer so leža- kamnov prinaša odkrivanje nenavadnih zakladov le pločevinke, igle in razbito steklo. Zdaj tu otroci v njihovi notranjosti. Iz tal pokukajo deževniki, v iščejo deževnike, kopljejo, iz blata izdelujejo barvo, travi najdemo polža, pajka, pikapolonico. Meto ali Muzej kamnov, 1. triletje 36 Didakta narave prejmemo v obliki pisma, ki ga pošilja goz- dni škrat ali drugo gozdno bitje. Takšno pismo je lahko od vetra načeto in z blatom pomazano, da bo verodostojnejše. Preberemo ga z otroki, pre- den se odpravimo v naravo. Lahko vsebuje dolo- čene napotke za učenje in raziskovanje ter prispe- va k večji motivaciji otrok. Gozdni ključ Preden vstopimo v gozd, se z otroki dogovorimo za ključ, ki odpira vrata v svet narave. Ključ lahko pomeni, da vsak otrok poišče jesenski list, ki mu je všeč. Zbirko listov v vrsti razporedimo na prag gozda ter zapojemo pesem o gozdu. Nato prag prestopimo. Ključ je neke vrste ritual, ki ga opra- vimo pred vstopom v gozd. Oblikovanje ključa je Sajenje macesna na šolski zelenici, 1. triletje vsakokrat drugačno, stalnica je lahko pesem. Po- skrbimo, da s ključem ne škodujemo naravi (trga- meliso iz zeliščne gredice poleti potopimo v vodo nje cvetja ipd.). in pijemo osvežilni napitek. Skratka, načrtovanje in oblikovanje obšolskih površin imata velik pomen Dežela škratov pri ustvarjanju potenciala za izvajanje gozdne pe- Z otroki iz naravnih materialov na lepem kraju v dagogike na šolskem pragu. gozdu ali na zunanjih šolskih površinah izdelamo hišice za škrate. Prepustimo se občutku za pra- Avstralski pedagoginji C. Nuttall in J. Millington vljično, domišljiji in ustvarjalnosti. Pomagamo si (2008) predstavita učilnico na prostem kot kon- lahko z zgodbami o škratih. Hišice vpnemo v na- cept oblikovanja in razvijanja obšolskih površin, kar ravno okolje, med korenine dreves, votline, du- sovpada z načeli gozdne pedagogike in pomenom pline ipd. Škratom lahko pustimo priboljšek, jim urbane narave. Zunanje šolske površine po njunih prižgemo svečko in jim zapojemo ali zagodemo. izkušnjah postanejo sredstvo in dodana vrednost Nam bodo škrati povrnili naše prizadevanje s pre- za učenje. V nasprotju s tradicionalnim pogledom, senečenjem? Presenečen sem bil, ko se je deček da so zunanje šolske površine namenjene športu iz 5. razreda, najstarejši v heterogeni skupini, po- in igri, medtem ko učenje poteka v učilnicah, zago- polnoma vživel v deželo škratov in se veselil škra- varjata mnogotere funkcije, ki jih ponujajo ustre- tjih odzivov. zno oblikovane učilnice na prostem. Divja hrana Predlagam, da skrbno pretehtamo, kaj nam v vsej Spomladi za otroke pripravim nabiranje in posku- raznolikosti omogočajo naravne površine, ko raz- šanje divje hrane. Na začetku razdelim vsakemu mišljamo o doseganju učnih ciljev. Skupaj z otroki prgišče mandljev, ki jih spravijo žep. Mandlje lah- oblikujmo in raziskujmo raznovrstne kotičke ter ko pojedo, če jim okus divje rastline ni všeč (gre- prepoznajmo in izkoristimo aktivnosti, ki omogo- nek, zelenjavni …). Poskusimo čemaž, regačico, čajo učenje, čudenje, raziskovanje in znanje, teme- smrdljivko, poganjke robide, koprivo, zajčjo de- lječe na otrokovi lastni izkušnji v naravnem okolju. teljo, regrat, divji hmelj, kislico, japonski dresnik, Prvič, ko otroke peljemo ven, bo morda zahtevno, sladko koreninico in še kaj. Na koncu na preno- mnogi otroci se najprej razživijo in na plan spusti- snem gorilniku skuhamo zeliščni čaj. Pri malici jo svojo zadrževano napetost, o čemer poročajo dele rastlin vstavimo v sendvič, izdelamo lahko mnogi gozdni pedagogi in učitelji. A ob kontinu- zeliščni namaz. Pomembno je, da sami ne uživajo iranih obiskih narave se vzpostavi rutina, več pro- neznanih rastlin, saj so nekatere strupene. stora prispeva k zmanjšanju števila konfliktov, otro- ci se umirijo in postanejo pozornejši (Györek 2013). Orientacija in lov na zaklad Izdelal sem preprost zemljevid šolske zelenice, ki 7 Dejavnosti v naravi ga zmorejo brati že prvošolci. Po terenu skrijem Pri svojem delu sem imel priložnost spoznati in štampiljke in označim njihovo lego na zemljevi- preizkusiti raznolike aktivnosti v naravi. Nekatere du. Učenci jih poiščejo, pritečejo k blazinici, da na- predstavljam tu. pravijo odtis, nato štampiljko spet skrijejo na isto mesto. Ko postanejo spretnejši, lahko merimo Gozdni nabiralnik tudi čas. Vajo poljubno dopolnim z nalogami, ki Z otroki sestavimo preprost nabiralnik in ga posta- jih najdejo na skritih mestih in jih z namigi vodijo vimo na zunanjo šolsko površino. Povabilo za obisk do zaklada. 37 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Stik z živalmi in skrb zanje Z učenci poiščemo živali na šolski zelenici in jih opazujemo v kozarcih ali pod lupo. V tleh pripra- vimo pasti za žuželke. Pazimo, da živali ne poško- dujemo. Opazujemo polže, pajke, hrošče, mravlje, pikapolonice, čebele, deževnike. Nekatere živali previdno držimo v rokah. Opisujemo, kakšen ob- čutek nam sprožijo, ko se jih dotaknemo. Vrnemo jih v naravno okolje. V razredu smo gojili paličnja- ke. Skrb zanje je preprosta, hranimo jih s poganjki robidnic ter občasno poškropimo, da jim zago- tovimo primerno vlažnost zraka. Učenci so se ob njih neverjetno umirili. Nekateri so jih nosili na rami ali na glavi. Vsako leto v senco drevesa po- Slike iz naravnih materialov 38 Didakta stavimo akvarij s paglavci. Z učenci jih opazujemo kundna 'osvetlitev' in nastane fotografija. Drugi več mesecev, ugotavljamo spremembe, jih hrani- trepljaj pomeni, da mora spet zapreti oči. Foto- mo in menjamo vodo. Na ta način lahko vzgojimo grafe vzpodbujamo, naj izbirajo zanimive, lepe, mlade žabe. Pogovarjamo se o varovanju živali in presenetljive motive narave. Fotograf in aparat njihovega okolja ter premagujemo strahove. naj se pogovarjata le, če je nujno. Razložimo, da tišina ustvarja slike, ki bodo na aparat naredile Likovno ustvarjanje iz naravnih materialov globlji vtis. Vlogi zamenjamo (Cornell 1994). Otroke vzpodbudimo k oblikovanju slik ali kipov iz naravnih materialov. To so lahko torte iz blata, Zaznavanje zvokov in barv gradovi, hišice za živali, igluji in snežaki pozimi ali Na prijetnem mestu v naravi se udobno namesti- prave slike, na kakršnih jesenski list postane del ži- mo. Otroci zaprejo oči. Ob vsakem novem zvoku, vali. Iz palic lahko postavimo okvir slike, da omeji- ki ga slišijo, iztegnejo nov prst na rokah. Po minu- mo površino. Otroke opozorim, naj ne trgajo delov ti tišine ugotavljamo, koliko različnih zvokov smo živih rastlin. V slogu land art, krajinske umetnosti, zaznali in kaj smo slišali. Podobno lahko naredi- je mogoče izdelati labirinte in skulpture iz listja, mo z odprtimi očmi: za vsak nov odtenek izbra- mozaike iz kamnov ipd. Uporabimo in vključimo ne barve, ki ga otroci zaznajo v okolju, sprožijo en lahko naravne danosti, kot so štor, skala, drevesno prst (Cornell 1994). Tako smo stali pred ribnikom, deblo. obraslim z mahom in drevjem, ter prepoznavali množico odtenkov zelene. Vrtnarjenje Z otroki skrbimo za šolski vrt. Pred leti smo z učen- 8 Povabilo v gozd za zaključek ci prvega triletja skupaj postavili visoko gredo z Györek (2013) zapiše, da v razredu poučujemo o lesenim okvirjem, jo napolnili z zemljo ter pose- preteklosti, v gozdu pa o sedanjosti. Gozd omo- jali in posadili zelenjavo. Učence vzpodbujam, da goča učenje v ritmu narave, v gozdu delamo tisto, od doma prinesejo seme in sadike. Spremljamo kar nam ponuja narava, o snegu se učimo, ko je rast, zalivamo ter se veselimo pridelkov. Škrniclje s sneg, o gobah, ko rastejo gobe. Menim, da s pri- krompirjem ter zeliščne paketke s posušenim be- bliževanjem narave otrokom skozi izkušenjsko zgovim in lipovim cvetjem smo pripravili za pro- učenje in doživljanje prispevamo k trajnostnemu dajo na dobrodelnem šolskem sejmu. razvoju in oblikovanju pristnega odnosa do na- rave, ki bosta med temelji zdrave družbe priho- Kotiček pod drevesom dnosti. Otroke je smiselno peljati v gozd v rednih V slogu knjižnice pod krošnjami smo z učenci obli- presledkih (vsaj tedensko) in različnih starostnih kovali program aktivnosti, ki je potekal v kotičku obdobjih, saj se z odraščanjem spreminja njihova pod lipo in je bil namenjen vsem otrokom na šol- percepcija (Planinšek in drugi 2018). Nekatere šole skem igrišču, tudi tistim iz drugih oddelkov. Učen- v Sloveniji prakticirajo redno obiskovanje gozda, ci so se sami javili in organizirali dejavnosti, npr. npr. v obliki gozdnega petka. V samem zaključku učenje plesa, lutkovno predstavo, predstavitev pa- vas z besedami gozdnega moža Skogsmulleja va- ličnjakov. Na lipo smo obesili plakat z razporedom bim v gozd: Hei kolikok! V pozdrav mu odgovorite aktivnosti za ves teden in po tleh razgrnili odeje. z istimi besedami. Srečanje z drevesom Igro sem prevzel iz zbirke idej J. Cornella (1994). Literatura in viri Cornell, J. (1994): Približajmo naravo otrokom. Celje: Celjska Mo- Otroke razdelimo v pare. Enemu zavežemo oči, horjeva založba. drugi ga vodi nekaj minut med drevesi in ga Györek, N. (2013): Gozdna pedagogika v Sloveniji – priložnost za povezovanja in nova znanja. Gozdarski vestnik, 71/4: str. 225 ̶ 234. nazadnje ustavi pred izbranim drevesom. Slepi Nuttall, C., in Millington, J. (2008): Outdoor classrooms; a han- z vsemi čuti skuša doživeti drevo. Otroke lahko dbook for school gardens. Hampshire: Permanent Publications. Planinšek, Š., in drugi (2018): Gozdna pedagogika – pot do vzgoje vzpodbujamo z vprašanji: Je drevo še živo? Ga ljudi za trajnostni razvoj družbe. Gozdarski vestnik, 76/1: str. 33-39. lahko objameš? Kaj čutiš, če se obenj podrgneš Neslen, A. (2017): Acess to nature reduces depression and obesity, finds European study. V: The Guardian. Dostopno na https://www. z licem? Slepega partner odpelje nazaj na izho- theguardian.com/society/2017/mar/21/access-nature-reduces-de- diščno mesto. Slepi sname prevezo in na osnovi pression-obesity-european-report, 22. 4. 2022 Scanlan, K. (2020): Circle of Life Rediscovery. Dostopno na https:// izkušnje skuša odkriti svoje drevo. Otroka zame- circleofliferediscovery.com, 17. 5. 2020 njata vlogi. Vir 1: A brief history of forest schools around the world. Dostopno na https://www.growingwildforestschool.org/post/the-brief-hi- story-heritage-of-forest-schools-around-the-world,22. 4. 2022 Fotografski aparati Vir 2: Inštitut za gozdno pedagogiko. Dostopno na https://www. gozdna-pedagogika.si/, 22. 4. 2022 Ena mojih ljubših iger za doživljanje narave pote- Vir 3: Skogsmulle – how it started. Dostopno na https://www.owl- ka v parih. En otrok zapre oči in prevzame vlogo scotland.org/images/uploads/cluster_groups/Skogsmulle_-_the_ start.pdf, 22. 4. 2022 fotoaparata. Drugi ga vodi po naravi in ga ustavi Vir 4: Zdravilna moč narave. Francoska dokumentarna oddaja, pred lepim prizorom. S trepljajem po rami sproži RTV Slovenija. Dostopno na https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-f ilmi-in-odda- fotoaparat. Mižeči odpre oči, da se zgodi 3–5 se- je/174661457/, 11. 4. 2021. 39 Didakta