SCOVENSKI CIST ___ Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. dilll i Vosamexna si. 1 Din. mesečno. Ce se sprejema Ust v upravi, naroč- I V prava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Telefon št. 3487. Interurban 3467 nlna 4 Din, na tlom ln po noštl dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč- |j Poštni ček. račun. Ljubljana 15.17» Rokopisi se ne vrača/o 11 nlna SODln. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru f Tele/on štev. 2S49 Praznih vzajemnosti našega rodu Veličasten sprejem ameriških Slovencev v stari domovini Odhod iz Amerike Ameriški Slovenci so se zbrali za la izlet iz skoro vseh držav Severne Amerike Prišli so celo iz daljne Floride in Colorada. Zbrali so se v Chi-cagu, odkoder.so odpotovali v New York. V New York so prispeli popoldne, ler so se takoj ukrcali na s-Berengarijo«, dočim so se drugi potniki za ta parnik ukrcali šele zvečer. Za to pozornost so bili izletniki zelo hvaležni. Točno ob polnoči '20. t. m. je ladja odplula iz Nevv Yorka ter prispela 27. I. m. zjutraj v Cherbourg. Naše čitatelje bo zanimalo, kakšna je ta ladja. Dobili smo o njej te-le podatke: Cunardova družba je znana po svojih velikanskih parnikih in ima >Berengarija« 52 tisoč ton. Dolga je 919 čevljev, široka 98, visoka pa od vrha jamborov do gredla 2-K3 čevljev. Njena hitrost znaša normalno 22 in pol milje na uro, kar omogoča ladji, da v šestih dneh prevozi Atlantski Ocean. Že iz teh podatkov je razvidno, da so dimenzije te ladje ogromne. Omenjamo še, da ima ladja nad 10 tisoč žarnic. Ladja ima vse potrebne prostore in naprave za največji komfort potnikov ter jo lahko imenujemo ploveči hotel. Saj more največja dvorana sprejeti 7(X> oseb. »Berengarija« je največja ladja družbe, večja kakor »Aquitanija« s 46 tisoč tonami in >Maure-tanija« s 31 tisoč tonami. Bratom naproti Pot iz Ljubljane do Cherbourga je dolga, še daljša v Ameriko, pa jo je vendar naredilo že na slolisoče naših ljudi. Zato se ludi naša delegacija ni ustrašila te dolge poti in je odšla Amerikancem nasproti. Na dolgi vožnji so imeli delegati priliko občudovati naravne lepote Švice in Tirolske, lepe teste in elektrifikacijo, v Franciji pa lepa polja in ravnine ter velemesto Pariz. Popoldne v petek je prišla delegacija v Cherbourg, kjer jo je pozdravil uradnik Cunard Line Čeh Vojteh Franco v slovenskem jeziku. Ravnatelj družbe jih je povabil na »Lotaringijo«, ki jih je peljala na »Aquitanijo«. »Aquitanija« je ogromna ladja, saj je dolga 280 m in široka 50 m. V družbi hrvatskega zastopnika Cunarda jim je kapitan pokazal vse prostore. Naslednjega dne so šli z >Lotaringijo« ob 4 ljutraj na odprto morje naproti »Berengarijk. Obe ladji sta se srečali ob šestih zjutraj in takoj jc bilo mogoče, da je pozdravil naše rojake v imenu Rafaelove družbe in Misijonske zveze g06p. katehet Valentin Tome. Med drugimi omenjamo, da je prišel z izletniki prezaslužni duhovni vodja izletnikov Rev. Plevnik. Od društvenega odbora pa so prišli predsednik Opeka, podpredsednik Grm in tajnik Zalar. Z njim je prišel tudi glavni potovalni vodja gosp. Krmpotič od Cunard Line. Skupno je prišlo s KSKJ 81 Slovencev, z isto ladjo pa je prišlo tudi 110 bratov Čehov. Po prisrčnem razgovoru so se slovenski potniki ukrcali na »Alsatio«, ki jih je pripeljala v Cherbourg. V pristanišču je Cunardovo uslužben-stvo v par minutah spravilo in uredilo vso prtljago po zelo kratkem pregledu francoskih oblasti. Na grobu Male sv. Terezije Nato je slovenska skupina vstopila na pripravljene avtomobile, dočim so se Čehi odpeljali z vlakom. Po lepi asfaltirani cesti med visokim drevjem so na poti 250 km, katero so prevozil i v štirih urah, imeli priliko opazovati francosko zapadno pokrajino, nje travnike, živino itd. Ob 12 pa so prispeli v Lisieux. Podali so se takoj v cerkev. Tu sta maševala gg. Plevnik in Tome, po maši pa se je vršil slavnostni obed v Grand hotelu Regina, kjer je bila na razpolago okusno okrašena glavna dvorana. Ob tej priliki, ko so se vsi delegati zbrali, jih je nagovoril v imenu slovenske Rafaelove družbe v Ljubljani g. Tome. Poudaril je, da kakor hiti otrok v naročje svoje matere, tako se tudi oni vračajo v svojo domovino, katero nadvse ljubijo. Zemlja slovenska je ostala še vedno ista. Skrbna je mati. Dobila je novo obleko, ki pa jc na severu in jugu črno obrobljena. Slovenska lipa te dni cvete in vabi pod svojo senco vse daljne obiskovalce. Posebno pozdravlja duh. vodjo rev. Plevnika. pod katerega vodstvom se Kranjska slovenska Jednota najlepše razvija. Ravnotako pozdravlja predsednika Opeko, podpredsednika Grma in neumornega tajnika Zalarja, ki so prevzeli težko nalogo, da prirede lepi izlet. Ne prihajajo pa naši rojaki samo obiskal svojcev, temveč s posebnim namenom, da zbude v srcih vseh Slovencev ljubezen spoštovanja in češčenja velikega Barage. Kot rojapom in častilcem Barage jim je zaklical: Dobrodošli, Rog Vas živi. Za pozdrav se je zahvalil g. župnik Plevnik. Povedal je, da so bili na Berengariji presenečeni, ko so zaslišali, da so prišli iz daljne Ljubljane sprejet rojake v daljno Francijo, čutimo, da vlada danes vse večja ljubezen med slovenskim ljudstvom do svojih rojakov. Velika je bila žrtev, da je prišla delegacija naproti in pokazala skrb Rafaelove družbe za izseljence. Toda tudi naši rojaki so mnogo žrtvovali z izletom v domovino. Mnogi so za delj časa morali zapustiti svoje rodbine in posle. Mnogi tudi nimajo več tistega zaslužka, kot so ga imeli še prod nedavnim. Toda ljubezen do slovenske zemlje je velika in ustrašili še niso nobenih denarnih žrlev, čeprav še lako velikih. Veselje pa je tem večje, ker vidimo da Odbor K. S. K. Jcdnote. nas domovina sprejema s toliko ljubeznijo in zanimanjem. S skupnimi močmi in skupnimi molitvami bomo dosegli, da proglase Barago za slovenskega svetnika. S slovenskim očenašem je bil zaključen slavnostni obed in vsi udeleženci so se podali v cerkev Sv. Terezije, da nadaljujejo svojo pobožnosl. Ogledali so si relikvije ter druge zanimivosti iz življenja Sv. Terezije. Cerkveno predstojništvo je dalo za ves čas bivanja Slovencev v Lisieuxu strokovno voditeljico, ki je razlagala vse relikvije in tudi pokazala rojstno hišo male Terezije, ter vse, kar je rabila v domači hiši. V Parizu Ob 4 popoldne so se z vlakom odpeljati v Pariz. Tu so jih ob pol 8 sprejeli v Parizu bivajoči slovenski dijaki skupno z marljivimi uslužbenci Cunard Line. V avtih so jih odpeljali v hotel La Faielte, kjer se je vršila v lepi dvorani skupna večerja. Pod vodstvom slovenskih dijakov so si nekateri ogledali Pariz. V nedeljo zjutraj je bila sv. maša v dveh cerkvah v Parizu: Trinite in sv. Auguštin. Potniki so se podali na vlak, ki se je ob pol 8 odpeljal z vzhodnega pariškega kolodvora proti Ljubljani. Za pot so dobili od družbe primeren prigrizek. Dan je bil lep in lahko so si ogledali na vožnji vse lepe kraje vzhodne Francije. Podnevi so se vozili ludi v Švici in proli večeru prispeli v Avstrijo. V Švici in na avstrijski meji so se jim zopet pridružili Cunardovi uradniki in jih spremljali do prihodnje meje. Lep sprejem na Jesenicah Ob pol 8 zjutraj je vlak pripeljal na Jesenice Tu so jih pričakovala razna društva. Prišli so šol- ski otroci in številni Jeseničani. Ko jc vlak pri-vozjl nn postajo, so bili naši bratje zelo prisrčno pozdravljeni ter so izstopili. Tu jih je pozdravil zastopnik ministra za socialno politiko policijski komisar Grbič Vlado v srbohrvalskem jeziku. Za njim je iz.pregovoril |x>zdrav stolni kanonik dr. Mihael Opeka (bral predsednika KSKJ) v imenu ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Nadalje je i/,pregovoril par besed še v imenu Rafaelove družbe dr. Vladimir Pegan, v imenu bana dr. Maruš i ca gosp. Fink. v imenu Jeseničanov pa občinski svetnik dr. Kogoj. Nato so bili naši ljudje povabljeni na majhen prigrizek, kjer so jim postregle tudi jeseniške dame. Omeniti moramo, da je bila ves čas na kolodvoru tudi godba, ki je lepo igrala tako ob pri. hodu. kakor tudi med prigrizkom in z.a odhod. Pred odhodom vlaka se ji za prijazen sprejem zahvalil g. Plevnik. Z lepimi besedami, na kar je vlak med burnimi klici odpeljal proli Ljubljani, okrašen s cvetlicami, ki so jih prinesli Jeseničani in Jesen I-čanke. Na poti zlasti proti Ljubljani jih je občin--1 v o pov--d pozdravljalo. V srcu domovine nih noš ter vseli drugih organizacij napotit sprevod na Masurvkovo cesto, l am s,, se razvrstili v krog, nakar s<> |>ozdrnvili došte Slovenci' v imenu g. bana in ministru /a socialno |Kilitik<> dr. Dolšak, v imenu mestne občine podžupan prof. Jarc, v imenu Prosvetne zveze kot največje sinteze slovenskega kulturnega udejstvovanja dr. Krek, v imenu centrale Krekovih družin g. J. Linglis, v imenu Narodno strokovne zveze g. Juvnn, v imenu županske zveze z« Dravsko banovino g. Novak. Vsi ti| govorniki so naglušnih da domovina kljub vsem uu|Kikam nikdar ni izgubila ljubezni za delavce, ki so šli izven domačih ineju, za delavce. ki so si pomogli sami od sebe in ki so ustvarili krasno organizacijo ua tujem. Poudarjali so. da je čut slovenstva tako močan, da gu nihče od zvestih sinov izgubiti ne more. obenem pa je večina govornikov |K>udorjala. da je dedščina domovine, to so sveti zakladi mater, svetli zakladi poštenosti in vdanosti v vero očetov tako sijajni, da so mogli svetiti tudi v tujini. Duh slovenstva in prepričanje katoliške vere sta pomagala vzdržati v slovenskih ljudeh v tujini ljubezen in zvestobo do domovine. Domovina jim je z.a to hvaležna. Naši dragi ljudje, ki s<- |>o desetletjih vračajo v domovino. bodo mogli opaziti, kako je domovina napredovala, ter so ljudje napredovali in zlasti, kako je tretja prestoliea naše osvobojene države, Ljubljana, napredovala \ zalivalo domačim govornikom so odgovorili: gg. predsednik KSKJ Opeka, podpredsednik Grm. duhovni vodjo rev. Plevnik iu glavni tajnik Zalar. Vsi ti zastopniki ameriških Slovencev so nuglnšali z ganljivimi besedami — vsakomur so prišle v oči solze — zvestobo ameriških Slovencev do vere. do domov ine. do juirodu. Griči in doline, vsaka steza je desetletja živela v spominu Slovencev v tujini. »Naj bo revna, naj bo majčkena, v sanjah nam v tujini sijala kot zvezda. Rodi zdrava, domovina!« G. Zalar je še vzkliknil kralju Jugoslavije, Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru, nadškofu dr. A. R. Jegliču, knezoškofu dr. Rož.muuu, kne/.o-škofu dr. Karlinu, banu dr. Murušiču in županu dr. Pucii. lako došli ameriški Slovenci, kakor tudi vse občinstvo je govornikom z viharnim navdušenjem odzdravljulo. Veličasten sprevod skozi mesto Sprevod ameriških Slovencev |x> Ljubljani je bil en sam triurni in en sam dokaz, da glavno mesto in prosvetno središče Slovencev vroče ljubi svoje sinove, še posebno pa tiste, ki so se v tujini povzpeli do samostojne neodvisnosti in ki so kljub temu ohranili zvestobo do domovine iu naroda. S poslopij so vihrale državne zastave, po ulicah gost špnlir, v/kli-kanje, ovacije.... Brat iu domač sin, ki se je vrnil i/ tujine, je sedaj |k> desetletjih gledal Ljubljano vso spremenjeno. Ljubljana vsa spremenjena, je pozdravljala drugače danes ameriške Slovence, kakor jih je pred desetletji odslavljaln. Z oslova nabili Amerikancev v sprevodu. Koderkoli se je pomikal sprevod, to je po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici. Dunajski cesti, Konkresnem trgu, VVolfovi ulici, Marijinem trgu in Pred škofijo, povsod so stale velike množice občin stva, živahno pozdravljajoč naše drage ljudi, prt hajajoče in tujine. Sprevodu na čelu je korakali pod vodstvom gosji. Dolinarja godba Zarja . za njo takoj odbor Kranjske Slovenske Katoliške Jed note, zatem Člani te Jednote in mnogo, mnogo ob činstva. Z številnih oken se je vsipalo cvetje na ljubljene brate. Služba božja v stolnici Ko so ameriški Slovenci s svojim veličastnim spremstvom prišli na trg pred škofijo, je knezoško' dr. Rožman še daroval v stolnici službo božjo. Nekoliko so počakali, takoj nato pa so mogli priti * stolno cerkev. Tu jih je s prižnicc pozdravil najprej stolni župnik dr. Klinar. Pozval jih je k zahvalni molitvi, da so prišli srečno čez morje, obenem pa tudi, da da so čez to morje prniesli dve svetinji, Ljubljana. 20. junija. Sprejem v Ljubljani se je /a dobro uro zakasnil in se je s tem tudi nestrpnost ljubljanskega občinstva zelo stopnjevala. Ali. ko je ob U.43 privoz.il na ljubljanski kolodvor vlak z. našimi ljudmi, tedaj ni nobena roka vsega zbranega občinstva — poln peron je bil — mirovala ter se je vse dvignilo v pozdrav. Tudi z. vlaka je z vsakega okna muhljulo dekle ali mož z. rot>ecm v pozdrav slovenski prc-stoliei. Na peronu glavnega kolodvora je pričakovalo ameriške brate že domače odlično občinstvo. Med temi so bili: Zastopnik ministra za socijalno politiko dr. Dolšak. zastopnik g. bana dr. Karlin, zastopnik g. škofa kanonik dr. Klinar, zastopnik mestne občine podžupan prof. Jarc, zastopniki županske zveze /a Dravsko banovino predsednik g. Novak in gg. Jeglič: in Kristan, podpredsednik Prosvetne zveze dr. Miha Krek. ki jc fimgirul tudi kot komisar OHZD, predsednik Pokojninskega zavod« g. V. Vrtovec, šef Borze dela g. Vončina. predsednik Jugosl. strok, zveze g. S. ž,umor, preds. centrale Krekovih družin g. J. Lungus in mnogi drugi odlični zastopniki naših javnih oblasti in organizacij. Na kolodvoru je pričakovala naše drage Ameriknnce tudi skupina narodnih noš. mod katerimi se je zlasti postavil g. Ix>jze Zaje v lepi gorenjski noši, dalje Svetov idov skuvtski steg s Kodeljevoga in še mnoga druga naša društva. Z zastavami pn so prisostvovali: Prosvetna zveza, okoli te zastave se je nabralo zelo številno članstvo, dalje pevsko društvo Ljubljana, katere zastava se jc jKnsebej odlikovala po svoji lepot i. dalje zastava Kat. Rokodelskega društva, ki ga je še posebej zastopal prof Lovrenčič, zastav« šent-peterske prosvete in pa zastava fantovskega krožka na Kodeljevem. Ko je privoz.il vlak z našimi Američani, je na peronu kolodvora završalo. Tisoče rok se jc dvignilo in stotine rok z vlaka jim je odgovarjalo. Slovenci v domovini so pozdravljali Slovence iz tujine. V tem je delavska godba »Zarja* pod vodstvom g. Dolinarja zaigrala koračnico in preglasil« izraze čuvstev spreje-majočih in sprejetih. Ko so izstopili naši Atne-rčani z vlaka, se je pričelo splošno pozdravljanje. Odlični zastopniki bi bili kmalu pozabljeni. tako je občinstvo navalilo k vlaku in vsakdo je pozdravljal vsakogar. Obujala so se stara znanstvu in marsikdo izmed naših ljudi je stisnil roko našemu človeku i-/ Amerike — |Ki 30 letih. Na peronu so se med seboj predstavili samo domači zastopniki in zastopniki ameriških Slovencev, takoj na to pa se jc ob svirn nju vrle godbo -»Zarje« in ob spremstvu narod- Mnobice ljudstva pozdravljajo svoje rojake prei v Sprejem ameriških Slovencev na kolodvortt kolodvorom. v Ljubljani lo jo svetinjo sv. vere in svetinjo svoje narodnosti in slovenskega jezika. Rev. Plevuik, duhovni vodja K. S. K. J. je nato daroval službo božjo. Med malo jo krasno prepeval pevski zbor pod vodstvom gosp, I'-. Kimovca, llisgr. Premrl pa Je orglal. Na koncu sv maže so zapeli zahvalno pesem. PoklonHev g. knezoškofu Pn lužbi božji so naši ameriški Slovenci razvrstili pred škofijsko palačo in odposlali depulaeijo k. gospodu knezoškofu. V zastopstvu so bili predsednik K. S. K. J. gosp. Opeka, tajnik K. S. K. J. :osp. Zalnr 111 duh. voilja rev. Plevnik. Deputacijo ie predstavil gospodu knezoškofu gosp, katehet 1'oiiic, ki je spremljal ameriške Slovence že od Cherbonrua sem. Depulaeija je s prisrčnostjo in utianosljo pozdravila gospoda knezoškofa In mu zagotovila vernost vseh katoliških Slovencev v Ameriki ter ga pozdravila kot duhovnega očeta vseh Slovencev. Gospod knezoškof pa je z izredno ljubeznivostjo čestital deputaciji, da so Slovenci ohranil' toliko poguma in toliko udanosti ter zvestobe rlo katoliške vere ter slovenskega ljudstva, obenem pa jim je priporočal, naj svetujejo vsemu slovenskemu ljudstvu v Ameriki, naj vztraja v tej zvestobi do vere in ljudstva. Čez Marijini trg po Miklošičevi cesti je godba >Zarja« nato vedla v spremstvu vseh društvenih zastav ameriške izseljence do hotela ^Miklič*, kjer so imeli prijetno servirano, domače, na slovenski način pripravljeno kosilo. Pri kosilu V lepih restavracijskih prostorih pri Mikliču so bili naši dragi Amerikanci prav dobro postrežem s kosilom. V si so hvalili okusna jedila, izborilo pijačo in točno postrežbo. Med kosilom je bilo izrečenih dosti lepih govorov. Tako so govorili v imenu Rafaelove družbe p. Zakrajiek, ki je sam še vedno skoraj cel Anierikanec in je s svojimi govori ubral pravi ton za došle sorojake, dalje zastopnik ministrstvu za socialno politiko in g. bana dr. Dolšak, zastopnik mestne občine prof. Jarc, kanonik dr. Opek a. Pisatelj P i n ž g a r je imel mogočen govor, v katerem je na vse nas, na te, ki smo v domovini ,iu na vse, ki gredo iz domovine, naslovil geslo: »Najprej je Bog, lakoj za njim smo mi Slovenci! Samozavestni bodimo Slovenci! V imenu Amerikancev pa so govorili rev. Plevnik, g. Opeka, g. Zalar in naš napol Ameri-kanee g. Rems. Vsi so zagotavljali gorečo ljubezen ameriških Slovencev do domovine. V imenu Delavske zbornice je govoril g. Uratnik. Približno ob pol 3 je prišel med ameriške i Slovence g. knezoškof dr. G. Rozman. Sprejele so ga velike ovacije vseh prisotnih. Gosp. škof dr. Rozman je spregovril: »Naj- j prej naj se zahvalim vašemu predsedstvu in vaše. j mu duhovnemu vodji, ki so me prišli pozdravit, j Želim, da bi se na domačih tleh navzeli vsega do- | brega, kar krasi in odlikuje Slovence, to je, da bi 1 ohranili živo versko življenje, zavest slovenstva iu I jugoslovanstva ter plemenite ljubezni do vseh, do najmanjših in trpečih, te ljubezni, ki odpomore I .splošnemu pomanjkanju, ki izvira iz sedanjega j gospodarskega razvoja. Vse dobre strani slovenstva naj se poglobe v vaših dušah in želim, da bi o dediščino plodonosno zasejali v Ameriki. Bog je jdločil vsakemu narodu svojo vlogo, pa naj bo narod še tako majhen. Slovenskemu narodu je določil tudi svojo vlogo. Kljub svoji inaloštevilnosli imamo Slovenci svojo posebno nalogo. Imamo toplo slovansko srce in živo vero v svet. Imamo globoko srce in globoko srčno kulturo ter živo vero. Po številu ne moremo vplivati, s svojim srcem in ljubeznijo pa moremo vplivati. To govore cerkvice na naših holmih in to naj govore tudi naša dela v zgodovini človeštva. Stvarnik nam je dal nalogo, naj širimo ljubezen, in če ne moremo drugače do-jirinesti, kakor vsaj majhen del k rešitvi socialnega vprašanja, smo že doprinesli svoj del. S svojim obiskom ste vi Slovenci iz tujine vplivali že k tej rešitvi in želim, da vplivate povsod, kamor pridete, da dosežemo lepšo in srečnejšo bodočnost •er s tem s svojim delom odvrnemo ono, kar grozi človeštvu in našemu narodu. Na grobu f rev. Sušteršiča Obisk na Vič«. Po kosilu so odšli ameriški rojaki z rezerviranimi tramvajskimi vozovi na Vič. Na pokopališču na Viču se je vršila globoka pietetna slavnost na grobu rev. I. Sušteršiča, ustanovitelja prve slovenske fare v Ameriki in K. S. K. J. Tu sta govorila rev. Plevnik in dr. Krek. Oba sta proslavljala spomin rev. Sušteršiča in želela, naj bi tako Slovenci v Ameriki kakor v domovini delali v duhu velikega pokojnika. Predsednik gosp. Opeka pa je položil ua grob krasen venec. Z Viča so se nato ameriški Slovenci vrnili v Ljubljano. Posebej moramo poudariti, da je viško prebivalstvo, na čelu mu župan gosp. Petrovčič, naše ameriške rojake prav prijazno sprejelo. Iziava predsednika KSKJ Naš urednik je naprosil predsednika g. Opeko, da mu kaj pove o svojih vtisih na poti. Ljubeznivo se je odzval tej želji, ter izjavil: Vožnja po morju je bila zelo lepa in Cunar-dova družba je storila vse, da napravi vožnjo še prijetnejšo. Od Chicaga pa do Ljubljane nas je spremljal neumorni Cunardov uradnik g. Krmpo-lič, ki je v zvezi z ostalimi uradniki Cunarda, posebno z g. Milavcem vedno skrbel za našo udobnost na potu. Zahvaljujem se tudi Rafaelovi družbi, katere pozornost smo čutili, še preden smo stopili mi evropska tla. Videli smo tudi Lisieux in vsakemu katoliškemu Slovencu priporočani, da naj na poli, če ima količkaj prilike, poseli ta kraj. Zelo hvaležni smo delegaciji, ki nas je spremljala no celi poti. Vožnja je bila sicer naporna, toda v dobri družbi smo imeli priliko opazovati lepoto Švice in Tirolske, Naravnost presenečeni pa smo bili nad sprejemom v Ljubljani, ki nam je pokazal, kako smo ^e vedno v ozkih zvezah s Slovenijo. Potom »Slovenca pozdravljam vse nase rojake, sorodnike, nrijaleljo in znance v starem kraju, kakor tudi želim, da bi naše bivanje rodilo čim več uspehov, ako z.a nas, kakor za Vas in naše veii z rodno »lo-»ensko zemljo poglobilo.^. Izid španskih volitev Madrid, 29. junija. AA. Po poslednjih vesteh ak z enakim veseljem tudi ostali Slovani. Ej. knko nam je v dušo segala n. pr. njegova: Šlo čutiš, čutiš, Srbine tužni? • z globoko otožnostjo prvega dela in nas dvigala sredina v svojem ognjevitem vzgonu! —- Najbolj /jiačilna poleza njegovih zborovskih skladeb je ta, da je znal povedati lo, kar jo ves slovanski rod čulil od Urala do Triglava. Krkouo-Sev do Balkana in s svojim glasbenim delom budil zavest slovanske skupnosti, iskreno sočutje s tlačenimi brati, pa naj jim je stopala zu tilnik turšlia ali germanska ali romanska peta. Srbom je bil poleg tega sploh prvi iu dolgo edini vodnik v glasbi. On je v Srbijo uvedel tehniko zborovskega petja (kot pevovodja Belgrajskegu pevskega društva<), na temelju, ki ga je Jenko postavil, je Št. Rtojanovld-Mokranjac šele mogel društvo privesti do popolnega viška. — Jenko jc organiziral Srbom gledališko glasbo; bil je prvi belgruj-ski gledališki in hkrati' kr. dvorni kapelnuk (od 1. 1871., ko je kol prvi to službo prevzel, do leiu 1004., ko je stopil v zasluženi pokoj. Kot tak je za najrazličnejše dramske proizvode napisal uvode (ouverture). vložke (intermezzo), pesnit. Dirigiral je za srbske razmere preurejal razne opere, lnjjie vsega tega vsakdanjega napornega dela si še toliko {•asa utrgal, da je I. 1882., za slavnost, ko se je Srbija proglasila za kraljevino, zložil lastno opero Vračaro ali Babo Krko . — Tako je bil Jenko prvi in najznamenitejši posrednik zapadne glasbe Srbom. Kar je v Srbiji dozorelo, je rastlo in zorelo na njivi, ki je z veliko, vzorno vztrajnostjo in nesebičnim trudom prvi v njo zastavil drevo (plug) naš Jenko. Vokalna in instrumentalna, dramatična glasba bo svoje vire ved no morala iskati pri Jenku. Za Jugoslavijo kot celoto je posebej pomembna še njegova državna himna i Bože pravde«;, ki prav nič ne zaostaja za drugimi. Slovesna j?, mogočna, pa hkrali vsa prisrčna. Čudovita je zaporedno! silnih, mogočnih vzgonov z nepričakovano nežnimi, mehkimi, čuvstvenimi tleli: živa sivka jugoslovanske duževn&sti, po eni plati junaške, brez primere požrtvovalne, do smrti zveste, po drugi plati pa skoro v istem hipu se v prisrčnih čuvstvih topeče, slika junaka, ki odhajajoč na boj v eni roki v jari besnosli stiska meč, tla maščuje požgaue vasi,' opustošena polja, onečaščene domove, z drugo pa poln ljubezni morda zadnjikrat objema drago ženo, pritiska na srce nebogljeno svoje dete . „ Slovenci mu moramo biti posebej hvaležni še za njegovo izredno prisrčno nagrobnico > Blagor mu . Sedemdeset let jo že poslušamo, v Ljubljan. dan za dnem, pu je še vedno lepa in je razen so bolj čuvstvene Vavknove Vigred se povrneš ni, ki bi jo žalujoča srca rajši poslušala, ki bi v potrte duhe več miru in blaženega pokoja lila. K. Odkritje spominske plošče Ignaciju Borštniku Sprevod in za njim vsa množica je izpred hiše, na kateri je vzidana spominska plošča Dav. Jenku, krenil pred Borštnikovo rojstno hišo, k|er se je ponovil podoben prizor. Na oder je stopil predsednik UGI g. prof. Osip Sest in spregovoril: Dne 1. julija 1858 se je rodil naš veliki Ignac Borštnik, Čudno naključje je hotelo, da se danes na Vidovdan slavi spomin dveh mož, Ignaca Borštnika in Davorina Jenka, katera oba sta bila iz istega kraja, oba navdušena Jugoslovana, ki sta ponesla slovensko besedo v svet. Ignac Borštnik je bil tudi eden izmed tistih, ki je slovensko besedo ponesel v svet, ponesel v zarje Vidove. Ko smo odkrili spomenik na njegovem grobu, sem dejal: Tako dolgo, človek božji, dokler žive ljudje, ki vedo, kakšno je bilo Tvoje življenje in Tvoje delo, nisi umrl. Cela generacija je bila prežeta od njegovega umetniškega ustvarjanja, bil nam je vsem učitelj, igralec in umetnik. (Odkrije ploščo.) Ti plošča bodi mlademu rodu ziv klic, da smo znali ceniti in spoštovati spomine zasluzmh mož. Na poziv g. prof. Šesta zakličejo navzoči trikratni »Slava«. Pevci zapojo Jenkovo »Molitev«. G. prof. Šest se je nato zahvalil vsem oblastem, društvom in občinstvu z željo, naj današnji dan ostane vsem v toplem, svetlem spominu. Šolska proslava V Ljudskem domu so se po obeh teh slav-nostih zbrali zopet razni odlični zastopniki, gostje in precej občinstva. Otroci so zapeli »Bože pravde«, g. Lapajne je še enkrat obudil spomin na slavne cerkljanske može in rojake, nakar so sledile deklamacije in pevske točke otrok raznih cerkljanskih komponistov, pesnikov in pisateljev, kot Mateja Ravniharja, Davorina Jenka, Andreja Vavkna, Antona Kodra in dr. Kimovca. Otroci so se ob tej priliki tudi spomnili jubileja svojega upravitelja g. J. Lapajneta, ki je že 30 let cerkljanski učitelj in 20 let upravitelj šole. G. upravitelj se je presenečen otrokom zahvalil za čestitke. Kot zaključno točko so ptroci predvajali posnetek in zadnji prizor iz igrokaza J. Lapajne: »Posavje«, ki je nekaka alegorija našega ujedinjenja. Ves popoldanski program je prenašal tudi ljubljanski Radio. Tako se je končala Vidovdanska prireditev v Cerkljah. Želeti bi bilo, da besede, izgovorjene ob tej priliki, ne bi padle na nerodovitna tla ter naj bi bile v korist in ponos cerkljanske fare in ccrklianskega rodu. Romunija t Jugoslavija 4 t 2 Zagreb, 20. junija. Na igrišču llaška se je vršila v nedeljo jired-predzadnja tekniu za balkanski (mkal. Sosluli sla se reprezentanci Jugoslavije in Romunije. Tekma je končala z zasluženo zmago liomunije v razmerju 4 : 2 (1 : 1). Zanimanje za tekmo je bilo izredno, saj je bila tekma odločilne vužuosti za našo državo. Nu igrišču se je zbralo nad 7000 gledalcev. Zmaga Romunije je povsem zaslužena in upravičena. Romunsko moštvo so tvorili |x> večini sami Madjari, ki so se izkazali kot prvovrstni lehničarji. Posebno napad je igral silno prodorno iu efektno. Naša reprezentanca je odpovedala. Dobri so bili Ivkovič, Marjanovič in Mihelčič. Itilrec se ni mogel uveljaviti. Kratek potek ifrrc: Vodstvo doseže Romunija v 14. minuti po desnem krilu. Nato sledi serija napadov Jugoslavije, ki doseže v M. minuti izenačenje in sicer po Zcčeviču. Jugoslavija še nekaj časa napada, toda kmalu prevzame inicijalivo Romunija in Mihelčič brani vrata ostrili strelov. Polčas konča 1 : t. Drugi polčas prične z napadom Romunov, ki že v tretji minuti dosežejo j>o levi zvezi tretji uspeh. Ljubljana i Ljubljana, 20. junija. Pogreb rajne gospe 1'irteve jc bil včeraj popoldne najsijujnejši dokaz, kako splošno spoštovanje uživa ugledna Pirčeva rodbina v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva. Poleg številnih zastopstev vseh ljubljanskih žeuskih kongregacij, zavoda Lichlenlhurn i. dr. so se udeležili žalnega sprevoda številni zastopniki učiteljstvu z g. Štrukljem na čelu, izmed čč. duhovščine pa med drugimi gg. kanonik Kliniir. prior V. Učak, svetnik Ažman, vijitator Flis, superior Sedej, katehet Žerjav iu nepregledna vrsta prijateljev iu znancev težko prizadete rodbine. Velika gasilska vaja. V nedeljo ob treh popoldne je imela ljubljanska gasilska župa glavno vajo nu objektu tovarne >Saturnuse in na fcreb-čumi. Pri tej vaji so sodelovala društva: Ljubljana mesto, Rudnik, Bizovik, Zudobrova, Jožica, Črnuče, Šmartno. Zg. Kašelj, Nadgorica, Sostro, Vevče, Itarje. tobačna tovarna, Moste, Sp. šiška, Štcpauja vas, Podgorica, Za log, Sp. Kašelj. Pri vaji je so delovalo okoli 250 gasilcev, katerim je načelo val načelnik Zupan. Gasilci so se izvrstno izkazali ter se je vaja zelo povoljuo izvršila. Ciusilci ljubljanskega okrožju so pokazali, da so povsem zmožni vsake večje akcije v omejevanju požarov. Nesreča. Suoči so je pripetila v Gregorčičevi ulici 5 resna nesreča. 65 letni Schaudl Josip, domu i. Buvrskega, je padel nn podstrešju in se pri tem tako resno poškodoval, du si jc izvinil desno nogo in ranil nu gluvi. Avtomobilska nesreča. Danes popoldne se je težko ponesrečil 21 letni delavec J. Masnoglav, doma iz Šmarja-Sap 5. Vozil je s kolesom po dolenjski cesti in v njega se je zaletel neki zagrebški avto. Avlo jo s kljuko predrl Masnoglavu trebuh, nato pa takoj odhitel dalje, vendar pa je železniška zapora, ki je tedaj padla ua cesto, preprečila, da ni avto odhitel neznano kam ter tla so ljudje šc inogli pozvedeti njegovo številko. Tnko se bo moral šofer vendarle zagovarjali preti sodiščem, med leni ko se ponesrečenec še vedno bori za življenje v bolnišnici. Zaradi udarra nuitast. V nedeljo zvečer je prišlo v šiški do spopada, ki bo najbrže imel za enega človeka usodne posledice. 21 lelni zidar Ivan Kralj, doma z Beričevega, je prišel v spor z nekim drugim delavcem, ki ga je s polenom tako silno udaril po glavi, da je Kralj obležal nezavesten. Kralja so prenesli najprej na stražnico, od tam pa so ga prepeljali v bolnišnico. Prva posledica spopada se je pokazala že sedaj. Kralj je bil namreč udarjen na ono mesto možgani ki so mu odpovedale zmožnost govora. Kralj je mutasl. Živa baklja V Sinji gorici, mali vasici pri Vrhniki, se je na praznik zjutraj pripetila grozna nesreča. Šestnajstletna kmečka hči Valentina Uregorka je za domače otroke kuhala zajtrk na špiritneni grelcu. Dvignila pu je posodo tako nerodno, da sc ji je špirit polil po vsem telesu in da se je v trenotku mlada Valentin« spremenila v živo, gorečo bakljo. Komaj, komaj si je Valentina pogasila plamen na telesu, pa vendar je dobila tako grozne opekline, tla jo je moral ljubljanski reševalni avto prepeljati v bolnišnico, kjer jc popoldne umrla. Uboj zaradi češenj Šmarje na Dot., '28. junija. Letos jc češenj zelo veliko in človek jih lahko za mal denar tlobi dosti. Vendar pa se najdejo še vedno razni dolgoprstneži, ki posegajo po tujem. Tako se je danes okrog polnoči pripravilo osem fantov iz bližnjih vasi nu Orle, ki so znane kot zelo rodoviten kraj za češnje. Ko so prišli v vas, so jih tam pregnali puzniki. Nato so šli iz vasi. Poti Pod vasjo sta še dve hiši: Hrastarjeva in Leop. Podržaja, ki se je pred nekaj leti sem gori priženil. Ko so šli mimo hiše zadnjega, je ta mislil, da so prišli obirat češnje, zato je šel ven, da jih zapodi in je baje imel poleno. Začela se je bitka: gospodar je dobil več poškodb, nekdo — menda neki kovaški pomočnik — ga jo zadel tako nesrečno, da je bila poškodba smrtonosna. Fantje, so se raz-bežali, nesrečnega gospodarja pa so ob treh peljali v Ljubljano v bolnišnico; pa jo že med potjo umrl. Nesrečni gospodar je bil tesarski mojster. Zapušča ženo, tri majhne otroke in staro mater. Dopoldne so orožniki štiri fante aretirali. Gospa! Najlažje prihranite na perilu in denarju, čc perete s pravim terpentinovim mitom Gazela. Pričnite branili lakoj in ne boste sc kesali. ! š Družba JURIJA" Dunajska cesta it. 46 Telefon; 2820 Premog Drv« Koks V 15. minuti efekten prodor jugoslovuntkegii n.i pada. Tirmaulč lepo centrira in Murjunovič p.i.-lj neubranljivo v desni kol. 3 : 2. Jugoslovani se znaj dejo in napad zu napadom se vali proti romunskemu golu. Vendar se kmalu zopet opazi premoč gostov, ki poslavijo v 43. minuti končni rezultat I : 2. Zatem s? nekaj napadov Jugoslavije, toda zaman Rezultat je že postavljen. S to tekmo je naša reprrzonluiitu kunčnove-Ijavno izgubilu vsako nado na balkanski pokal, ki si ga jo ie skoro povsem priborila Romunija, tabela jc sedaj sledeča: Romunija 5 tekem. 8 ločk Jugoslavija li tekem, 0 točk; Grčija I tekme, I lučke; Bolgarija 5 tekem, 2 točki. Pred to teknit) se je vršila bazenska tekma '•» državno prvenstvo med zagrebško Concordio ln grajsko Jugoslavijo. Coneordia je dosegla rekordne zmago 21 : t ter si s tem priborila držuvuo prvun sivo. Zai/reb, 20. jun. ž. Tekma med državuo reprezentanco Romunije in reprezentanco Zagreba j' končala "0:2 (3 : 0) za Zagreb. Stvlil Je Viller Mariborski spori SSK Maribor : SK Orlent (Sušak) 2:1 11 : J) — SK Rapid : Kapfenberg 5:1 (3:1). Veličasten dekliški tabor na Gori Oljki V nedeljo je bil na staroslavni romarski pot. na Gori Oljki mogočen tabor deklet iz Savinjski doline. Velika cerkev je bila nabito polna. Prišla so dekleta iz vseh župnij Savinjske doline. Najprej je bila cerkvena pobožnost: cerkveno opravilo in govor je imel kanonik CasI kot voditelj Marijinih družb, nakar Je bilo zunaj pred cerkvijo velike tlekliško zborovanje. Kot slavnostni govornik jc nastopil predsednik Prosvetne zveze tir. Josip Hoh-njec, ki jo orisal vzvišene ideale naše krščanske iu narodne prosvete. Njegova izvajanja so izzvala vihar odobravanja. Sledili so navdušeni pozdravni govori deklet iz posameznih župnij, nakar se ji veličastno uspeli tabor zaključit. Obširnejše poročilo prinese jutrišnji Slovenec. Mariborski dogodki Maribor, 29. junij«. Nebesna sinjiua kakor je Mariborčani /e dolgo ue pomnijo; promet je bil vsepovsod kamor si stopil izredno živahen oba prazniku: planinske postojanke, otok, vinotofi... Skromnejši so se zadovoljili s Tremi ribniki in kal-varijo. Na nm> moč se. je razmahnilo to pruz-niško življenje in razpoloženje. V notranjosti pa je delovalo zlasti dvoje privlačnosti: Alck-sic na Trgu Svobode. Pri sobotnem izvajanju sc jc pripetil majhen malhcur: po končani točki jc /grmel |w> strehi grada sodček, ki jc bil premalo pritrjen. Sicer jc šlo vse v redu. Iu potoni rokoborbe nu uuionski verandi. Otl znamenitejŠih spoprijemov: Poljak Olszovski je premagal Beograjčanu Manojloviča, Zamorec lom Sujer lanskoletnega prvaku Belita. Madjttr Bogner Manojloviča: tistih 1000 Din. ki so jih bili zbrali športni prijatelji Snksonca Franka za zmagovalca v revanžni borbi 'lom Saver proti Fraku, si jc z učinkovito zmago priboril Zamorec. S tem sc rokoborbeni spoprijemi na unionski verandi bližajo svojemu zaključku. V torek bo borim jh> prostem stilu, v kateri nastopi tudi Zamorec 'Ioni Saver. kot edina nepremaguna sta ostala polj.ski lev C)l szovski in Zamorec Tom Saver. — V sredo bo odločilna borba, /u omenjeno srečanje najboljših boriteljev se opaža ogromno zanimanje in sc v sredo zvečer pričakuje ogromen naval občinstva. Kdo bo zmagal? Simpatični in inočni Poljak ali pretkani Zamorce? Uprav sijajna je bila oba praznika javna varnost: t aretacija iu 44 prijav. Skrivnostno pismo jo prejela mariborska polici ju. tla se bo izvršil na Jugoslovanskem trgu umor /, /n-strupljenjem. Policija je ukrenil« takoj vse potrebne mere, da se ugotovi, v kolikor gre zn morebitno potegavščino ali tlcjunjc abnormalnega človeka. Šilu zaposleni po so bili mariborski reševalci. 4J letnemu hlapcu Jakobu Knuplcžu i/. Pekcr jc padla na nogo vrečo moke ter mil zlomila drsno podkoleno. /. drevesa je padel 28 letni pomožni delavec 1'jivcl Lu|xišck iz Jezdarskc ulice ler zadobil no glavi in desnem nadlaklit znatne poškodbe. Pri telovadbi ua I sokolskem telovadišču je prišlo do dveh nezgod. Pri metu disku jc |x> nesrečnem naključju priletel disk v .'0 letnega Ivana l.r-berja i/, Oplotnice ler mu poškodoval nosnico. Tstotiim sc jc ponesrečil tudi S letni učenec Rajko šum iz Trubarjeve ulice in --i zlomil tirani potllaket. 40 letu« posestnic« k.irolinn Petelinič je padla s češnjo in /.ldchil« icžkr notranje poškodbe. Prepeljali so jo v mariborsko splošno bolnišnico; hiviio tako tudi šuma, dočim so nudili Leberju prvo |>omoč na -rsciolni postaji. Prvi mariborski pilot trgovec Moraree p radi majhnega defekta moral v nedelj;) pic!-časno pristati: pri tem se je stri propeler, k sreči ui bilo nobene človeške žrtve. Na trgu so se pojavile pno hruške: lf» dinarjev kilogram. Ob razvitju sokohkega praporu ua Irpn Svobode je postalo slabo 20 letni Mariji 1'rmak i/. Sobotice in O letni Ani Vošnik i/ M.irib u Posredoval jc rešilni oddelek. Nezavesten se je zgrudil na tki hrr/pi' selni Ivan Strauss s Tržnike ceste. Prepeljal' so ga v splošno bolnišnico. Cerkveni vestnik tlrn molitve na čast presv. ranam ni pre,"raci Krvi Jez. Krist. — knjižica, pu kateri sc jc f.e pur let sem zelo popraševalo, je Izšlu v novem naiisu. Dobiva «e v prodajalni Ničinan v l.juoljntii /.u ceno j 4 Din. Nočni časlivci presv. Zakr.cfu:« jo bof'o rabili že pri prili. nočnem češčouju oj 2 nu 3. lit«. Smrtni boj s kobro Mangusta maščuje ljudi in živali Mangusta, ki jo v Evropi bolj malo poznamo, jo najnovarnejSi sovražnik neštevilnih indijskih kač. Spada k roparskim živalim in je komaj 65 centimetrov dolga. V mnogih krajih Indije, kjer inirc veliko število ljudi zaradi kačjega pika, smatrajo mangusto za dobrodelno žival in maščevalko '.er jo zaradi tega smatrajo za sveto. Mangusta ne pobija kač zaradi lakote in se redkokdaj zgodi, da jo požre. Lov na kače pomeni za mangusto neko notranjo potrebo, nekak šport, bi dejali moderno. V ^Kolnische Volkszeitung« opisuje Hans \Vinter boj med kobro in mangusto, ki ga je videl na lastne oči iz neposredne bližine. Kobra je ležala nekega aprilskega jutra pod dateljevo palmo in se grela pod toplimi žarki aprilskega solnca. Bila je dolga nad šest čevljev in je bila zvita v klopčič. Naenkrat se je prikazala iz goščave inangusta, ki se je očividno vračala 6 svojega nočnega pohoda. Ne da bi se mala žival zavedla velike nevarnosti, se je takoj spustila v boj s kobro. Skočila je kači takoj na tilnik, toda bila je za drobec sekunde prepozna in ni več dosegla glave svojega sovražnika. Bliskovito se je kača obrnila in za trenutek obstala nepremično. Pogosto se zgodi, da mangusta lakoj ubije kačo, zlasti če je slednja sita in prebavlja. V takem slučaju sc ji komaj ljubi braniti se. To pot pa ni bilo tako, zakaj kobra se je v drobcu sekunde postavila z gornjim telesom pokoncu in le komaj se je mangusta izgnila smrtnega ugriza. Kobra je navadno pri takem boju zvila v klopčič in se brani le z gornjim delom telesa. Gibanja njenega gornjega telesa pa so tako hitra in prožna, da jim človeško oko komaj sledi. To je mangusta instinktivno občutila in zaradi lega spremenila način boja. Začela jo je obtoževati in jo na ta način prisilila, da je ostala neprestano v gibanju. Od časa do časa pa je mangusta skočila naprej in preskočila od jeze sikajočo raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, iito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. i -s to M I o»tSlt< in 5 a S c' f < Si ® ti^B) N O? rf- 7? •rT: 0 O O O M. -T CO E t-« — = 5 s. C •" s- 1 S" P gA I -Z t-3 •• S' S f „ fD S' < N ra N 3 (ti < N 2. « N ra v? •• a> cc- u> g ME- O 0 0 ST • = • ( 2.51 » B 1 C cv 51 ,0 V r-, N ~ . - CJ5 ® - !5fl' p _ g era Cj < r: ciK B S c" ® oK £>Sc0-3 er 2. S r- _ g- b csr: T —• -t a 2. Sto — 5o o • M* N 3" 2! «53 ' 05 - , ra "a Str -a ra 4- «5 h. p* a n-S ta Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 51 Ko sem slekel svoj potapljaški skafander, sem hitel na ploščad. Tu sem našel kapitana. »Mož je torej prošlo noč preminul?« »Žalibog, gospod Arronax,« je odgovoril kapitan. »In zdaj počiva poleg drugih svojih tovarišev na koraljnem pokopališču.« »Da, pozabljen od vseh, toda ne od nas! Tudi njegov grob bodo prepregle korale s svojim apne-nastim oklepom in trupla tovarišev bodo za vekomaj združena med seboj.« Kapitana je premagalo ganotje, tako da je zaihtel. »Tam, par sto čevljev pod morsko gladino je tiho pokopališče nas vseh,« »Vaši mrtveci vsaj mirno počivajo in noben som jim ne more ničesar.« »Res je,« je dejal kapitan Nemo, »niti som niti človek jih ne vznemirja.« TRETJE POGLAVJE. Indski ocean. 21. januarja leta 1868 opoldne jc naš prvi častnik meril solnčno višino. Jaz sem bil na vrhnji palubi, kadil cigaro in opazoval častnika. Bil sem prepričan, da mož ne razume francoščine, kajti večkrat sem bil nalašč izustil kakšno besedo ali stavek, na katerega bi bil moral odgovoriti ali dati vsaj kakšno znamenje od sebe. Toda poročnik je ostal nem in se ni menil za moje vzklike ali opazke. Medtem ko je častnik meril s sekstantom, je krepak matroz, ki ga že poznamo z našega prvega podmorskega izleta na otok Crespo, čistil steklo žarometa. Imel sem priliko, da si ogledam aparat, kojega svetilno moč so postoterjevali lečam podobni obroči, ki so bili razvrščeni kakor pri morskih svetilnikih. Električna žarnica je bila tako konstruirana, da je dajala iz sebe vso svojo svetlobo. V resnici se je njena luč proizvajala v praznem prostoru, tako da je bila i jaka i enakomerna in trajna. Radi tega tudi ni bilo treba grafitnih konic, med katerima se stvarja svetlobni lok. To je pomenilo za kapitana Nemo velik prihranek, ker bi mu sicer bilo zelo težko konice obnavljati. Ko se je »Nautilus« zopet pripravljal, da svojo pot pod morjem nadaljuje, sem se vrnil v salon. Za-klopi so se zaprli in »Nautilus« je plul naravnost proti zapadu. Pramec podmornice je rezal valove Indskega oceana — ogromno morje, ki ima 500 milijonov hektarov prostornine. Njegova voda je tako prozorna, da se človeku kar zvrti, če se skloni nadnjo. »Nautilus« je plul navadno v globini 100 do 200 metrov. Marsikomu bi bilo ob tej vožnji dolgčas, zame pa je bila ta vožnja pod morsko površino slej-koprej največja zabava. Tudi naše zdravje je bilo izborno, kar je bilo brezdvoma pripisovati kakovosti naše hrane. Sicer je Ned Land skrbel za izpremembo. Kadar smo pluli nad gladino, smo imeli obilo prilike, da smo streljali vsakovrstno perjad, ki leta nad oceanom, v prvi vrsti galebe. Če jih zna kuhar pripraviti, jim ni kaj reči. Med velikimi ticami, ki priletijo z največjo hitrostjo z najoddalnejših obal ter se utrujene vsedejo na valove,- da jih nesejo, smo občudovali zlasti krasne albatrose, ki pa zelo neprijetno in presunljivo kričijo. V mreže pa smo vlovili več vrst želv z zelo vzbočenim hrbtom. Te želve se znajo izvrstno potapljati in plavajo dolgo pod vodo in sicer zategadelj, ker zaprejo mišičasto zaklopnico, ki se nahaja na koncu nosne odprtine. Kar se tiče rib, pa smo videli skozi stekla našega salona zelo zanimivo vrsto, ki je podobno kakor želve, pasavci in morski ježki zaščitena po oklepu, ki pa ni apnenast, ampak v resnici koščen in ima časih obliko trikota, časih pa če-tverokota. Dne 24. januarja smo, potem ko smo prepluli 540 milj s hitrostjo 22 milj na uro, zagledali otok Kee-ling, koraljasto vzvišino, ki je pokrita s krasnimi gozdovi samih kokosovih pa'm. Pluli smo hitro mimo, tako da je otok kmalu izginil za nami. »Nautilus« je zdaj okrenil krmilo na severozapad naravnost proti najjužnejšemu rtu indskega poluotoka. »Hvala Bogu, da pridemo zdaj iz tega prokletega Papua-otočja, kjer je več divjakov ko divjadi, v bolj civilizirane kraje,« tako me je nekega dne ogovoril Ned Land. »Na indski celini imamo ceste, železnice in mesta. Vsakih pet milj srečamo tam rojaka. Kaj mislite, gospod profesor, ali se ne bliža trenutek, ko se bomo od gospoda kapitana lahko poslovili lako uljudno, kakor nas je sprejel on?« »Ned,« sem odločno odgovoril, »nehajte enkrat s tem! Saj se tako hudo ne mudi »Nautilus« se vedno bolj približuje Evropi. Če bomo enkrat v evropskih vodah, ne bo težko ukreniti vse, kar je potrebno, da postanemo zopet svobodni. Sicer pa ne verjamem, da bi nam kapitan dovolil, da se izprehajamo po tna-labarski obali, kakor je bilo *o v gozdovih Nove Gvineje.« »Saj ne rabimo njegovega dovoljenja!« Nisem se hotel s trmoglavim Kanadcem prepirati in mu zato nisem več odgovarjal. Odkritosrčno rečeno, se jaz sploh še nisem mislil posloviti od »Nautilusa«.