GANIMEDOV RELIEF IZ ŠEMPETRA V SAVINJSKI DOLINI JOSIP KLEMENC Eno najvažnejših del tretjeg a leta izkopavanj v Šem petru (1954) je bilo, da smo že delom a preiskani jugovzhodni del še znatno poglobili. Šli smo do globine 3,50 m pod d an ašn jo površino, ko lik o r nam je bilo mogoče zaradi taln e vode. Ves preiskani prostor je bil že p re j razdeljen na mrežo k v ad rato v in smo tako m ogli določiti natančno lego posam eznih izkopanih kosov. V k v ad ratu E-I, D -I itd. smo našli še precej novih kosov.1 V k v ad ratu E-I smo našli pošev ležečo štirikotno ploščo, n ep ra­ vilne oblike iz peščenca (403), ki je ležala 2,71 m globoko. Vsi n jen i ogli so odbiti in je popolnoma ravna. D ebela je 28 cm. V erjetno je, da pred ­ stavlja del grobne skrinje za pepel, k i smo jo izkopali v sosednjem k v ad ratu DE-I. Ta grobna sk rin ja za pepel iz peščenca (št. 422), k i je b ila tudi prvotno brez dna, je posebej zanim iva zaradi tega, k e r ima n a stranski steni v plastično označenem o k v irju vklesane črk e IVS ( = I ustae). N a levi strani izven o k v irja so pa le težko čitljiv a znam enja, ki d ajo zložena besedo S E P (— Septimia). V k v ad ratu D -I smo odkopali grobno skrinjo za pepel (št. 404), k atere dno je ležalo 3,35 m pod današnjo po­ vršino. Na sp red n ji strani im a vklesani samo dve veliki črk i D. M. (= D iis M anibus). Ta kos je ležal precej globoko v taln i vodi in smo dolgo čakali, da bi voda u padla in bi tak o skrinjo laže izvlekli iz jam e. K er voda n i upadla, smo m orali skrinjo izpodkopavati v vodi ter jo dvigniti na suho. P ri tem delu smo zadeli n a p ro filiran i rob večjega spom enika iz m a r­ m orja, k i je ležal ves v vodi 3,35 m globoko. S tal je narobe, nekoliko poševno, z dolnjo stran jo navzgor. Po daljšem napornem delu in k o panju v talni vodi, nam je končno uspelo, d a sm o potegnili iz n je ta m arm orni kos, blok št. 425, s prekrasnim reliefom Ganim eda, ki ga dviga orel v nebo (sl. I).2 Izkopani m arm orni kos je pravokotne oblike (119 X 91 X 24 cm) s poškodovanim gornjim in spodnjim robom. Č eprav je ležal dokaj na- 1 J. Klemenc, Začasno poročilo o izkopovanju v Šem petru v S avinjski dolbli, A rheološki vestnik VI/2, L ju b lja n a 1955, str. 30 sl. 2 Ganim edes, Roscher, A usführliches L exikon der griechischen und röm i­ schen M ythologie. Bd. 1/1, Spt. 1595 sqq. Vso literatu ro o G anim edu n av aja E. Sichterm ann v svojem delu, Ganim ed, M ythos und G estalt in der antiken Kunst, Berlin 1955, str. 73 sqq.-A. Alföldi (Archaeologia Helvetica 3, str. 61 sqq.) obravnava na fragm entu terre sigillate popolnom a novo tem o: D er m ytische G ew altherrscher u n d Ganim ed, eine hellenische R eliefkom position aus V in­ donissa. Sl. 1 . Ganimed, Šempeter v Savinjski dolini. Pohorski marmor v pieno, je zaradi rečnega proda zgornji del reliefa, posebno Ganim edova glava s frigijsko čepico, precej obrušen, m edtem ko je vse ostalo izvrstno ohranjeno. Sprednja stran je razdeljena n a dve polji. Desno ožje je 23,5 cm široko in im a zgoraj obliko k ratk eg a iztegnjenega loka. L ahko trdim o, d a je to k ra tk a noriško-panonska voluta. Ploskev izp o ln ju je akantova rastlina z m esnatim i listi, razv ijajo ča se kandelabersko iz listnate čaše, k atere m anjši spodnji listi so obrnjeni navzdol, večji navzgor, nakar se ponovi motiv navzdol in navzgor ob rn jen e listnate čaše, iz k atere raste listnato steblo; na njegovem dvodelnem vrhu se ponovi isti m otiv listnate čaše, iz k atere rasteta dva v išja listn a venca, nad k aterim a se tretjič ponovi m otiv dvojne listnate čaše, k i nosi k nam obrnjen cvet. Zelo je verjetno, da j e b il tem u enak n ajv išji cvet na okrnjenem spom eniku št. 299. Leva večja 68,5 cm široka polovica je spodaj in ob stran eh om ejena s trik ra t profiliranim 8,5 cm širokim okvirjem . O kvir preide na zgornji strani v dvojni 14 cm debeli lok. Levi del loka je poškodovan. Tudi lok je trik ra t profiliran. Zelo verjetn o je, da imamo ta lok lahko za p red ­ hodnika ali vsaj sorodnika noriško-panonske volute. Večina šem petrskih reliefov je na zgornji strani om ejena z noriško-panonsko voluto, vendar so tudi prim eri, k je r je zgornji rob okvira dvojni ali celo tro jn i lok (n. pr. S atir in Nim fa, inv. št. 101).3 P ri reliefu z Ifigenijo n a T avridi so okvirni loki v sredini celo del a rh ite k tu re svetišča, pred k aterim stoji žrtvenik.4 Zaradi tega mislim, da je tudi nad Ganim edom mogoč dvojni lok. Pač pa je lok ali stegnjeni zavoj na zgornji stran i stranskega p o lja lahko prim er te volute. Večjo polovico izpolnjuje lik G anim eda z orlom. G anim ed je upo­ dobljen kot gol m ladenič s frigijsko čepico na glavi. Na desni strani prsi nosi plašč, ki je sp red aj spet z okroglo sponko in m u visi zadaj čez pleča do kolen. V iztegnjeni levici drži za tetivo navzdol viseči lok, k i je se­ stav ljen iz dveh zavitih delov. V erjetn o je lok n arejen iz živalskih rogov. Desnico je iztegnil vodoravno na orla. D lan z dolgimi, finim i prsti je kar položil na njegovo desno peru t. Zdi se, k ak o r da bi ga hotel objeti. Ganim edovo telo lebdi poševno v zraku. Glava s frigijsko čepico je delom a v desnem loku. Leva noga plava popolnoma v zraku, z desno pa se opira na m anjšo skalo, k i je del skalnate pokrajine. V prostoru desno od loka je precej velika G anim edova pastirska piščal. Z njo je izpolnjen desni spodnji prazni prostor reliefa. Levi spodnji del pa p red ­ stav lja pokrajino, sestavljeno iz štirih skal. Na n ajv išji pečini ob okviru sedi pes (višina = 1 7 cm ), k i se opira na sprednji, nekoliko poškodovani nogi. Precej k ra tk o in široko glavo im a obrnjeno nazaj in gleda za svojim odhajajočim gospodarjem . Pes je v razm erju z Ganim edom precej velik, saj mu sega sk o raj do sredine stegna. Ganim ed im a glavo pokrito s frigijsko čepico, znak, da je njen lastn ik orientalec. K apa m u pokriva zadaj tu d i del v ratu . Pogled m u je o b rn jen v orla. Skoda, da je obraz, posebna brada, m očno poškodovan. M išice n a prsih in treb u h u so zelo 3 J. Klemenc, T ro jan sk a p ravljica na nagrobnih spom enikih iz Šem petra ob Savinji, Zbornik filozofske fakultete II., L ju b lja n a 1955, str. 59, sl. 2. 4 O. c. str. 64, sl. 5. m očno in proporcionalno razvite. P rsti na rokah, posebno na iztegnjeni desnici, so zelo dolgi in fini, k ar je značilno za šem peterske reliefe iz II. stoletja naše ere. Ves prostor med Ganimedom in okvirom ter nad psom p a zavzema velika ptica z razprostrtim i krili. Pokonci stoječi, 47 cm visoki orel je o b jel m ladeniča z levo nogo od zadaj. K rem plji so še videti n a levem mla­ deničevem boku. Z desno nogo se p a o pira na desno m ladeničevo stegno. G lavo z močno u krivljenim kljunom im a p a obrnjeno p ro ti Ganim edu. O rel gleda p rijazno m ladeniča, k i se m u prav nič ne upira. D esna iz­ tegnjena p e ru t sega do okv ira in je sestavljena iz dvojnih peres. Zgoraj je k rajše puhasto perje, spodaj so pa daljša, proti koncu nekoliko upog­ n jen a in zavita peresa. R eliefna plošča je na levi stran i zgoraj in spodaj poškodovana. Na zgornji in sp o d n ji strani sta bili po dve izklesani vdolbini. Z gornji sta b ili globoki po 8 cm, spodnji pa po 4 cm. V vdolbinah so bile železne sp o jk e ali klini, k i so jih zalili s svincem, d a so bili trdno pričvrščeni. N a­ n je so pristale s svojim i vdolbinam i d ru g e plošče, k i so bile tak o zvezane z našo reliefno ploščo v celoto. N arasla S avinja je izpodkopala breg, na k aterem so stale pokopališke stavbe. Ko so prileteli deli teh spomenikov na dno struge, so zaradi silnega u d arca popokale vezi in spojke, obenem pa se je odkrušil tu d i tisti del spom enika, k je r so bile om enjene vdolbine. N a spodnji strani našega reliefa se pričenja poškodba ob levem dolnjem robu okvira in je dolga 58 cm, n ajv išja pa je ravno nad levo vdolbino te r je visoka ca. 16 cm. Na tem m estu je sp ajal železen s svincem zalit k lin ploščo z Ganim edovim reliefom z m arm orno ploščo, ki j e b ila dno grobne sk rin je za pepel. Z goraj se pa pričenja poškodba tudi na levem okviru in je dolga 30 cm. N ajv išja je tik ob robu, in sicer je visoka 20 cm. M arm orna plošča z Ganim edovim reliefom je nam reč stran sk a stena grobne sk rin je za pepel pokojnikov. T akih grobnih sk rin j za pepel pokojnikov imamo v Šem petru več. S p red n ja in zad n ja stena n ek e take grobne skrinje za pepel je navadno nekoliko d a ljša od stranskih sten. S prednja stena ene tak e grobne sk rin je za pepel p red stav lja H erak leja,5 kako vodi A lkestis iz pod­ zem lja (vis. 112 cm). D olga je 170 cm. Stranski, k te j sk rin ja pripadajoči steni p red stav ljata dva lovca na zajce in na ptice. Visoki sta kot stena s H eraklejevim reliefom , t. j. ena 108 cm, a druga 110 cm. Obedve sta približno enako široki, ena 95 cm, d ru g a 93,5 cm. Že samo to dejstvo nam dokazuje, da so m arm orna plošča s H erak lejem in plošči z lovci del ene grobne sk rin je za pepel. Še bolj nam pa to dokazujejo vdolbine za že­ lezne spojke, k i so bile zalite s svincem , m arm ornata podlaga in m ar­ m ornata g o rn ja stena, ki je pokrivala to grobno sk rin jo za pepel. D ruga sk rin ja za pepel pokojnikov rodbine Enijcev im a na sprednji širši stran i relief E vrope6 na biku (dolž. 183 cm, višina 120 cm), zadnja stena pa p red stav lja Parisovo sodbo,7 ki je istih dim enzij k ot relief z E vropo (dolž. 183 cm, viš. 120 cm). S tran sk a stena, ki predstavlja S atira, 5 Arh. vestnik, VI/2, L ju b ljan a 1955, str. 505 sl. 9. 6 V arstvo spom enikov L ju b ljan a IV, 1951—52, str. 70. — Studi A quileiesi a G iovanni Brusin, A quileia 1955, str. 152, sl. 1. 7 Zbornik filozofske fakultete II., L ju b lja n a 1955, str. 58 sl. 1. k i hoče vzeti nimfi obleko, je visoka kot om enjeni p red n ji in zadnja stena, t. j. 118 cm. Široka pa je 72 cm in je torej ožja k o t p red n ja in zadnja stena. T udi tu k aj je nedvom no dokazano', da g re za grobno sk rin jo za pepel, na k ateri je stal baldahin z reliefi in imeni pokojnikov. Navedeni pod atk i nam dokazujejo, da je bila m arm orna plošča z Ganimedom stranska plošča neke grobne sk rin je za pepel pokojnikov, k ak o r tudi plošča, k i smo jo našli v B-I. Ta plošča (inv. št. 299) im a skoro iste dim enzije (viš. 119 cm, šir. 85 cm) k ak o r plošča z Ganim edovim re­ liefom. R azdeljena je na dvoje polj, od k aterih večji nim a nobenega reliefa, stranski pa im a isti akantov ornam ent kot je na plošči z G a­ nimedom. Imamo to rej dve stranski steni tre tje grobne sk rin je za pepel pokojnikov, m an jk ata nam pa sp red n ji in zadnja stena, ki sta bili v er­ jetn o okrašeni z reliefi. Ganimedov relief v Šem petru je to rej stranska stena grobne sk rin je za pepel pokojnikov. Y A rheološkem m uzeju v Zagrebu p a je kip Ga- nim eda, za katerega ni lahko določiti čem u je služil. Y sekakor je stal na takem mestu, k je r ga je bilo moči videti od vseh strani, saj je na vseh stran eh skrbno izdelan. Ta k ip (sl. 2) je prišel v zagrebški A rheološki m uzej z zbirko m aršala L avala N ugenta; izkopal ga je leta 1819 v Min- tu rn ah (današnji T raetto v Južni Italiji), poleg antičnega te a tra v p ri­ v atn i zgradbi.8 L. N ugent je dal m noge tu izkopane predm ete v smislu sklepa beneške U m etniške akadem ije dopolniti m ladem u k ip a rju Pa- ronuzziju. Kipi so dopolnjeni delom a s kararsk im m arm orom , delom a s sadro. Ganim edov k ip je s podnožjem v red visok 117 cm. Z m arm orom je dopolnjen nos, kos vratu, m anjše vdolbine na levem k o len u in pod njim , k ak o r tudi palec na levi nogi. Z apnencem je dopolnjen zad n ji del podnožja. S sadro je dopolnjena orlova glava, leva noga z drevesnim deblom , na katerem sedi orel in pri psu v ra t z glavo. Še sedaj m u pa m an jk a desna podlahtnica z roko, v k a te ri je držal neki predm et. Mogoče je b ila to pastirska palica ali, po analogiji s šem petrskim spom enikom , lok. Kompozicija šem petrskega reliefa z Ganim edom je zelo zanimiva. E na hipotenuza gre v smeri od skal po desni nogi na levo ram o. D ruga pa vodi od mesta, k je r se Ganim ed z roko d o tik a orlovega k rila, v sm eri proti točki, k je r orlovi k rem p lji drže Ganim edovo stegno. Skoro ves prostor okrog G anim eda je spretno izpolnjen. T ako n. pr. j e prazni prostor med orlom in Ganim edom izpolnjen s sedečim pastirskim psom, k i tudi vsebinsko spada k pravljici. P raznino na desni Ganim edovi strani pa izp o ljn ju jeta delom a vihrajoči plašč, delom a lok. Lok je lovčevo orožje in ga do sedaj nismo našli še n a nobenem Ganim edovem reliefu. T u k aj služi zelo dobro za izpolnjenje praznega prostora. P a stirji im ajo navadno poleg p astirsk e palice tudi piščalko s seboj. U m etniku je na našem reliefu p rišla prav dobro za izpolnitev prostora desno zdolaj. Šem petrski nagrobni relief je n arejen iz trdega debelozrnatega po­ horskega m arm ora. Zato njegova izdelava ni tako popolna, k a k o r bi bila v m aterialu, ki se da laže klesati. Po stilskih značilnostih lahko spoznamo, d a spada v provincialno klesarsko delavnico iz C elja, ki je d elala zelo veliko v II. stoletju za Šem peter v S avinjski dolini. 8 Jos. Brunšm id, K am eni spomenici H rvatskog N arodnog m uzeja u Zagrebu, str. 1 sl., str. 17 sl. in slika k strani 18. SL 2. Ganimed iz Minturna v Italiji (Nar. muzej v Zagrebu). Kararski marmor ZUSAMMENFASSUNG Das Ganymedes’ Relief aus Šempeter im Sanntale Zu Ende des A ussgrabungsjahres 1954 fanden w ir nebst anderen D enkm älern einige A schenkisten aus Sandstein. Noch tie fe r als diese und schon ganz im G rundw asser lag das M arm orrelief des G anym edes m it dem A d ler (Abb. 1). Die rechteckige M arm orplatte (119 X 91 X 24 cm) ist am oberen u n d unteren R ande beschädight u n d zw ar an d er Stelle d er Löcher fü r die B indestifte. Die V orderseite ist in zw ei F eld er geteilt. U nten u n d an den Seiten lä u ft ein dreifach p ro filierte r Rahm en. D as 23,5 cm breite, rech te F eld w ird von einem O rnam ent von A kantusblättern ausgefüllt. Dieses O rnam ent findet m an sehr häufig auf den R eliefen aus Šem peter. Den oberen R and dieses Feldes b ild et ein schwach au sg ed rü ck ter Bogen. Das linke, b re ite re F eld (68,5 cm) ste llt G anym edes dar. D ie profilierten R änder gehen oben in zwei 14 cm Bögen ü b er, die sich in der M itte vereinen. D er V erfasser m eint, dass m an in diesen Bögen am oberen Rande die V orgänger d er norisch-panonischen. Volute sehen k an n . G anym edes ist als n ac k te r Jün­ gling dargestellt, n u r an beiden Seiten u n te n sieht m an den M antel, d er am H als m it einer ru n d en Schnalle zusam m engehalten w ird und ihm ü b er den R ücken bis zu den K nien h erabfällt. D ie B esonderheit dieses R eliefes ist aber die, dass G enym edes in der au sg estreck ten L inken einen n ach unten hängenden Bogen hält. D ie R echte a b e r liegt, den A dler um fassend, auf dessen rechten F lügel. D er A dler seinerseits um fasst ihn m it seinen K rallen z a rt und h eb t ihn in die Luft. E benfalls rech ts von G anym edes sitzt auf dem Felsen ein nicht eben k le in er H und und b lic k t trau rig seinem entschw ebenden G ebieter nach. Im R aum u n ter dem herab h än g en d en Bogen ist eine H irtenflöte abgebildet, die den D argestellten als H irten kennzeichnet. Diese Marmorplatte mit Ganymedes-Relief bildet die schmälere Seitenfläche einer Aschenkiste. Wir finden ihrer mehrere in Šempeter. Eine von diesen Grabkisten hat an der Vorderseite ein Relief, wo Herakles, Alkestis aus der Unterwelt herausführend, dargestellt wird. Die beiden Seitenflächen zeigen einerseit einen Jäger mit Vögeln, anderseits einen solchen mit Hasen. Eine weitere Aschenkiste hat auf ihrer längeren Fläche das Relief Europas auf dem Stier, auf der anderen längeren Fläche aber das Urteil des Paris. Die kürzere Seitenfläche zeigt das Relief eines Satyrs mit der Nymphe. Im Quadrat B-I fanden wir eine weitere solche Platte von beinahe gleichen Dimensionen wie Ganymedes. Ihre Vorderseite ist ebenso in zwei Felder geteilt, deren schmäleres dasselbe Akantusornament aufweist, wie bei Ganymedes. Die breitere Fläche ist aber leer. Diese beiden Platten, die mit Ganymedes und die zuletzt beschriebene, waren Bestandteile (Seitenwände) einer weiteren Grab­ kiste, deren grössere zwei Vorderplatten uns noch fehlen. In Zagreb befindet sich im Archaeologischen Nationalmuseum eine Gany- medes-Statue aus der Nugent-Sammlung (Abb. 2), deren Zweck man nicht sicher feststellen kann. Sie ist aus dem karrarischen Marmor und stark nachträglich restauriert. Das Ganymedes-Relief aus Šempeter bezeugt uns sicher mit seinem Ma­ terial, Stil u. s. w., dass es mit Künstlerhand von Steinmetzen aus der benach­ barten Celeia hergestellt wurde.