PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. Št. 207 (7701)
TRST, sreda, 16. septembra 1970
VČERAJ MEDMINISTRSKA SESTANKA O ZDRAVSTVU IN STANOVANJIH
Različna stališča o stroških reforme zdravstva ter o času in načinu njene uveljavitve
Pri uveljavljanju zakona 167 o razlaščanju zemljišč za ljudska stanovanja bodo upoštevali načelo kmetijskega dohodka in urbanizacije - V senatu se je pričela razprava o vladnem dekretu
RIM, 15. — Danes sta bila napovedana medministrska sestanka Posvečena dvema bistvenima reformama: stanovanjski in zdravstveni. Na obeh sestankih je priilo do pomembnih novosti, vendar pa istočasno
•udi -Se ni mogoče reči, da so vsa
Največje zanimanje je obstajalo ta opoldanski sestanek, ki je bil Posvečen reformi zdravstva, saj so tnani spori, do katerih je priilo •Ped socialističnim ministrom za Zdravstvo Mariottijem in demokrist-ianskim ministrom za delo Donat vaffinom.
Kasneje se je zvedelo, da jutri P® bo medministrskih sestankov, da Pa bo imel predsednik vlade več •učenih sestankov z raznimi mini-stri, da poglobi tehnična vprašanja Nravstvene reforme. Predvsem gre ?,a nasprotna stališča o stroških, ki Ph bo reforma povzročila, za kar sicer pravijo, da ni politično, tem-Več samo tehnično vprašanje, v bistvu pa gre za odgovor na osnovno vprašanje, v kakšnem času m na •takšen način se bo reforma izvedla.
Po popoldanskem medministrskem sestanku, ki se je pričel ob 16.30 ••) končal ob 21., je minister Ma-Notti dejal, da še niso končali in bodo delo nadaljevali jutri dopoldne (kot smo zgoraj že navedli, 8a je kasneje predsedstvo vlade dekantiralo in napovedalo samo loče-ne sestanke). Na vprašanje o spreletih sklepih pa je Mariotti dejal, se vsi strinjajo glede ustanovit-ve vsedržavne zdravstvene službe, •to pa obstaja vprašanje odnosov ked izdatki in med časovnim uve-'javljanjem zdravstvene službe. Na Osnovi izdatkov bodo določili kriterije prioritete in postopnosti uve-'javljanja zdravstvene službe. Ma-Notti je nadaljeval, da gre pri tem ta bistveno vprašanje in za različic ocene, saj je tudi mogoče marsikaj prihraniti. Hipotez je več in [Ji bilo mogoče napraviti sinteze. V oistvu je treba določiti izdatek reforme, saj mora biti vse uresničeno v treh - štirih letih (prej je "foriotti vedno govoril o dveh lejih) in je ■ treba predvideti, kako oodo izdatki naraščali v tem razdobju.
Nato so vprašali ministra za Nravstvo, kako je pa z drugimi 'hrašanji in še zlasti, kako je s Pristojnostjo dežel glede upravljanja s skladi in če so se o tem spora-Nmeli?
j .Mariotti je odgovoril: «Da, fonde I ?omo neposredno razdelili deželam k bodo potem dežele same odlo-cile, če jih bodo neposredno uprav-i; Jule, ali s pomočjo posebnih uprav-i Pjh ustanov. Na vsak način pa je kstveno, da se najde oblika, ki ne “o kršila zakonodajne vloge dežele.
Po današnjem sestanku je zakladni, minister Ferrari Aggradi izjavil: 'Konkretno smo delali in kar se mene tiče moram reči, da sem skušal •spolniti svojo dolžnost, da sem na-Pnavil račune in da sem jih napra-i V,1 resno, zlasti da se zagotovi stvarna možnost racionalnega in koristnega uporabljanja razpoložljivih Sfedstev».
| Nekaj po 11. uri se je v palači | •'higi pričel medministrski sestanek n vprašanjih stanovanj, ki se je na-I rojeval do 3. ure popoldne. Sestanku je predsedoval Colombo, prisojo je bil podpredsednik vlade De i “fortino, sodelovali pa so finančni Ministri Preti, Gioliitti, minister za notranje zadeve Restivo, za sodstvo Koale, 23 javna dela Lauricella, podtajnik za delo Rampa, guverner "Utica d’Italia Carli, državni računovodja Stemmati. Odsoten je bil minister za zaklad Ferrari Aggradi, ki je bil ob istem času v senatu, kjer se je pričela diskusija o vladnem dekretu.
Po sestanku je podpredsednik vla-ne De Martino izjavil novinarjem, “9 so »bistvena vprašanja dokaj izdana, da pa je treba rešiti še števne tehnčine podrobnosti*. Nato so novinarji vprašali ministra za jav-n® dela Lauricello: »Kakšna bo ce-n® pri razlaščanju za gradbena zem-Hišča v zvezi z izvajanjem zakona 167?»
Minister Lauricella je odgovoril: 'Izdelali bomo točno klasifikacijo fomljišč, pri čemer bomo izhajali iz kmetijske vrednosti zemljišč in _ na-0 upoštevali različne vrednosti.*
Kasneje je predsedstvo vlade izdalo glede te izjave ministra pojasnilo glede zemljiškega dohodka kot psnova za zaračunavanje cene zem-'JiSča in to, da bodo ceno določali v ’*vezi s koeficienti revalutaciije zem-•j'šč v odnosu do urbanizacije podreja*.
.Minister Lauricella je potrdil, da 7° prišlo do nove zapore najemnin k triletno razdobje v pričakovanju, J® se dokončno rešijo vsa zapletena ■kjemninska vprašanja. Minister je nejal, da' gre tu za bistveno zadevo Sadnega programa, istočasno s fi-n®nčno pomočjo, da se pospešijo in-Ystioije v gradbeništvo. V zvezi z . Ujšavami za zasebno gradbinstvo j® minister dejal, da bodo ta sistem Jfouljšali v zvezi z gradnjo ljudskih hiš in ekonomičnih stanovanjcih hiš. Vlada bo izvedla vse najeto, da se poveča ponudba ljudskih stanovanj, saj gre pri tem za stvar-Jk popiraševanje, medtem ko se je frihudba osredotočila na luksuzna Snovanja, ki ostajajo zaradi s-vo-
zaplstena vprašanja rešena.
jih značilnosti v znatni meri neprodana ali brez najemnikov. Minister je tudi povedal, da bodo finančna vprašanja, ki izhajajo iz predvidenih ukrepov, določili jutri popoldne na sestanku, ki bo zainteresiranimi ministri na ministrstvu za zaklad.
V senatu se je pričela v komisiji za proračun razprava o vladnem zakonskem dekretu, ki ga morata tako senat kot poslanska zbornica odobriti v roku šestdesetih dni, ko ga je vlada izdala, drugače zgubi dekret vsako pravno veljavo. Osrednja razprava se vrši v že omenjeni komisiji, istočasno pa se z ukrepom ukvarjata tudi komisiji za zdravstvo ter za kmetijstvo in industrijo.
Nixon bo obiskal 27. t. m. Italijo
Predviden je tudi obisk Jugoslavije, Španije m Velike Britanije
Na zasedanju komisije za finance in za zaklad je imel zelo dolgo poročilo minister Ferrara Aggradi, ki je orisal značilnosti zadnjega zakonskega dekreta, ki je sestavljen iz 70 členov in razdeljen na tri poglavja vsebuje ukrepe davčnega značaja, drugo se annaša na rešitev kritičnega stanja zavarovalnih ustanov, tretje pa na pobude v korist proizvodnje.
Ferrari Aggradi je dejal, da zakonski dekret ne more reševati vseh gospodarskih vprašanj, da pa gre za pomemben element gospodarske politike, ki stremi k uravnovešenemu razvoju, kot to izhaja iz programskih izjav predsednika vlade.
Nato sta poročala o zakonskem dekretu uradna poročevalca senator Fada (KD) in drugi poročevalec senator Banfi (PSI). Zanimivo je, da je že na sedanji seji
RIM, 15. — Predsednik ZDA Richard M. Nixon bo prispel 27. septembra na uradni obisk v Italijo, kjer bo s soprogo gost predsednika republike Saragata, s katerim se bo razgovarjal o političnih vprašanjih naslednje jutro. Popoldne 28. septembra se bo sestal s predsednikom vlade Colombom in ostalimi člani vlade. Istega dne bo Nixo-na sprejel tudi papež Pavel VI.
Po vesteh iz dobro obveščenih virov iz Washingtona bo predsednik ZDA Nixon obiskal septembra Ita-iiijo, Jugoslavijo, Španijo, Veliko Britanijo in morda še katero drugo evropsko državo.
Poročilo Malfattija evropskemu parlamentu
STRASBOURG, 15. - Na današnjem zasedanju evropskega parlamenta je predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Franco Maria Malfatti orisal program skupnosti ter poudaril predvsem pet točk tega programa: spremembo skupnosti v gospodarsko in monetarno zvezo, pogajanja za njeno razširitev, prisotnost EGS v vsem svetu, okrepitev organizacije in dosego politične enotnosti. Malfatti je podčrtal potrebo po izvajanju industrijske politike, ki so jo izdelali preteklo pomlad.
Posebno pozornost je predsednik komisije EGS posvetil zunanjim odnosom skupnosti ter v tej zvezi o-munil bodoča pogajanja za trgovinski sporazum z Japonsko ter napovedal pripravo dokumenta o odnosih z Latinsko Ameriko. Malfatti je tudi dejal, da bo komisija po 1. januarju 1973 sprožila pobude
za navezavo tesnejših stikov z državami Vzhodne Evrope ter izrazil nato željo po večji liberalizaciji trgovinskih izmenjav z državami v razvoju.
V razpravo o Malfattijevem poročilu je med drugimi posegel tudi predstavnik KPI Amendoia, ki je dejal, da je treba izgradnjo Evrope vključiti v dejanski proces pomiritve.
V nedeljo svečanosti ob proglasitvi Rima za glavno mesto
RIM, 15. — V nedeljo bo v Mon-tedtoriju uradna svečanost ob proglasitvi Rima za glavno mesto I-talije. Predsednik republike Sara-gat bo v palačo poslanske zbornice prišel ob 11. uri, kjer ga bosta pozdravila predsednika Pertini in Fanfani. V zbornici bodo poslanci in senatorji, člani ustavodajne skupščine, bivši predsedniki republike, župani Rima, Turina, Firenc in občin, ki so odlikovana z zlatimi medaljami, predsedniki in podpredsedniki dežel. Svečanost bo trajala eno uro in jo bo neposredno predvajala televizija.
Moro je odpotoval v Teheran
RIM, 15. — Zunanji minister Moro je danes odpotoval v Teheran, kjer bo od 16. do 18. septembra na uradnem obisku kot gost iranskega zunanjega ministra Ardeshirja Zahe-dija.
UREDI V REGGIO CALABRII
Policija med demonstracijami, ki so bile v ponedeljek med novo splošno štiridnevno stavko
REGGIO CALABRIA, 15. — Tudi danes je prišlo do resnih izgredov in do spopadov med policijo in demonstranti, čeprav so včeraj razglasili «premirje» v zvezi z današnjo tradicionalno procesijo »Marije tolažnice*. Stavka se je tudi danes nadaljevala in je bilo v središču mesta vse zaprto, na periferiji pa je bilo odprtih več trgovin z živili.
Do ostrih spopadov je prišlo dopoldne, ko so policijski agenti skušali odstraniti barikade izpred sedeža Banca dTtala in ko jih je napadla skupina mladincev, ki je metala kamenje. Dane« so v mesto nri-
speli novi močni policijski oddelki. Popoldne je bilo relativno mimo med omenjeno procesijo.
Namestnik tajnika PSI posl. Mo-sca je poslal predsedniku vlade Co-lomlju pismo, v katerem pravi, da je pred kratkim obiskal Kalabrijo in ugotovil, da je prišlo do strahotnega zaostajanja glede izvajanja u-pravičenih gospodarskih in socialnih zahtev in to še zlasti na področju Reggia. Zaradi tega se je o-šibilo zaupanje do države in se širi kvalunkvizem. Namestnik tajnika PSI predlaga, da bi prišlo do sestanka med vsemi strankami o teh vprašanjih.
prišlo do ostrih in stvarnih kritik in to prav s strani poročevalca vladne večine senatorja Banfija, ki je sicer dejal, da odobrava dekret, vendar samo v takem okviru, da ne gre za enostavno urav-noveševanje gospodarske konjunkture, temveč tudi za pripravo politike reform. Banfi je podčrtal, da se je treba zavedati, da je o-snovni razlog za sedanji težavni gospodarski položaj prav v tem, da odgovorni politični organi niso pravočasno pričeli izvajati reform.
V razgovoru z novinarji je Banfi dejal, da imajo tudi senatorji večine pravico, da kritično proučijo vladne pobude ter izrazil željo, da bo vlada predložila parlamentu prve in ključne zakonske predloge glede reforme. Glede vladnega poročila je dejal, da je nezadostno in presplošno. Predlagal je tudi vrsto konkretnih popravkov in med drugim, da se uvede nov davek za vse lekarne in da se lako poveže to vprašanje z ustanavljanjem vsedržavnega zdravstvenega sklada. Kritiziral je tudi vladni dekret glede ustanavljanja deželnih zdravstvenih odborov, češ da je neustaven.
Generalni tajnik CISL Scaglia je izjavil, da bodo delavci spet pričeli s sindikalno borbo, ako se ne bo pričela izvajati resna zdravstvena reforma. Reforma mora zagotoviti zdravstveno službo za vse državljane in to na racionalen način, pri čemer bo treba seveda razbiti dosedanji sistem privilegijev in parazitov.
Reforma bo lahko resna samo v takem primeru, kadar bo v nasprotju z interesi farmacevtske industrije ter ameriškega in nemškega kapitala, ki je v Italiji našel področje za izkoriščanje. Reforma bo resna, kadar bo v nasprotju z visoko birokracijo zavarovalnih ustanov, kadar ne bo u-gajala baronom v univerzah in bolnišnicah, določenim privilegiranim kategorijam zdravnikov zavarovalnih sistemov, upravam bivših cerkvenih dobrodelnih ustanov ter končno ne sme ugajati lastnikom pravih srednjeveških fevdov kot so to lastniki lekarn.
Minister za turizem in predeta-
niiiiiimmimiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiinimmiuuniu
PONOVNO POSREDOVANJE MEDNARODNEGA RDEČEGA KRIŽA
Pogoji palestinskih gverilcev za osvoboditev pridržanih talcev
Gverilci hočejo ločena pogajanja, prizadete države pa vztrajajo za skupno osvoboditev vseh pridržanih potnikov
AMAN, 15. — Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je danes izjavila, da vsak poskus osvoboditve 54 talcev, ki jih imajo v rokah, s silo, ne bo dosegel drugega rezultata, kot da postavi v nevarnost življenje talcev. Ta izjava je prišla potem ko so se razširile govorice o koncentraciji izraelskih čet ob jordanski meji. Na tiskovni konferenci ki je bila danes v Amanu, so voditelji fronte pozvali prizadete vlade, naj pospešijo svoja prizadevanja, ker fronta ne bo mogla «večno čakati*. Predstavniki fronte so dejali, da so naklonjeni posameznim in ne kolektivnim pobudam s prizadetimi vladami in so pri tem postavili sledeče štiri pogoje:
1. V zameno švicarskih talcev mora Švica osvoboditi tri gverilce, ki so v njenih zaporih in jih pripeljati na varno mesto; 2. na enak način bodo osvobojeni nemški talci v zameno treh gverilcev
ve Matteotti je danes sprejel generalna tajništva sindikatov uslužbencev filmske industrije, gledališč in podobnih ustanov. Izrazili so mu zaskrbljenost zaradi položaja in nujnost učinkovitih ukrepov. V tej zvezi so predlagali spremembo zakona o filmu ter izdajo zakona o gledališčih.
Vsedržavno združenje zdravnikov je sklicalo za 27. september v Rimu zasedanje predstavnikov 93 pokrajinskih zdravniških zbornic ter zagrozilo s sindikalno akcijo, a-ko se do tega dne vlada ne bo posvetovala z zdravniki glede zdravstvene reforme.
V četrtek se bo sestala komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice, na kateri bo Moro poročal o krizi na Srednjem vzhodu. V ponedeljek se bo sestala poslanska
zbornica.	ski taici v zameno tren gverilcev odpovedal svoji nevtralni vlogi*.
.......•»»•iniimumiiiiiu.illliiiiiinniiiHiiinniimi.Miminiiiniinimiiii.untiimmmiiiniiii.HMnimm.....
IZREDNO NAPET POLOŽAJ V JORDANU!
Palestinske organizacije zahtevajo ustanovitev «enotne nacionalne oblasti»
Kralj Husein izjavlja, da sedanji položaj v Jordaniji ne more več trajati in pravi, da mora priti do miru ali do
zaprtih v Muenchnu;	3. britan-
ski talci bodo osvobojeni v zameno Laile Khaled in z vrnitvijo trupla njenega ubitega tovariša; 4. glede osvoboditve izraelskih in izraelsko i ameriških talcev bo moral Izrael osvoboditi švicarskega državljana, ki je delal za Palestince in so ga aretirali v Hajfi, dva Alžirca, ki so ju Izraelci aretirali na letališču v Tel Avivu pre teklega julija, deset libanonskih vojakov, ki so jih Izraelci zajeli v vzhodnem Libanonu v začetku letošnjega lete in večje število gverilcev, ki so v rokah Izraelcev.
Predstavniki fronte so izjavili, da je »ameriška vlada sovražna vlada* in da so zato »pridržani ameriški državljani kot talci del izraelskega naroda*. Poleg tega so predstavniki fronte kritizirali ravnanje mednarodnega odbora Rdečega križa, ki je «skušal pridobit1 na ča su v korist imperialistov in se je
AMAN, 15. — Jordanija preživlja hude dneve. Sporazum o premirju, ki so ga podpisale jordanska vlada in gverilske organizacije sloni na izredno trhlih tleh in že zdaleč ni zajamčil miru med palestinskimi organizacijami in kraljem Huseinom. Ta je dal francoskemu dnevniku »Le Figaro* intervju, v katerem pravi, da sedanji položaj v Jordaniji ne more več trajati. Husein poudarja, da je treba doseči mir ali pa začeti z vojno. Gverilci, pravi kralj, morajo spoštovati sporazum in sprejeti posledice, ki jih ta prinaša.
»Tako ni mogoče več nadaljevati — izjavlja jordanski kralj — ker gre za enotnost Jordanije, za njen
vojne
iiimiiimiiimiiiiniiiiiiiiiiiii
VČERAJ SE JE ZAČELA V NEW YORKU
25. GENERALNA SKUPŠČINA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Predvideno srečanje med Nixonotn in Kosiginom o položaju na Bližnjem vzhodu
NEW YORK, 15. — Okrepitev mehanizmov za zagotovitev miru in varnosti, moderniziranje procedur za pogajanja in poziv dvema svetovnima supersilama, naj popolnoma priznata načelo univerzalnosti Organizacije združenih narodov, so bile osrednje teme, ki so jih obravnavali razni govorniki ob današnjem odprtju 25. generalne skupščine OZN v stekleni palači v New Yorku.
V uvodu k svojemu političnemu poročilu je generalni tajnik U Tant dal o mednarodnem položaju bolj optimistično oceno kot lansko leto, čeprav ni prikrival razočaranja zaradi prekinitve mirovnih razgovorov o Bližnjem vzhodu. U Tant je tudi danes obnovil poziv štirim velesilam, naj se ob priliki jubilejnega zasedanja generalne skupščine sestanejo in naj skušajo najti rešitev spora med Arabci in Izraelom.
Kot je znano, se je U Tant zavzel za »vrh* med Kosiginom, Neonom, Heathom in Pompidoujem, ki bi morali priti v New York ob priliki proslav petindvajsete obletnice svetovne organizacije. Zamisel pa ne uživa podpore vvashingtonske vlade, po mnenju katere bi bilo treba tako srečanje ustrezno pripraviti. V ameriških vladnih krogih ne izključujejo, da bi utegnilo priti do srečanja med šefom Bele hiše in predsednikom moskovske vlade, ki bi bil posvečen predvsem položaju na Bližnjem vzhodu, vendar pa v istih krogih dvomijo, da bi ta sestanek razširili tudi na predstavnika Francije in Velike Britanije.
Preprečena preusmeritev letala
SAN FRANCISCO, 15. — Danes je neki oboroženi potnik preprečil preusmeritev ameriškega letala v Severno Korejo. Letalo je bilo na poti iz Los Angelesa v San Francisco. Neki potnik je obvestil posadko, da je oborožen in je dovolil pristanek v San Franciscu, kjer je lahko izstopilo 35 od 42 potnikov. Ko so potniki izstopili, je eden od njih ustrelil s samokresom zračnega gusarja in ga hudo ranil. Pozneje se je izvedelo, da potnik ni bil oborožena straža na letalu, marveč. da ga je neka družba, ki je
prevažala z istim letalom baje denar, poslala za spremstvo bogatega tovora.
Iz Ženeve poročajo, da je švicarska policija dovolila švicarskim letalskim družbam, da imajo na krovu lahko oborožene straže za preprečitev preusmeritev letal.
BONN, 15. - V Vzhodni Nemčiji so se pričeli jesenski manevri čet varšavskega pakta. Vest objavlja vzhodnonemški tisk brez kakršnih koli drugih podrobnosti.
PARIZ, 15. — Gospa Sirimavo Bandaranaike, ministrski predsednik Cejlona, se je danes na Quai d’Or-sayu sestala s francoskim zunanjim ministrom Schumannom. Gospa Bandaranaike, ki je dospela na uradni obisk v Pariz včeraj, se bo jutri sestala s predsednikom republike Pompidoujem.
MADRID, 15. - Na vabilo španskega zunanjega ministra Lopez Brava bo dospel jutri na uradni o-bisk v Madrid egiptovski zunanji minister Mahmud Riad. V Španiji se bo zadržal tri dni.
mednarodni položaj in za moralo vojske. Poleg tega pa obstaja nevarnost, da se bo prebivalstvo v okupirani Cisjordaniji zaradi naše nesposobnosti začelo neposredno o-bračati na izraelske oblasti za svoja vprašanja*. Husein nato obsoja letalske preusmeritve in pravi, da so sramota za arabski svet.
Tudi v taboru palestinskih gverilcev so prepričani, da je sedanje stanje v Jordaniji nevzdržno. Glasilo glavnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja »Al Fatah* p!še danes pod velikim naslovom: »Mir, ki vlada v Amanu, je varljiv. Edino jamstvo za vzpostavitev trajnega miru je v ustanovitvi enotne nacionalne oblasti. Geslo revolucije je vzdržati, l.judskih množic pa nadaljevati politični boj na najširši osnovi*.
Ust nato navaja nekaj pogojev, ki naj omogočijo revoluciji, da se premosti sedanji kritični položaj, in sicer: «1. organizirati in oborožiti ljudske množice: 2. Odločno in hitro odgovoriti, da se v kali zatre vsaka pobuda .jordanskih oblasti: 3. ustanoviti nacionalno oblast; 4. podrobno obveščati ljudske množice o dejanskem položaju in 5. zagotoviti enotnost palestinskih bojevnikov*.
Hkrati list sporoča, da je glavni odbor pozval Jordance, naj se udeležijo v soboto splošne stavke, če vladne oblasti ne bodo sprejele zahtev organizacij palestinskih gverilcev, da napravi čistko v vojski in raznih posebnih ustanovah, da postavi pred sodišče povzročitelje dosedanjih spopadov, da se ustanovi nacronalna oblast itd.
Po drugi strani pa je predsednik odbora, ki ga .je imenovala arabska zveza, da posreduje med jordanskimi oblastmi in gverilci, Ta-her Shebli danes izjavil, da so v Amanu dosegli nekatere pozitivne rezultate.
Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je danes pozvala prebivalce Cisjordanpje in področja Gaze. naj proglasijo splošno stavko za četrtek v znak protesta proti množičnim aretacijam izraelskih oblasti v prejšnjih dneh. Letaki v tem smislu so bili danes raztreseni tudi v Jeruzalemu in v nekaterih drugih mestih zasedene Cisjordanije. List »Al Fatah* pa je danes sporočil, da so se beduini področja Karak pridružrli palestinski revoluciji.
Zvečer pa je prišla iz Amana vest, da .je prišlo pri mestu Žarka
do spopada med vojsko in gverilci. V amanski bolnišnici so izjavili, da je bil v spopadu eden mrtev in pet ranjenih.
Glede položaja o premirju na Bližnjem vzhodu pa ni posebnih novic. Nadaijuje.jo se izraelske obtožbe proti Egiptu, da še naprej »krši premirje ob Sueškem prekopu*. Egiptovski zunanji minister Riad pa je danes na tiskovni konferenci poudaril, da si Egipt še vedno želi politično rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Riad je izjavil, da .je Egipt sprejel Rogersov načrt, ker je pričakoval, da bodo ZDA v stanju prisiliti Izrael, da spoštuje obveznosti načrta in da bo spor med Arabci in Izraelom rešen na osnovi resolucije Združenih narodov.
Zato, so poudarili predstavniki fronte, je sedaj vsa odgovornost na ramenih prizadetih vlad. Povedali so tudi, da s talci dobro ravnajo, čeprav jim ne morejo zagotoviti »evropske življenjske ravni*, da so pod stalrrm nadzorstvom zdravnikov in da zato ni treba, da bi jih kdo drug zdravniško pregledal. Ob zaključku so predstavniki fronte izjavili, da so njihove zahteve jasne in da se jim ne bodo odpovedali za nobeno ceno. Do sedaj .je imela fronta posredne stike s tremi prizadetimi vladami, medtem ko še ni bilo nobenega stika z ZDA in Izraelom.
Glede zračnega gusarstva pa je danes predstavnik fronte izjavil, da bodo oni nadaljevali lov na sovražnika kjerkoli. Poudaril .je, da je za fronto edini zakon obramba revolucije in njena zmaga. Pri tem je dodal, da so si mednarodno pravo izmislili imperialisti in da za njih ne pride v poštev, ker so prav na osnovi tega prava dvajset let izkoriščali palestinski narod.
Po nekaj dneh razgovorov med prizadetimi vladami in mednarodnim odborom Rdečega križa, so danes v Ženevi sklenili, da bodo ponovno odposlali dva predstavnika Rdečega križa v Jordanijo. Predstavnik mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi je izjavil, da bosta odpotovala v Aman ravnatelj ustanove in načelnik delegacije mednarodnega Rdečega križa v Egiptu, Oba imata nalogo, da nadaljujeta s pobudami v korist talcev, ki so v rokah ljudske fronte. Poleg tega je predstavnik izjavil, da sta bila oba delegata seznanjena o pogojih, ki jih postavlja palestinska organizacija za osvoboditev talcev.
V Ženevi pa so se danes ponovno sestali predstavniki prizadetih držav združeni v tako imenovanem «mednarodnem odboru krize« in razpravljali o pobudah za osvoboditev talcev. Pozneje so sporočili, da bosta dva delegata odbora mednarodnega Rdečega križa odpotovala v Aman s privolitvijo prizadetih držav. Medtem pa se je v Londonu danes ponovno sestal ožji ministrski odbor. V londonskih vladnih krogih so izjavild, da se star lišče britanske vlade do pogajanj za osvoboditev talcev nd spremenilo In poudarili, da morajo biti o-svobojend vsi talci hkrati.
Pred osvoboditvijo se je mali Yaron Raab (Američan) hotel slikati
z gve rilcem	1
.........'""»""""'"n"«'...............................»'■»-..................m......................
Predsednik Tito bo obiskal tadi Luksemburg
Razgovori z delegacijo LR Kitajske o gospodarskem sodelovanju - Kongres matematikov v Ohridu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Danes je bita uradno sporočeno, da bo predsednik Tito s soprogo na vabita velikega vojvode in velike vojvodinje Luksemburga od 9. do 11. oktobra obiskal Luksemburg.
Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta danes dopoldne sprejela predsednika in glavnega ravnatelja nacionalne petrolejske družbe Iraka Mančer Eg-bala in njegovo soprogo in se za držala z njima v prijateljskem razgovoru. Sprejema so se udeležili 2 jugoslovanske strani tudi član zveznega izvršnega sveta Izet Zubo-vič s soprogo, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Ra-tavoj Uvalič in svetnik predsednika
republike za zunanje politična vprašanja Miloš Melovski.
Predsednik republike .je dopoldne sprejel tudi podpredsednika vlade Malezije Razaka, ki je na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Po sprejemu, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mišo Pa-vičevič in član zveznega izvršnega sveta Blagoje Popov, je podpredsednik Razak odpotoval v Zagreb, kjer bo obiskal zagrebški velesejem
Ob navzočnosti nad 1300 delegatov iz Jugoslavije in gostov iz Sovjetske zveze, Poljske, češkoslovaške in Bolgarije se je pričel danes v Ohridu pod pokroviteljstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča peta kongres mate-
matikov, fizikov io zvezdoslovcev Jugoslavije. Udeležence je v imenu predsednika zveznega izvršnega sveta pozdravil član zveznega izvršnega svete Marko Bulc, ki je v svojem govoru med drugim poudaril važnost matematike in fizike v premagovanju zaostalosti.
Gospodarska delegacija Ljudske republike Kitajske, ki ji načeljuje kitajski veleposlanik v Beogradu čeng Pao, je danes po večdnevnih razgovorih s funkcionarji zveznega tajništva za zunanjo trgovino, njed katerimi so se v prijateljskem o-zračju pomenili o nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov, odpotovala v Zagreb, kjer bo med drugim obiskala zagrebški velesejem. Med bivanjem v Beogradu je kitaj-
ska delegacija obiskala tovarno sorodnih strojev »Ivo Lola Ribar*, industrijo motorjev v Rakovici in tovarno zdravil Galenika.
Na dnevnem redu 19. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo 18. tega meseca v Zagrebu bodo razpravljali o idejno političnih vprašanjih reforme visokega šolstva in o osnovnih značilnostih kadrovske politike v organih zveze. Uvodno poročilo o reformi visokega šolstva bo podal predsednik komisije Zveze komunistov za izobrazbo Djuro Kladarin. Informacijo o dosedanjih rezultatih ustvarjanja idejno - politične platforme visokega šolstva je pripravila komisija predsedstva Zveze komunistov za izobrazba	B. B.
DAN ITALIJE NA JESENSKEM VELESEJMU V ZAGREBU
Tržaško zastopstvo na seji mešane italijansko-jugoslovanske zbornice
Italijansko delegacijo je vodil podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Renzo Forma - Na velesejmu je direktno ali posredno zastopanih nad 300 italijanskih tvrdk, med katerimi mnoge iz naše dežele
(Od natrga dopisnika) ZAGREB, 15. — Danes je bal na LO. mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu dan Italije. Ob tej priložnosti je obiskalo razstavo Številno odposlanstvo italijanskih gospodarstvenikov, ki jih je vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino senator Renzo Forma in Jtl so ga na ogledu spremljali zvezni sekretar za zunanjo trgovino Mecharem Hadžič, predsednik
lija letos dosegla skupno 366,3 milijona dolarjev; od tega je 159,6 milijona dolarjev odpadlo na jugoslovanski izvoz a 206,1 milijona dolarjev na jugoslovanski uvoz. Tako je bilanca konec julija izkazovala primanjkljaj 47,1 milijona dolarjev na jugoslovanski strani. Predstavniki jugoslovanske zbornice so v tej zvezi naglasili, da gre zdaj prvenstveno za uravnovešen je finance in za širšo liberalizacijo iteli-
zvezne gospodarske zbornice Rudi | Janškega uvoza koruze, tobaba in Kotalk, predsednik sveta za kulturo j bombažnih tkanin iz Jugoslavije.
In šolstvo pri hrvaitskem saboru Mirko Božič, italijanski ambasador v Beogradu Folco Trabalza, načelnik ministrstva za zunanjo trgovino dr. Luigl Schivo, trgovski svetnik dr. Dante Negretti, italijanski generalni konzul v Zagrebu dr. Vito Beltrami, načelnik zavoda ICE v Zagrebu dr. Mario dl Giamfnance-sco, direktor Italijanskega paviljona dr. Piet.ro Riccardi, tajnik itaJi-jamSko-jugoslovamske zbornice Paolo Di Salvio, podpredsednik jugo-slovansko-italijanske zbornice inž. Prvoslav Rakovič in drugi. Podtajnik Forma je pred tem obiskal republiške organe SR Hrvaške, predstavnike mesta Zagreb ter generalnega direktorja sejma dr. Bor-iila.
Po ogledu Italijanske razstave, ki zavzema okoli 6.000 kv. m površine, od tega 4.000 v paviljonu ICE in
2.000	na odprtem prostoru, oziroma pod raznimi lopami, je podtajnik Forma izrazil zadovoljstvo spričo ponovnega dokaza čedalje tesnejšega sodelovanja med itali janskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Na letošnjem jesenskem sejmu v Zagrebu nastopa namreč neposredno s svojo proizvodnjo 127 italijanskih razstavljavcev, nadaljnjih 19 jih je razvrščenih po specializiranih razstavah, 111 italijanskih firm pa je prisotnih na sejmu prek svojih Jugoslovanskih zastopnikov. Vsega skupaj, računajo tudi razstavljavce v okviru kolektivnih razstav trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Trevlsa, je na tem jesenskem velesejmu v Zagrebu okoli 300 italijanskih proizvajalcev, kar predstavlja nov rekord v zgodovini tovrstnega sodelovanja med obema ekonomijama. Podtajnik Forma Je v popoldanskih urah prisostvoval redni se.fi italijansko-jugoslovanske in jugoslnvansko-italijanske zbornice, ki Je bila v prostorih gospodarske zbornice SR Hrvatske. Na seji, ki so se je med drugimi udeležili tudi predšedndk tržaške delegacije mešane Zbornice dr. Latkovič, podpredsednik Stanko Bole ter načelnik zunanije-trgovlnskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. Mauire-1 so na kratko proslavili 15-letnico ustanovitve skupne organizacije. Zbornica je namreč nastala leta 1955 s 159 člani, njih število pa se je doslej dvignilo na 304, čemur Je treba prišteti še širok krog gospodarskih organizacij in podjetij, ki sodelujejo z zbornico, ne da bi bili tudi njeni člani. V teh letih Je organizacija večstransko vplivala na razvoj medsebojnih odnosov in splošnega gospodarskega sodelovanja.
Z Jugoslovanske strani so na seji poudarili neugoden razvoj medsebojne trgovinske bilance, ki še vedno izkazuje za Jugoslavijo velik primanjkljaj in neugoden razvoj indu-atrtjako-tehničnega sodelovanja. V okviru ustreznega sporazuma je bilo doslej doseženih le okoli 40 primerov sodelovanja, medtem ko bi komplementarnost italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva dopuščala znatno večji razmah na tem področju. Jugoslovanski gospodarstveniki so navedli, da Je skupna vrednost blagovne menjave med I-taiijo in Jugoslavijo do konca Ju-
Glede maloobmejnega blagovnega prometa so z jugoslovanske strani poudarili, da bi mogla italijanska vlada čimprej ratificirati razširjeni listi «C» in «D», na osnovi katerih bo zamenjava lahko dosegla stopnjo, ki jo je nekdaj Imela v okviru splošne izmenjave med Ita-
lijo in Jugoslavijo.
Neposredno pred sejo mešane zbornice je Imel podtajnik Forma tiskovno konferenco, na kateri je naglasil svoje občudovanje nad organizacijo in poslovno učinkovitostjo zagrebškega velesejma ter se nato kratko dotaknil nekaterih gospodarskih vprašanj skupnega interesa. Naglasil je tudi možnost u-resoičitve skupnega turističnega območja oheh obal Jadranskega morja. Glede zažedjene liberalizacije uvoza nekaterih jugoslovanskih prolz-
0DMEVI NA SEJO OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Pokrajinsko tajništvo KPI za koalicijo s PSI in SSL
Kritika demokristjanom, da so ravnali na pogajanjih s partnerji, kot če bi jim bili podrejeni - Uprava naj bo «domača», kot pred leti
RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1970-71
Ponedeljkova seja devinsko - na-brežinskega občinskega sveta ni mogla ostati brez odmevov na pokrajinski ravni. V tržaških političnih krogih, predvsem pa v okviru levosredinskih strankarskih vodstev, se živahno komentira izid prve seje tega občinskega sveta. Tržaški italijanski dnevnik je tudi sporočil ime demokriistjanskega kandidata na mesto župana. To naj bi bil Zandomeni.
Medtem se je sestalo tudi tajništvo tržaške federacije KPI, ki je izdalo daljše tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da se strinja z zadržanjem komunističnih svetovalcev na seji v Nabrežini ter obtožuje demokristjane, da so se vedli «v skladu z nasilnim pojmovanjem medstrankar-
vodov pa je dejal, da se Italija v glavnem strinja s tem predlogom, | oblast lahko izmuzne iz rok s. vendar, da se bodo morali o njem predhodno pomeniti na skorajšnji skupni seji Italijanski in jugoslovanski izvedenci s prizadetih področij.
ELIO FORNAZARIČ
imela pred leti. Sestavljali naj bi jo svetovalci, oziroma odborniki
KPI, PSI in SSL. Taka uprava lahko reši nekatera izmed najbolj perečih vprašanj, ki zanimajo krajevno prebivalstvo.
Da pa je prišlo do razbitja pogajanj med levosredinskimi strankami, trdi sporočilo KPI, je tudi kriva KD, ki je šla na pogajanja, kot če bi imela pred seboj podrejene in ne partnerje.
V zaključku omenja sporočilo tržaške federacije KPI, da ni v krizi samo občinska uprava v Devinu -Nabrežini, temveč tudi občinska uprava tržaške občine, «kjer se nadaljujejo vztrajna preverjanja med levosredinskimi strankami* in za-
skih odnosov v kraju, kjer se jim i vlačuje z rednim delom v trenut-
ku, ko potrebuje delavstvo resnega KPI meni, se nadaljuje sporoči- sogovornika za reševanje nekaterih lo, da je v Nabrežini edina možna ! ključnih vprašanj, rešitev, ki lahko reši tudi vprašanje 1
župana (glede katerega naj ha prišlo do sporu v sami KD), domača uprava, kakršno je Nabrežina že
iiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiinHiiiittiiiiHiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHHii
ZANIMIVI POKAZOVALCI TRŽAŠKEGA PROMETA
Pristaniški promet se mora prilagoditi novim tehnologijam
Ostati samo pri koiitcjncrskih ladjah je še premalo za resen poseg v konkurenčnost našega pristanišča z drugimi
Tržaški pomorski in cestni promet ima točno opredeljeno geografsko konfiguracijo, ki temelji pretežno na tranzitni vlogi tržiča. Zaradi tega je promet vključen v rtiacijo »inozemstvo - inozemstvo* v nasproju z drugimi državnimi kakor tudi jugoslovanskimi in nemškimi pristanišči, katerih operativna konfiguracija se pretežno oslarija na promet »inozemstvo - domače zaledje - inozemstvo*. Pri tem se blago,' v glavnem surovine, u-stavlja na državnem področju, kjer ga predelajo v dokončne proizvode ter nato prodajajo na domačem in na tujih tržiščih. Odnosi med Trstom in diržavo so druga komponenta, ki ima brez dvoma veliko vrednost, ki pa ne bo mogla poslat: prevladujoča zaradi obrobne geografske lege pristanišča.
V železniškem prometu odpade na promet z Italijo le tnalo .več kot ona tretjina, to razmerje pa se poveča na več kot osem desetin pri prometu s tovornjaki. V celoti je iz podatkov pristaniške ustanove razvidno, da odpade na 2,15 milijona ton v železniškem in kamionskem prometu okrog 1,25 milijona na promet z državnim tržiščem. Te številke se nanašajo na razdobje januar - junij 1970, v katerem je pomorski promet presegel 12,84 milijona ton, kar je brez dvoma zelo velik obseg, tretji v Sredozemlju, vendar pa v pretežni meri po zaslugi naftovoda Trst -Bavarska. V pomorskih tržaških zvezah z drugimi državnimi pristanišči je promet v prvem polletju letošnjega leta dosegel 1,41 milijona ton od skupnega prometa 12,34 milijona ton. Do konca leta bi obe tržaški pomorski komponenti morali doseči v prihodih in odhodih po morju z inozemstvom okrog 26 mi-
Glavni direktor »Saffa* iz Mila- kamor se Je zatekel z rešilnim av-na, Sergio Monteneri, je na med- tam Rdečega križa, udarec z odrg-narodnem tečaju o prevozih, ki se ndnami na sencih in praske po lije zaključil pri tržaški univerzi, iz cu, so ga sprejeli s prognozo okre-teh dejstev povzel nujnost, da se vanju v 10 dneh na nevrokirurškem da preučevanje tržaškega pristani-1 oddelku.
škega »marketinga* organski in | Težak je zdravnikom pojasnil, da
V Miramaru srečanje o jedrskih vprašanjih
V mrramarskem mednarodnem središču za teoretično fiziko se je začelo včeraj tridnevno srečanje o delovanju osnovnih delcev na atomsko jedro. To visokokvalificirano srečanje sta organizirala mi lanska in tržaška univerza odroma profesorja Bellini in Bertocchi z omenjenih .univerz, miramarsko središče pa jim je dalo na raz polago svoj sedež.
Srečanja se udeležuje približno 60 znanstven!kov. Poleg italijanskih so prisotni še znanstveniki iz Francije, Izraela, Kanade, Nemčije, Poljske, Velike Britanije in ZDA.
znanstveni razvoj tako v kontekstu »inozemstvo - inozemstvo* kot v kontekstu »dežela - država*. Dr. Monteneri je izdelal primerjalno študijo o pristaniški zmogljivosti tr-žcške luke s potrebami držav in dežel, ki zemljepisno teže na Trst. Seveda mora taka študija — pridržana samo za preizkušene tehnike — izhajati od sedanje stvarnosti k predvidenemu prometu v prihodnjih desetletjih. Predvsem je treba ugotoviti kateri so dejavniki »gotovosti*, katere so torej komponente, na katere je mo-moče z gotovostjo računati, in šele nato upoštevati «negotovosti», t- j. možnosti za pridobitev novih prometnih tokov in za okrepitev sedanjih tako z domačim državnim zaledjem kot z zemeljskim in pomorskim inozemstvom. Trst — je dejal direktor «Saffa» — lahko še vedno računa na faktor «simpatije», ki je zelo važen psihološki element za pristanišče. Toda pristanišče ne more biti brezbrižno do razvoja na področju pomorskih prevozov, gradnjo ladij novih tipov, ki zahtevajo tudi ustrezne pristaniške naprave za pristaniške operacije. Treba je zato dati poudarek tehnično - operativni fiziognomiji pristanišča in ga usmeriti k zahtevanim tehnologijam. V promet so prišle ladje nosilke kontejnerjev, ladje »roll-on / roli - off», ladje «lash», ladje tipa «multiipurpases», ladje »Kombi*, »neoliberties* in tolike druge, že zopet nove vrste pa so že v zasnovanih ladijskih in pomorskih
lijonov ton, z drugimi državnimi r.sarjev. Treba je zato gledati v
pristanišči pa med 2,9 in 3 milijone ton. Iz tega izhaja, da se tržaškemu pristanišču, kar zadeva promet, vsiljujeta dve nujnosti: o-krepitd tranzitne strukture s Srednjo in Vzhodno Evropo od Bavarske do poldnevnika Češkoslovaška - Madžarska in drugič, pritegniti več državnega prometa, posebno kvalitetnega, tako za deželne kot za medpokrajinske potrebe.

VČERAJ ZVEČER PRI POMOLU AUDACE
SMRT PRILETNEGA MOŠKEGA ZARADI UTOPITVE V MORJU
Čeprav ga je neki pešec potegnil še živega iz vode, je kasneje v bolnišnici umrl - Ni še znano, kako je moški padel v vodo
Sinoči ob pol osmih so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico približno 65-letnega starega neznanca, katerega so nujno sprejeli na re-animadjskem oddelku. Ker so mu ugotovili hude znake zadušitve kot posledico utopitve, so si zdravniki zaradi brezupnega stanja pridržali prognozo. Čeprav so napravili vse, da bi mu rešili življenje, je mož dvajset minut kasneje izdihnil.
Policijska patrulja je dobila nalog, da ugotovi kaj se je pripetilo neznancu, drugi pa so se začeli zanimati za njegovo identifikacijo. Policija je ugotovila, da je 42-letni Michele Kiprianu iz Šalita di Gretta 12 med sprehodom po pomolu Auda-ce, kjer si je ogledoval zasidrane korvete italijanske vojne mornarice, 50 m južno od pomola opazil človeka, ki se je obupno otepaval na morski gladini. Kiprianu je brez o-klevanja skočil v morje, splaval do potapljajočega se človeka in zavlekel do nabrežja, kjer so mu prišli na pomoč tudi številni mornarji.
Na pomolu so v pričakovanju rešilnega avta Rdečega križa skušali moža oživiti z umetnim dihanjem, vendar je bil vsak poskus zaman. Tudi bolničarji Rdečega križa so
spoznali, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, zaradi česar so ga z vso naglico odpeljali v bolnišnico.
Kasneje so moža identificirali za upokojenca Michela Caluso, rojenega 15.10.1899. leta v Košani, stanujočega v Ul. Mazzini 12. Pokojnika je identificiral njegov 32-letni sin Luciano, ki je očeta dolgo iskal, dokler ga ni našel že mrtvega v bolnišnici. Policija pomorskega odseka je uvedla preiskavo, da bi ugotovila kako in zakaj se je Ca-lusa znašel v morju. Govori se. da je bil Calusa bolan in da so ga videli ko je skočil v morje .
Na križišču trčenje vespe in belvedere
Zgodaj popoldne se je zatekel v bolnišnico 58-letni Albino Cociani iz Ul. Cistemone, katerega so zaradi udarcev po kolenu in levi nogi pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku.
Cociani, ki se Je zatekel v bolnlš-nioo z reUlmton avtom, Je pojasnil, da se Je med vožnjo z vespo po Ul. Filtri namenjen na Korzo Italija na križišču z Ul. Milano zaletel v avto vrste belvedere, ki je prl-vozil z Jave strani.
bodočnost in z veliko pozornostjo spremljati vse, kar se dogaja v ladjedelniškem svetu in ne se zaustavljati samo pri kontejnerskin ladjah. Treba je — je poudaril dr. Monteneri, Tržačan, ki dela v lom-bardijski prestolnici, delati za bodočnost s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi plani, tako kot delajo industrije v razvoju kot so elektronika, pomorska me-lianika, vesoljska industrija itd.
Tržaška stvarnost temelji na dveh naftovodih, na naftovodu TAL, ki vodi na Bavarsko in na naftovodu Awp, ki se od prvega odcepi na Koroškem in se usmerja proti Dunaju, ter na znatno kvalitetnem prometu, namenjenemu v inozemsko zaledje in delno v deželno in padsko produktivno zaledje. Drugo stvarnost predstavlja stalno skladišče brazilske kave in zaželeti bi bilo, da bi tudi druga podobna skladišča bila v našem pristanišču, kot n. pr. 'skladišče za tropsko - ekvatorialni les, za grobo kavo iz Za-nodne Afrike (o tem se je že govorilo na 6. zasedanju o kavi na tržaškem velesejmu) itd. Nadaljnja nesporna stvarnost pa je industrializacija pristanišča in bližnjih področij, kar bi lahko pritegnilo večje količine surovin in polizdelkov.
Pobude pomorskega značaja ne primanjkuje, tudi če pristaniške naprave ne morejo delati čudežev. »Zima* namerava uvesti nove trajektne enote. «Ferrytnans» uresničuje zamisel, da bi dala na direktno progo Trst - Izrael še eno ladjo vrste RO/RO, »Adrialines* pripravlja direktno progo proti Gvinejskemu zalivu, ki bo začela delovati med 15. in 20. septembrom. Govor je tudi o drugih pobudah, ki so v proučevanju, kot je n. pr. pobuda za direktno zvezo s prista-
še je ponesrečil med delom v novem delu pristanišča. Pri odstranjevanju stranice ladijskega prekata mu je namreč padel na glavo tram, ki ga je podrl na tla.
V Italsidcr delujejo nove peči za koks
V škedenjskl železarni Italsidcr je včeraj začela delovati četrta skupina peči za koks. Letna proizvodnja te skupine peči bo znašala
113.000	ton, celotna letina proizvodnja koksa v Italsddier pa bo poslej dosegla 320.000 ton.
Naprave so stele 215 milijonov lir.
Tema srečanja, kot smo že omenili, bo anaVza trčenj, ki se do gajajo med osnovnimi atomskimi delci in atomskimi jedri. To vprašanje ima v fizikalnih znanostih velik pomen, predvsem ker so mehanizmi teh trčenj povezani z vso jedrsko fiziko in s posledicami njenih aplikacij na mirovnem in vojnem ^dročju.
TRETJI »KRAŠKI PAR« Miriam in Bogdan Kosmač, sta se nam oglasila s poročnega potovanja iz Novega Vlno-doJa z razglednico in nasled njim sporočilom:
»Prosiva vas, da sporočite najine pozdrave in zahvalo vsem, ki so kakor koli sodelovali pri «kra$ki ohccti».
Hvala tudi vam pri Primorskem dnevniku !»
Repertoar za abonente;
1. Lev Nikolaj Tolstoj: Ludvvig Holberg: Dominik Smole: Vitaliano Brancati: SLOVENSKA NOVOST GOSTOVANJE DRAME GOSTOVANJE DRAME
MOČ TEME JEPPE S HRIBA ANTIGONA RAFFAELE
SNG
SNG
LJUBLJANE
MARIBORA
Vrsta abonmajev:
Premierski
Red A (prva sobota po premieri)
Red B (prva nedelja po premieri)
Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek
Red okoliški (popoldanska predstava na dan praznika)
Cene za	abonente:	Premiera	Ponovitev
Parter A	(središčni sedeži)	13.000.—	6.000.—
Parter B	(ostali sedeži)	8.000.—	5.000.—
Balkon	4.500,—	3.000,—
Okoliški abonma Lir 6.000.— (preskrbljen prevoz)
Mladinski abonma Lir 2.000.—
Invalidi	Lir	2.000.— (za katerokoli vrsto abonmaja)
SG v Trstu razpisuje, razen za premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir.
Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, od 8. do	12.30 in od 16.	do 19.30. Plačljivi so v treh	obrokih
do 1. februarja 1971.
JUTRI V GLAVNI BOLNIŠNICI
Začetek zdravniških študijskih dnevov
Od jutri do nedelje bodo v glavni bolnišnici «zdravniški študijski dnevi*, pri katerih bo sodelovalo nad 300 zdravniških specialistov. Tema teh študijskih dnevov bo tesaurismo-za, to je kopičenje škodljivih snovi v človeškem organizmu. Srečanje bo otvoril predsednik bolnišniške šole prof. Tagliaferro, ki bo najprej spregovori nekaj spominskih besed o Marinu Lapenni, ki je ustanovil kariološki inštitut, nato pa bo raz kardiološki inštitut, nato pa bo raz delil študijske nagrade, ki sta jih proti boleznim srca in ožilja.
Solidarnostna stavka za Itonsonove (klavce
Delavcr in uslužbenci tržaške pristaniške ustanove bodo danes stavkali eno uro v znak solidarnosti z delavci tovarne vžigalnikov Ron-son, ki še sedaj čakajo na odgovor upravnega sveta o mož nem preklicu odpustov.
Delavci, za katere se je zvede lo, da jih je uprava tovarne odpustila, so še vedno na svojih delovnih mest/h, medtem ko hodijo sindikalne delegacije k predstavnikom javnih oblasti in strank z zahtevo, naj posredujejo za rešitev tega — kot ga imenuje skupno sporočilo CGIL in CISL — »birokratsko carinskega vprašanja*.
•ninuniinnintimui.......................................I....Ulili..nnnnnniinnniinnmiuiiininiiin....mu,|,|„,luninimi,,,, ......
V NEDELJO, 27. SEPTEMBRA
V Kopru prvo srečanje bivših zapornikov in internirancev
Prišli bodo iz vse Primorske, s Tržaškega in Goriškega
nišči, ki manipulirajo sadje in po-
vrtnine.
Nesreča težaka med delom na parniku
Ker so včeraj zjutraj ugotovili 4O-letnemu težaku Mariu Brecevi-chu ie Ul. del Saile v bolnišnici,
V nedeljo, 27. septembra, bo v Kopru srečanje bivših političnih preganjancev, zapornikov, internirancev, deportirancev v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih ter svojcev padlih v koncentracijskih taboriščih. Zborovanje z nagovori in kulturnim sporedom bo na Muzejskem trgu, to je na kraju, kjer je stala zloglasna koprska jet-nišnica, in sicer na obletnico o-svoboditve velike skupine političnih zapornikov iz teh zaporov. Po zborovanju se bodo stari znanci iz zaporov in koncentracijskih taborišč še lahko pogovorili in obujali spomine pri kosilu.
Ob tej priliki bo v koprskem muzeju odprta fotografsko - dokumentarna razstava. Vse kaže, da bo razstava zelo zanimiva in da bodo na njej razstavljene fotografije, dokumenti, spomini, ki niso bili še objavljeni. Poleg tega bo Izšla brošura z utrinki in spomini iz dolge, grenke dobe od začetka fašizma do osvoboditve.
To bo torej sploh prvo tovrstno srečanje na Primorskem in v tako širokem obsegu. Zato se organizatorji, občinska združenja borcev NOB, vneto pripravljajo. Srečanje seveda spada v okvir prireditev in proslav 25. obletnice osvoboditve. Prišli bodo bivši zaporniki, interniranci in deportiranci od Tolmina, do Pivke in Istre, iz vse Primorske, ne glede na mejo, ki nas ne more ločiti in razdeliti, da ne bi ponovili svoje privrženosti in zvestobe idealom, za katere so mnogi žrtvovali življenje, drugi pa pretrpeli najhujše gorje v zaporih in v koncentracijskih taboriščih.
Primorska nima samo velikega števila borcev in padlih v narodnoosvobodilnem boju, ampak tudi padlih v koncentracijskih taboriščih, na smrt obsojenih od fašističnih in nacističnih sodišč, padlih talcev, deportirancev v koncentracijskih taboriščih, zapornikov, ki so jih obsodila Posebno sodišče in druga sodišča na dolga leta ječe.
Vse to priča ne samo o velik’ udeležhi, aktivnem sodelovanju v narodnoosvobodilnem boju, ampak tudi o dolgem, vztrajnem boju pro ti fašizmu, o boju Primorcev za svoj narodni obstoj. Zato je pravilno, da se tudi s takimi srečanji, z razstavami, z zborovanjem in objavljanjem zgodovinskega gradiva, spominov, življenjepisov itd. osvet-
li in vrednoto tudi ta stran, ta del zgodovine našega naroda. Marsikdo je namreč bil večkrat pod neprijetnim vtisom, da se vse to hoče spraviti v pozabo, ali podcenjevati. Da gre marsikaj v pozabo pa so precej krivi sami prizadeti, posamezniki in skupine, ki odvržejo na smetišče dokumente, papirje, fotografije in razne predmete, ki se jim ne zdijo nič vredni1, ki ne napišejo svojih spominov, ali vsaj nekaj podatkov itd.
Srečanje v Kopru naj hi torej pripomoglo tudi k intenzivnemu zbiranju zgodovinskega gradiva. Na srečanje naj pride čimveč bivših političnih zapornikov in internirancev, svojcev padlih v taboriščih, pa tudi' mladine, in vse Primorske, tudi s Tržaškega in Goriškega
Predsednik Ribczzi sprejel delegacijo svetovalcev KPI
Predsednik deželnega sveta Ribez-zi je včeraj sprejel delegacijo deželne svetovalske skupine KPI, ki so jo sestavljali vodja skupine Mo-schioni in svetovalca Bosari ter Lovriha. Člani delegacije so predsedniku deželnega sveta obrazložili resolucijo, ki jo je deželna svetovalska skupina KPI odo-larila na svojem sestanku 9. septembra. V tej resoluciji je ocena političnega in gospodarskega položaja v državi in deželi ter delovanja deželnih organov. Deželni svetovalci KPI bodo na prihodnjih sejah opozorili deželni svet na to resolucijo ter ponovno poudarili nuj nost, da deželni svet razpravlja o vprašanjih, ki so v resoluciji navedena.
Podžupan Lonza posredoval pri Prctiju za Ronsonove delavce
V zvezi s krizo, ki je nastala v podjetju »Ronson*, ki izdeluje vžigalnike, je posegel pri finančnem ministru Luigiju Pretiju in direktorju podjetja Johnu De Viti, tudi tržaški podžupan prof. Lonza. V dveh ločenih brzojavkah je prosil
ministra, naj bd se čimprej pregledala zakonodaja o carinjenju vžigalnikov, ki je temeljni vzrok sedanje krize. De Vito pa je Lonza prosil, naj ne bi odslovil nadaljnjih 18 delavcev. V tej zadnji brzojavki omenja Lonza svoje posredovanje in vse posege prefekta Cappellinija pri finančnem ministru. V skrajnem primeru, tudi Lonza v svoji brzojavki, naj bi podjetje obdržalo te delavce še za nekaj tednov. Medtem pa bi morda to posredovanje rodilo stvarne sadove.
V pijanosti ukradel zastavo in palmi
Videti na cesti človeka s tržaško rokah in z dvema pal-
zastavo v mama (sicer majhnima) pod pazduho ni vsakdanja stvar. To je začudilo tudi policijske agente, ki so v torek malo pred 2. uro opazili 59-letnega Giuseppa Scopaza, brez stalnega bivališča, kako je z negotovimi koraki opletal po pločniku Nabrežja N. Sauro.
Moža so seveda spravili v policijski avto in ga spremili v bolnišnico, kjer so od dežurnega zdravnika dobili potrdilo, da ga je imel Scopaz precej «pod kapo*.
Jasno je, da so ga spravili v celico, kjer se je izstreznil, a medtem so ugotovili, da je mož snel zastavo z droga pred pokritim bazenom, kjer potekajo v teh dneh vojaške športne igre. Scopaz je kratkomalo prerezal vrv in snel zastavo z droga in ker s plenom ni bil zadovoljen, je pobral Iz dveh vrčev še dve majhni palmi.
Scopaza so prijavili pod obtožbo pijanosti in tatvine.
Padec delavca z 2 m višine
Med podiranjem zida v Miljah, kjer je bil zaposlen pri gradbenem
Podpora miljske občinske uprave delavskim zahtevam
Na svoji zadnji seja, 9. septembra, je miljski občinski svet odobril tudi nekaj resolucij v zvezi s položajem v ladjedelnici »Naval-giuliano* in v zvezi s krvavimi incidenti v Mestrah poleti letos. Obe resoluciji so, po nalogu županstva, posilald v vednost ministru za delo Donat Cattinu, predsedniku deželnega odbora Berzantiju, vsem načelnikom skupin in deželnim parlamentarcem.
V prvi, ld zadeva spopade s policijo v Mestrah, izraža miljski občinski svet zaskrbljenost zaradi večkratnih krvavih spopadov med policijo in stavkajočimi delavci. Miljski občinski svet meni, se nadaljuje sporočilo, da mora stati ob strani delavcev, ki se borijo za svoje pravice. Zato pa zahteva, naj se policija razoroži, ko prisostvuje sindikalnim manifestacijam ter svetuje pristojnim oblastem, naj bi odslej vzdrževali rod med manifestacijami sami delavci, ki so že dokazali, da so tej nalogi kos.
Miljski občinski svet končno ostro in odločno obsoja dejavnost skupin izzivačev, katerih glavni cilj je zrušenje demokratičnih ustanov, kakor tudi tistih, ki skušajo škodovati enotnosti delavcev v njihovem boju.
Druga resolucija pa zadeva položaj v Navalgiulianu. Mdljska občina poziva deželo in deželno finančno družbo «Friulio*, naj posežeta in zajamčita ladjedelnici javna finančna sredstva. Namen tega finančnega posega naj bo absorbiranje delovne sile likvidirane ladjedelnice «Felszegy», kot določa sporazum, podpisan v februarju 1968.
TONE MIHELIČ
razstavlja zadnja dela v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Trst Ul. sv. Frančiška 20
HRIBI IN MORJE
KASTA organizira v nedeljo, 20. t.m., izlet z avtobusom na UČKO in v OPATIJO na morje Zjutraj v hribe, popoldne pa na kopanje Jamčimo lepo in toplo vreme. Prijave od 14 do 16., na tel 734619
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST
Ulica F Filzl št. 10 Tel 38101/38045 opravlja vse bančne posla
kupuje tujo valuto
Včerajšnji odkupni devizni tečaji:
Ameriški dolar Kanadski dolar
Brit šterling Švic. frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst šiling Jug. dinar (vel.) Jug. dinar (mali)
621,—
590,—
1480,—
144,—
110,—
12,-
172,-
170,—
24,—
44,—
44,-
Slovensko gledališče v Trstu
Predsezona 1970—71
V nedeljo, 20. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Istvan Orkeny
TOTOVI
komedija v dveh delih
Nazionale 16j00 »Silile ali dell’arc6-;1 baleno«.
Eden 16,30 »Riusolrd la nostra čara amica a rlmanere vergine fino alta fine della nostra storia?», M. Ltlle-dal, T, Astan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 «Passeggiata sotto 1* pioggla di primavera«. Ingrid Bergman, Anthony Qutan. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Desant na Drvar«, (II crepuscolo degll eroi), Mat Miloševič, Marta Lojk, Paul Mlchel, Mark Furtan, Cinemascope.
Excelsior 16.00 «America cosl nuda, cosl violenta«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Chisum», John Wayn«-Forrest Tuoker. Technicolor.
Alabarda 16/00 »Alta infedeltš«, Tognazzl, N. Manfredi, M. VlttL Prepovedano mladini pod 18. le' tom.
Filodrammatlco 16,30 «Testa o crocen-Edvvige Seneck, John Ericson. Ted1-nicolor.
Aurora 15.30 «L’esecutore», Technicolor.
Cristallo 16.30 «West Side Story»-Technicolor.
Capitol 16.30 »Addlo Jef», Alain De' Ion, Mireille Dare. Technicolor-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Sette LVincester Pe® un massacro«, Edd Byrnes, Louis® Barrett. Technicolor.
Impero 16,30 »Partner«. Film B. Ber-toluccija. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 17.00 «L’assasino h> le ore contate«, Bernard Blierd. Technicolor.
Ideale 16.C3 «Dortngo», Tom Tryron. Senta Berger. Technicolor.
Astra 16.30 »Orgasmo«, Carrol Balt«®' Lou Castel. Technicolor. PrepoV®' dano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Un corpo da amare*-E. Nathanael, S. Focas. Prepov*-dano mladini pod 18. letom.
Razstave
Včeraj-danes
Danes, SREDA 16. septembra
LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.44 in zatone 19.16 — Dolžina dneva 12.32 — "
na vzide ob 19.30 in zatone ob I-51'
Jutri,
Vreme včeraj: naj višja tempe- , ra 25,7, najnižja 17,8, ob 19. uri "'j
ROJSTVA, SMRTI IN POROK6
Dne 15. septembra 1970 se je
stu rodilo 6 otrok, umrlo pa J* oseb.
mini, 66-letn! Vittorio BrecelU- , letna Maria Bernetich por, Possah] 83-letna Aurelia Battagliarini, 82‘ ni Giovanni Varesano, 81-letna Lm*„. Capolla vd. Padovan
gannamorte vd. Carabellese.
Darovi in prispevki
Pogreb
MILE OBAD
bo jutri, v četrtek ob 17.30 cerkve v Zgoniku.
podjetju Brussi, je 47-letni Lodovico Ligovich iz Ul. Pietš 8 izgubil rav notežje in nerodno padel z dveh metrov višine na tla.
Zaradi hudih bolečin se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu ugotovili hud udarec v prsni koš z verjetnim zlomom reber na levi strani in udarec z odrgninami po glavi. Če ne bo komplikacij bo Ligovich, ki so ga pri držali na oddelku za pljučno kirurgijo, okreval v 20 dneh.
Sporočamo žalostno vest, da naš dragi mož, oče ta no no
nas je za vedno zapusti
VIKTOR BRECELJ - BRECELU
Pogreto nepozabnega pokojnika bo dianes, dne 16. t. r°-ob 15.46 z batokovljanSkega pokopališča.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Sonja, sin Egon> vnukinji Nadja in Marina ter drugo sorodstvo
Barkovlje, 16. septembra 1970.
V	galeriji Tergeste v Ul. Battls®* 23 Je od 12. do 25. septembra retro--spektlvna razstava Tulila Guzzona.
V	občinski umetnostni galeriji Trgu Unlti je odprta do 22. septe"1' bra osebna razstava tržaškega slik3®' Ja Maria Rebeza Razstavljena bodj* dela, ki so nastala v letih od 188° do 1970.
V	galeriji «Quadri d’Autore» v K<>r' zu Italia (galerija Rossoni) razstav' lja slikar Renzo Moren
SPD - Trst priredi 19. In 20. »ePj tembra izlet z osebnimi avtomobh na Viš. Odhod ob 14.30 s Trga Ob«®' dan. Sestanek ob 17. url na Nev®)' skem sedlu, od koder bo odhod d® koče Corsi. Drugo Jutro vzpon na vf Viša.
Slovensko prosvetno društvo »Tabo<* z Opčin priredi v nedeljo 27. t. J" enodnevni Izlet v bolnico Franja. ‘ tujemo preko Mosta na Soči m ogledu bolnice na Idrijske žlikro® ^ nato preko Črnega vrha in prij«tn. Vipavske doline nazaj na Opčine. 'T sovanje vsak dan od danes, 16. t. ob 20.30 do 21.30 v Prosvetnem ® ' mu na Opčinah.
oh
ČETRTEK 17 septemb®*
FRANČIŠKA
rat«-
zračni tlak 1015 rahlo pada, vete® km jugozahodni, vlaga 57 odst., neDr. Jasno, morje mirno, temperatura t®10 ja 24,5 stopinje.
1)0-
m-
87-letni *dr'l no Bolaffio, 75-letna Maddalena
Za postavitev šole - spomenik‘‘ Cerknem daruje Tončka Cok 5.00°
Ob 2. obletnici smrti dr. Edka K ^ niča daruj-e Livio Albi 5.000 l|r partizanski spomenik na Kontove
primorski dnevnik
Janino Oaffau, 44 let stari mož, , ,s' je izbral domicil v pisarni , zagovornika, je precej znan s°dnih analih. Nedolgo tega je zapleten v nečedno afero, ki H Mpe jaila njega, ženo in nokate-. mlada dekleta pred sodišče. Ceprav se je afera končala še dobro zanj, je možak ponovno ^el navzkriž z zakoni. In to po neumnem. Tržaškemu sod-ki ga je zasliševal o neki Ij Preveč hudi zadevi, je Caffau zaključenem zapisniku pirosto-lJJPo izjavil, da ga policija pre-in je obtožil funkcionarje in
Tako nastaja nabrežinski spomenik
GORIŠKI DNEVNIK
16. septembra 1970

S? dober mesec bodo na trgu v Nabrežini postavili lep spomenik padlim. Spomenik bo seveda izsesan iz kraškega kamna, marmorja iz nabrežinskih kamnolomov. Bivši borci, aktivisti in domačini, ” Jj™ spomenik rase iz dna srca, zbirajo prispevke za kritje velikih stroškov, obenem pa s prosto-■vlpiim delom prispevajo svoj delež, da bo spomenik izdelan in postavljen v določenem času. Tako •»Upina kamnarjev in nekdanjih kamnosekov ter drugih prostovoljcev, kakor vidimo na sliki, ob sobotah obdeluje veliki kamniti blok v nabrežinskem kamnolomu
^"'IIIIIIIIIII.II.m.min....................m..iiiiiii.m...............
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Odpuščena kazen poldrugega leta zapora ker je klevetal policijske funkcionarje
Majska amnestija je marsikoga rešila zaporne ali denarne kazni
IJeraj je moral na zagovor pred [mike. Medtem ko je Caffau in brez prepričanja vztrajal
Podobne ugodnosti je bil deležen tudi 24-leitmi Michele Spiritic-chio iz Ul. A. Emo, katerega so obtožili, da je izsiljeval lastnika nočnega lokala «Odeon» Leona Ti-minieskega. Fant je, kakor .je s preiskavo ugotovil leteči oddelek kvesture, najprej pisai policijskim organom pismo, s katerim jih je opozoril, da ljudje zapravljajo v «nigbtus> tudi do 300.000 lir na noč. Tudi Spiirtitiicchio je neke noči pustil natakarju kar 190.000 lir, to je dobršen del denarja, ki ga je dobil za povračilo , škode kot žrtev prometne nesreče .Fant je prehitro
letečega oddelka kvesture, zapravil denar in ker se je znašel i so ga v prvem primeru spravi- v škripcih, je s pismom zahteval od
Jfrvd sodnike, da so izsiljevati *■*’"—j—>—*-------- —j	j
^deta in njegovo ženo. Medtem L,je žena zavrnila njihove «ga-J*he» predloge, je trdil Caffau ! zavedajoč se, da bo zabredel L^ato, so agenti prisilili dekleta,
( so se jim... predala. Fretor q ^veda te njegove izjave vne-? y zapisnik, ki je romal tožilcu, roiija je obtožba klevetanja pri-®n'iko.v poieijskih siti, zaradi če-v[ie moral Caffau .junija letos v 5*F- Po štirih dneh so ga si-. izpustili na začasno svobodo,
Timimdeskega pod grožnjo, da mu bo uničil lokal in njega ubil, 10 milijonov lir.
Nekega dne pa so agenti letečega oddelka zasačili v baru njega, njegovega 24-letnega prijatelja Franca Vascotta iz Ul. Giulia in druge. Na kvesturi so preverili pi save in tako je prišlo na dan, da je izsiljeval«) pismo napisal Spi-riticchio, Vascotto pa, ki je bil včasih zaposlen kot natakar v baru, da se je omadeževal s tatvino
26.000	lir, ki jih je imel Timin,iesky v predalu pisalne mize. Ker je ime! Spiriticcbio v žepu, kar je odvrgel med vožnjo v policijskem avtu, železno pest, so ga poleg izsiljevanja obtožili tudi nedovoljene posesti orožja. Za prvo obtožbo so mu prisodili leto dni zapora in
70.000	lir globe, kor so mu na podlagi dekreta predsednika republike odpustili, za drugo obtožbo pa so na podlagi amnestije prekinili postopek. Tudi Vascotto je bil deležen amnestije, tako da sta se fanta znaša s poravnanimi računi s pravico na svobodi.
svojih začetnih trditvah, so ..dekleta, od katerih naj bi, po Otovih izjavah sodeč, izvedel za i Itavanje, zanikale vsakršen stik ..Policijskimi funkcionarji in a-™i- Posledica tega je bila, da Sodišče spoznalo Caffaua za kri-|5a klevetanja in ga obsodilo na ? dni in 6 mesecev zapora, ki : jih zaradi dekreta predsednika C^blike od maja letos, kd je u-^lavil odpust kazni in amnestijo,
*> presedel.
. mi   m n n iiiiiii m mi m *i i**mnii m....
Ponedeljek, kmalu po 23. uri
Ponesrečen poskus ropa ^Miramarskem drevoredu
Trije mladeniči, eden oborožen s samokre. som, so zahtevali od dveh gostov bara denar
Ponedeljek, malo po 23. uri, je ——————————————
J*® la izvidnica letečega oddelka hosredovanje radijskega oddelka f^ture nujno v Miiramarski drevo-157, kjer jo je pred barom k ?hza» pričakal Francesco Pero-Ul. Bonafata. Ta je agentom razburjeno pripovedovati, da tJ*il malo prej žrtev na srečo nekega roparskega napada.
Amnestija iin odpust kazni sta rešila tudi 28-letnega Pasqualina Lic-cardija iz Neaplja in 27-letnega An-drea Astuta iz Rima, ki so ju zasačili, ko sta hotela prodati nemškim turistom uro s ponarejeno tovarniško oznako «omega». Tako so ju obtožili prevare, prodajo ure z lažnimi oznakami in krošnjarjenjem brez ustreznega dovoljenja, Liccardija pa še povrhu kršitve izgonskega ukrepa tržaškega kvestorja, ki mu je prepovedal za dobo dveh let vrnitev v Trst. Kazen 8 mesegev zapora in 40 tisoč lir globe za drugo točko obtožnice so jima odpustili, druge obtožbe pa so odpadle zaradi amnesti-
L Prijateljem Puzzerjem po pri-Hi ■ je izjavil Perosa, sta sedela jo hiizi pred barom in se razgovar-tV' ko so ju obkolili trije neznanci.
je proti njima naperil samota in zahteval denar, druga dva
bfl'*'1 dva barska stola. V začetku
C«*eni
Pečeni Perosa se je kmalu o-
v grozilne namene držala v
f,l ui8el 'n z bliskovito kretnjo uda-lii samokresu, ki je zletel roparji J* roke in padel na tla, kjer se Prelomil na pol.
^Ppftrja to ni spravilo s tira. tj?10 Je pojasnil, da gre za igračo, l. oba kosa samokresa In ker
tJJPbznal, da se mu je poskus potočil, se je naglo oddaljil, pri sta mu pajdaša prav tako ihč0 sledila, proti gozdičku ob kjer so vsi trije izginili v
^41 oljski agenti so na podlagi lojenih podatkov, sicer pičlih, neboma začeli zasledovati zlikovce, j. Pa jih niso izsledili. Preiskavo ki 5*°*»* lete61 oddelek kvesture, (h,P° skušal razvozlali uganko in sicer naivne a vseeno ne-
roparje.
Ob lOO-letnld tabora v Kubedu
Nova asfaltirana cesta do Gračišča
V okviru prireditev ob 100-letoici tabora v Kubedu so včeraj izročili svojemu namenu novo asfaP tirano cesto od Mostlčja pri Rižani do Gračišča. Na slovesnosti so ni-li, poleg številnih >; ščanov, navzoči tudi mnogi gos* je in predsednik občinske skupščine Buzet Zdenko Marinc. Pimbolvno je prere/a; trak predsednik občine Koper Mi -ro Kocjan. Ob tem .je povedal, da bo sudoDna cesta neevomne spremenila lice teh Kraje, s.nvenske Istre in pripomogla, da tudi ta del našega podeželja oolj ccoosred-no zaž'vi z mestom. Skupščina pa se i*o prizadevala, du bi ti predeli čimpre.i dobili tudi ■'druvo pitno vodo iz višinskega vodovoda, ki ga zdaj načrtujejo. Ta cesta bo tudi širše odprla vrata podeželskemu turizmu in obenem tesneje povezala naše kraje v področju tirvatske Istre.
Koprska občina je tako v skromnih treh letih uredila nad 40 km cest v Marezige, Šmarje, Osp, Hrvatini in v te namene je bilo porabljenih nad milijardo 300 milijonov starih dinarjev. Od tega je občina prispevala 900 milijonov.
Za tem .je bila pred spomenikom padlim v Gračišču krajša slovesnost.
Tudi 23-letni Giorgio Vrtlar s Trga Venezia, o katerem sicer nihče ne ve, kje se nahaja, se je izognil zaradi amnestije hudi kazni. Vrtlar se je junija lani predstavil z najetim avtom carinikom na bloku pri Fernetičih in izjavil, da nima ničesar. Z avtom je nato zavozil, pri čemer ni policijskim organom pokazal nobenega dokumenta, do jugoslovanske meje. Četrt ure kasneje pa je ritensko privozil do italijanskega bloka, kjer je izjavil, da so mu Jugoslovani odvzeli prepustnico. Na zahtevo policijskih organov je peš odšel do jugoslovanskega bloka, kjer si je hotel izposlovati prepustnico in se ni več vrnil. Jugoslovanski organi so italijanske kolege opozorili, da se je Vrtlar predstavil s ponarejeno prepustnico, zaradi česar so ga zaradi preiskave pridržali.
Cariniki so se tedaj lotili avta, ki je ostal na italijanski strani. Iz njega so potegnili poleg propustnice na drugo ime celo vrsto blaga: 54 parov platnenih hlač, 136 parov hlač iz žameta, skoraj 600 naglavnih rut, 54 ženskih oblek in 40 dežnih plaščev.
Ugotovili so sricer, da so blago kupili trije jugoslovanski državljani, ki so se zanj tudi potegovali. Vodstvo carine pa jim ga ni vrnilo, ker je po zakonu lastnik tisti, ki ga ima pri prehodu meje v avtu. Kako se je končalo s to zadevo ni znano, dejstvo pa je, da je carina prijavila Vrtlarja sodišču, ki ga je včeraj v odsotnosti sodilo, a ga m obsodilo, ker so morali sodniki zaradi amnestije ukiniti postopek.
Predsednik Rossi, tožilec Brenči. |
TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V GORICI
V petek in soboto polifonsko v nedeljo pa folklorno petje
Sodeluje 35 zborov z okrog 2000 udeleženci iz sedmih držav ■ Slovenski dijaški dom bo sprejel zbor iz Skopja - Prispevek pokrajinske uprave organizatorjem
Le še dva dneva manjkata do začetka letošnjega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki ga tokrat že devetič organizira goriško pevsko društvo «C. A. Seghizzi», ki te dni hiti še z zadnjimi tehničnimi pripravami za to, ki je postala največja goriška kulturna manifestacija.
V	zvezi s temi pripravami je treba rešiti celo vrsto problemov. Treba je namreč upoštevati, da se je prijavilo 35 zborov z okrog 2000 udeleženci iz sedmih držav in že njihova prenočitev v dneh tekmovanja je problem zase. Ker Gorica nima dovolj hotelov in gostišč (nekateri novi hoteli so še v gradnji in bodo pripravljeni šale prihodnje leto), se bodo tudi letos zatekli za prenočišče in oskrbo deloma v Gradiško-in v Gradež. Precej bo pomagala tudi pokrajinska uprava, ki je c,ala organizatorjem n*e samo denarno pomoč in srebrne kolajne za drugo in tretjeplasirane zbore, ampak je dala na razpolago za prenočišče tudi pokrajinske zavode v Gorici in Gradiška.
Kar se zavodov tiče naj omenimo, da je tudi Slovenski dijaški dom na Svetogorski cesti, ki je icn-el že v preteklih dneh na hrani in stanovanju 35 članov folklorne skupine iz Slavonskega Broda, za pevsko tekmovanje sprejel na prenočevanje in hrano zbor «Koča Racin* iz Skopja.
Najbolj oddaljeni zbori so že na poti za Gorico. Poljaki bodo prišli preko Avstrije in jih bodo sprejeli na meji pri Trbižu in prav tako tudi čehoslovaške zbore. Jugoslovanske zbore pa bodo sprejeli pri Rdeči hiši. Nekateri kritika in člani ocenjevalne komisije, med katerimi je tudi Egon Kunej iz Celja, so že v Gorici ter bodo imeli jutri, v četrtek dopoldne, že svoje prve posvete. Pevsko tekmovanje zborov pa se bo začelo v petek, ko bo prvi koncert iz polifonije popoldne ob 16. uri. Tekmovanje v polifoniji se bo nadaljevalo tudi v soboto, zvečer ob 21. uri pa bo zaključek z nagraditvijo zmagovalcev in njihovim zaključnim nastopom. V nedeljo dopoldne in popoldne bo tekmovanje zborov v folklornem ljudskem petju in zvečer ob 21. uri nagraditev zmagovalcev in zaključni nastop. V celoti bo osem koncertov v treh dneh.
V	soboto ob 11.30 bo v dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu župan Martina sprejel predstavnike vseh nastopajočih zborov. V soboto zvečer pred razdelitvijo nagrad iz polifonije pa bodo vse ženske — članice sodelujočih zborov skupilo zapele Miiollijevo «Tožbo za umrlim prijateljem, ki je posvečena letos umrlemu Luciu Jagliardiju, vodji tržaškega zbora «Illersberg», ki je vso. leta uspešno nastopal v Gorici.
Novost za letos bo tudi zborovanje nekaterih predstavnikov zborov iz raznih držav, ki bo v ponedeljek, 21. t.m. v prostorih pokrajinskega muasja v palači Attems na Komu, kjer bodo razpravljali o vrednotah in pomenu zborovskega petja. V zvezi z vpeljanim mednarodnim tekmovanjem zborov, ki pridobiva iz leta v leto na svojem pomenu, je Gorica najbolj primarna tudi za tako pobudo.
Vodstvo PSU protestira
Socialdemokrati niso zadovoljni s sestavo občinske uprave v Gradiški, kjer so krščanski demokrati
bor. Socialdemokrati grozijo s krizo v drugih občinskih upravah, če bi prišlo do podobne rešitve tudi v Tržiču in se postavljajo kot alternativa socialistom v upravljanju skupno s krščanskimi demokrati občine v Tržiču.
To lahko razberemo iz tiskovnega poročila o seji pokrajinskega odbora PSU, ki je bila v Gorici pred nekaj dnevi. Seji je prisostvoval tudi poslanec Ceccherini. V zvezi z Gradiško je PSU razobesila v vsej pokrajini plakate, na katerih beremo, da so zelo zamerili zlasti krščanskim demokratom, ki da so se vdali zahtevam socialistov.
O krizi v Tržiču so medtem razpravljali tudi v Rimu. Zastopnika KD sta se pogovarjala o tej zadevi z rimskimi voditelji stranke. Kot je znano se je tržiška PSI izjavila za dvostrankarsko koalicijo s krščanskimi demokrat' ali pa za opozicijo, če ne bi prišlo do take koalicije. Sodelovanja s socialdemokrati tržiški socialisti nočejo. Ker ni bilo dosedaj moč najti rešitve v Tržiču, se je KD obrnila tako na krajevne kot na deželne in državne forume. Na KD, ki ima
14 svetovalcev (PSI jih ima 3, PSU pa 2) je sedaj odločite*v. Tako s prvimi kot z drugimi lahko sestavi KD večino. Kako se bo odločila?
Prijava dohodkov za občinske davke
Kot smo že pisali zapade dne 20. septembra rok za prijavo občinskim davkom podvrženih dohodkom, ki ga Je treba napraviti na davčnem uradu pristojnega županstva. To velja za Gorico, kakor tudi za vse ostale občine na Goriškem, vključno števarjan, Sorodni je lin Doberdob.
Take prijave seveda ni dolžan napraviti tisti, ld je že v davčnem seznamu svoje občine, pa v zadnjih letih ni imel sprememb v svojih dohodkih, ker mu bodo v takem primeru odmerili davek na osnovi prejšnjega leta. Novi davkoplačevalca in pa taki, kd so med letom povečaLi svoje dohodke, pa morajo do 20. t. m. vložiti prijavo odnosno spremembo prejšnje prijave, ker bodo v nasprotnem primeru morali plačati globo.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
80 let Franceta Bevka
Vsa Primorska je v znamenju jubileja velikega pisatelja in borea za pravice Slovencev
Vsa Primorska .je v znamenju škem odnosu do junakov.
jubileja velikega jrsatelja in borca za pravice Slovencev:
Že več tednov se vrste po vsej Primorski številne proslave v počastitev 80-letnice rojstva Franceta Bevka, pisatelja, katerega ime je le nad 50 let vseskozi tesno povezano z življenjem in borbo primorskega človeka za njegove nacionalne in socialne pravice in katerega je izredno plodovita dejavnost uvrstila v sam vrh slovenskih ustvarjalcev v preteklosti in sodobnosti.
Naj nam bo dovoljeno v kratkem priložnostnem zapisu ob številnih izrazih hvaležnosti Bevku za nje gov prispevek k osveščanju primorskega človeka, ponazoriti pisateljev delež v umetniškem ustvarjanju z nekaterimi podatki. Bibliografi so zabeležili 164 izšlih knjig, s ponatisi in prevodi v jezikih jugoslovanskih narodov naj bi jih bilo 230. Kakih 80 pisateljevih knjig pa je bilo prevedenih Se v 16 tujih jezikov. Pisateljevo zanimanje je veljalo izredno pestri problematiki. Pisal je zgodovinske povesti, vesmi. dela za mladino, spoprijel se je s problematiko primorskega človeka v času najhujše dobe socialnega in nacionalnega zatiranja med obema vojnama, pri kateri je dosegel vrh s Kaplanom Martinom Čedermacem. Dalje se je posvečal tudi problemom sodobnega človeka v socialistični družbi. Pri vsem ga odlikuje posluh za izvirno fabuliranje ob toplem člove-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiMiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
GOSPODARSKI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE
Gradbena dejavnost na Goriškem po lanskem izrednem razvoju pada
V Tržiču bo prišlo do krize na tem področju, če dežela ne odobri regulacijskega načrta - Uvoz-izvoz na normalni ravni . Večanje hranilnih vlog na pošti in na bankah
Na področju gradbene dejavnosti pričakujejo na Goriškem, da^ bo deželna uprava v najkrajšem času odobrila medobčinski regulacijski načrt za Tržič-Ronke-štarancan. To lahko razberemo iz mesečnega poročila goriške trgovinske zbornice za avgust. Odobritev tega načrta bi rešila gradbeno dejavnost v tem okolišu krize, ki ji grozi, ko bodo dograjene stavbe, ki jih sedaj delajo- V Trž;ču je gradbena dejavnost zelo obširna, v središču mesta so zgradili v zadnjih letih zelo veliko stanovanjskih hiš, vendarle pa sedaj sploh ne izdajajo gradbenih dovoljenj, ker nimajo odobrenega načrta, če tega ne bo kmalu, bo precej gradbincev morda že to zimo brez dela. Vse to v precejšnjo škodo ne samo zainteresiranih delavcev, marveč celotnega tržiškega gospodarstva, saj zavzema gradbena dejavnost v njem zelo važno mesto. Tudi potreba po stanovanjih .je zelo velika, sgj opažamo v Tržiču širjenje raznih gospodarskih dejavnosti in zaradi tega se precej ljudi seli v to mesto.
Na področju gradbene dejavnosti so zasebniki dogradili v juliju 45 zgradb (39 namenjenih stanovanjem) s skupno 176 stanovanji. To so podatki, ki zanimajo celotno pokrajino. V teh stanovanjih je 730 sob, 680 prostorov za pomožne dejavnost' in 448 pritiklinskih prostorov. V istem času so občinski uradi izdali dovoljenja za gradnjo 45 zgradb (38 stanovanjskih) s skupno 60 stanovanji. 06: vidno gre za enostanovanjske stavbe, to zlasti
in socialisti osnovali dvobarvni od- v manjših občinah, kjer ne obsta
llllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIII|||||ti||||||||||||||||||illumil||||||l||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||,|
V NEDELJO V DOBERDOBU
Lep koncert komornega moškega zbora iz Celja
Namenjen je bil proslavi spomina petih partizanskih borcev
V nedeljo popoldne je v Doberdobu, v dvorani prosvetnega društva Jezero, gostoval Komorni moški zbor iz Celja, ki je dobro poznan ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji ampak tudi v Italiji in drugih evrop-
VSI NA TABOR!
Kakor so se na zgornji poziv zbrali predniki pred sto leti In sicer dne 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku In dne 18. septembra na Zopračah blizu Vrbe
BO V NEDELJO, 20. SEPTEMBRA 1970 OB 14.30 URI
PROSLAVA 100-LETNICE LJUDSKIH TABOROV NA KOROŠKEM
NA ZGODOVINSKIH TLEH POD KOŠATIMI LIPAMI NA BISTRICI PRI PLIBERKU
zbrala koroške Slovence lz Kanalske doline, Zilje, Roža, Podjune, Jezerskega in Mežiške doldne
Na sporedu bodo: Govori
Nastop pevskih zborov Prizor iz Miikilove Zale Ziljsko štehvamje in rej pod lipo Narodno zabavni ansambel Godba na pihala Iz Raven ljudsko rajanje • Za dobro pijačo in jedačo Je poskrbljeno Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Na prireditev vljudno vabi
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in okolišev taborov
skih državah in ga uspešno vodi prof. Egon Kunej. Zbor je dosegel že več mednarodnih priznanj. Nagrade je zbor odnesel leta 1964 in 1965. na tekmovanju tC. A. Seghiz-v Gorici pa tudi v drugih evropskih državah. Zaradi tega je za njegov nastop vladalo veliko zanimanje. Nič čudnega torej, če je bila prosvetna drovana v Doberdobu polna do zadnjega kotička. Celjani so s svojo dovršeno in doživeto interpretacijo navdušili domače občinstvo.
Poleg narodnih in umetnih pesmi je zbor zapel tudi nekaj partizanskih, saj je prosvetno društvo ta koncert posvetilo spominu štirih domačinov in enega furlanskega borca, ki so 13. septembra leta 1943 padli v oboroženem spopadu z nemškim okupatorjem na Poljanah in v Doberdobu.
Predsednik društva Jože Jarc je gostom izročil šopek cvetja in se jim v imenu društva in občinstva zahvalil za odlično izvajanje. Izrazil je željo, da bi se med Komornim moškim zborom iz Celja in domačimi prosvetarji ustvarila še vrsta srečanj in stikov.
Na območju področnega zavoda za zdravstveno varstvo v Novi Gorici so v zadnjih dneh preventivno cepili proti koleri 400 občanov. Gre za ljudi, ki prihajajo po službeni dolžnosti vsak dan v stik s tujimi državljani, zlasti za pripad r.ike obmejne službe, carine, trgovskega podjetja Primorje export, špedicij ter voznike motornih vo zil* ki potujejo v tujino.
jajo tako velike težave z gradbenimi dovoljenji, ali pa v Gorici, kjer je regulacijski načrt že v veljavi. Vsekakor opažamo, da gradbena dejavnost peša v primerjavi z živahnostjo, ki .je bila vidna lani in tudi v letošnjem prvem polletju.
Na področju trgovine so opazili, citiramo vedno mesečno poročilo trgovinske zborrvce, običajno letno počitniško zatišje. Trgovine so bile v precejšnji meri zaprte. Izjemo tvorijo turistična območij., Ob zaključku meseca so prir*' z' letnimi razprodajami.
Na mednarodnem področju so v Jugoslavijo izvozili blaga v vrednosti 145 milijonov lir, uvozili pa blago v vrednosti 78 milijonov lir. Vrste blaga so običajne: uvažamo živino, raznovrsten les, kraft pa pir, zelenjavo, izvažamo pa elek-tromaterial, opremo za razne sanitarije nadomestne dele za avtomobile, gradbeni material, oblačila. Novost tvorijo tokrat avtomati za razdeljevanje kave in mrzlih pijač. Tudi v Jugoslavijo so torej prodrli taki avtomati, ki .jih je videti po naših šolah, tovarnah, bol-rvšnicah ali plažah.
Tovarne z Goriškega, so tudi v tem mesecu izvozile precej blaga v razne evropske in prekomorske države. Tudi tokrat najdemo v sez namu imena dežel kot so Kuwait, Obala piratov, Nova Kaledonija, Ciper, itd.
Ob zaključku junija so imeli prebivalci goriške pokrajine položenih na knjižnicah poštne uprave 10.446 milijonov lir. To je znak, da ljudje zaupajo v veliki meri svoj denar poštni upiavi. Istočasno pa je ležalo v bankah čez 70 milijard lir, katerih so lastniki Goričani. Vsote tako na postan kot na bankah stal ro rastejo, kar je znak. da se pri nas več zasluzi kot pa porabi.
Ob zaključku juh la so imeli v -.8/, namili nezaposlenih imena 2.020 uidi. To število je, ponovno poudarjamo, iz trte izvito, kajti na Goriškem ni danes moč dobiti delovne sile, tako da je vedno večje število Jugoslovanov, ki se pri nas n ono zaposlijo, istočasno pa prihajajo tudi k nam na delo ljudje iz drugih italijanskih pokrajin. Podatki nam povedo tudi, da se nihče več ne seli v inozemstvo. Dela Je doma dovolj za vse.
Občni zbor članov avtomobilskega kluba
Vodstvo avtomobilskega kluba v Gorici je sklicalo svoje člane na občni zbor, kd se bo vršil v ponedeljek, 28. t. m. ob 21. uri, odnosno v drugem skldcaz\ju v torek, 29. t. m. ob 21. uri na svojem sedežu v Gorici, Ul. Roma 12.
Na dnevnem redu je poročilo odbora, preglednikov računov in predložitev obračuna aa 1969 in njegova odobritev. Odobrili bodo tudi proračun za 1971 ter pregledali delo In račune za prvo polovico leta 1970. Vsi zadevni račund so članom na vpogled na sedežu kluba.
Trčenje treh avtomobilov
Včeraj nekaj pred poldnem so trčili na državni cjsti , ri Slovrencu na Goriškem trije avtomobili, pri čemer sta bili dve ženski lažje ranjeni.
Po cesti v smeri proti Gorici Je vozila fiat 850 24-letna študentka Lorenzina Misson iz Gorice, Ul. Garzaroli 40 ter imela s seboj tudi mater Amalijo. Pred njo je vozil v isti smeri avto BMW 45-letni fotoreporter Paolo di Paolo ji Rima, Ul. XX, settembre 3. Od Slo-vrtnea pa je prišel v smeri proti Kaprivi 43-letni Clemente Colacci iz Rima, Ul. Valič Barbera 53, ki
je uradnik. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev iz Gorice se je Colacci ustavil malo preko črte za stop ter tako primoral avto BMW, da je zavil nekoliko proti sredini in zmanjšal brzino. Fiat 850, ki je bil zi njo, pa je treščil od zadaj v vozilo. Pri tem sta bili ranjeni mati in hči iz fiata 850. Mater so v goriški splošni bolnišnici pridržali za 8 dni na zdravljenju, hčeri Lorenzini pa so nudili prvo pomoč s prognoze okrevanja, v 8 dneh. Vsa tn vozila so utrpela pri trčenju poškodbe, zlasti pa fiat 850.
VESTI IZ TRŽIČA
Splavitev ladje velikanke
Včeraj so v velikem doku v tržd-škl ladjedelnici splovili ob 10. uri ogrodje tretje petrolejske velikanke «S. Gdusto«, ki Ima 329 metrov dolžine ter nosilnost 228.500 bruto ton. Danes ob 7. uri pa bodo od-premlli v Trst podobno petrolejsko ladjo ((Anita Meniti«, ki je že dograjena za ladijsko družbo «Euro-pa» iz Palerma. Za premik iz ladjedelnice bodo uporabili 6 vlačilcev, pozneje pa jo bosta dva odvlekla po pomola VII v Trstu, kamor bo predvidoma dospel danes popoldne ob 14. uri.
V bolnišnico so sprejeli za 15 dni na zdravljenje 41-letnega Renza Bogataja lz Devina, ld si je pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Tudi 12-letna Paitrizla Marziale iz Tržiča, ki je padla v Ul. Matteotti s kolesom, se bo zdravila v bolnišnici 20 dni, ker se je pri trčenju v avtu dat 1100 ranila na nogah.
V	petek prva seja občinskega odbora
V	petek zvečer bo na županstvu v Gorici prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Na tej seji bodo porazdelili resorje med zastopnike KD, PSU, PSI in SDZ. I-stočasno morajo tudi rešiti zadevo podžupana, kajti oba socialdemokratska zastopnika sta v občinskem svetu dobila enako število glasov. Skoro gotovo je, da bo na mesto dosedanjega odbornika za javna dela Lupierija, prišel odbornik Agati.
V	petek predavanje poslanca Fortune
V	petek zvečer ob 18.30 bo v kinodvorani Verdi, na pobudo kulturnega krožka «G. Salvemdni* proslava stoletnice vdora italijanskih čet v Rim, ki je bil do takrat sedež papeške države. O tej temi bo govoril socia'istični poslanec Lo-ris Fortuna, ki bo osredotočil svoj govor na temo o združitvi Italije in o protiklerikalni borbi.
V NEDELJO, 27. SEPTEMBRA MLADINSKI IZLET
V IDRIJO!
Za Izlet vpisujejo: Jamlje -Doberdob: Karel Ferletlč; Dol -Poljane: Mario Lavrenčič; Vrh: Leopold Devetak; Gabrje: Silvan Florenin; Sovodnje: Mar-jan Tomšič; Rupa - Peč: Marjan Tomažič; štandrež: brivec Franko; Pevma - Oslavje: Nada Dornik; Podgora: Robert Terpin;' števerjan: Ivan Humar; Gorica: Martin Tomažlnčič !n Rudi Pavšič.
Proslavljanje pisateljevega jubileja so začeli pred tedni v Kopru, kjer so odprli v pokrajinski knjižnici bogato razstavo o pisateljevem opusu. Podobno razstavo so odprli te dni tudi v Novi Gorici, kjer je občinska skupščina sprejela sk>eo na včerajšnjem slavnostnem zasedanju o podelitvi pisatelju naslova častnega občana. Žal jubilant zaradi bolezni ni mogel biti osebno prisoten na svečanosti.
Pomemben prispevek k proslavljanju pisateljevega jubileja pa je pripravilo Primorsko dramsko gledališče. V Idriji je namreč v soboto z uspehom uprizorilo Bevkovo dramo Kajn. o kateri smo v našem listu že pisali. To delo so sinoči ponovili tudi na odru v Novi Gorici.
Tržiški župan posredoval glede tečajev ANCIFAP
Tržič« župan Varsace je deželne-mu odborniku za delo Stopperju izrazil zaskrbljenost zaradi napovedane ukinitve tržiške sekcije u-stamove za strokovno usposabljanje ANCIFAP. Med drugim je podčrtal, da bi bili z Izvedbo sklepa po premestitvi strokovnih tečajev za mladino v Trst prizadeti ne samo mladinci, ampak tudi podjetja IRI m zasebna podjetja, ki delujejo na področju Tržiča, ker bi pač obiskovalo omenjene tečaje manj mladincev. V Tržiču bi namreč pustili samo tečaje za odrasle. Odbornik Stopper je tržaškemu županu zagotovil, da bo vložil vse sile za ugodno rešitev tega vprašanja.
Nadaljuje se vpisovanje za nedeljsko
OCENJEVALNO AVTO V OZN JO
po Goriškem in Tržaškem, dokler bo kaj raizpoložljivih mest, odnosno do sobote zvečer, ko bo žrebanje startnih številk.
Vpisujejo:	Miro Kuzmin,
Vojko Cotič in Vilko Fajt vsak večer na sedežu športnega društva v Sovodnjah ter na goričkem uredništvu Primorskega dnevnika (tudi za udeležence s Tržaškega).
Iz gor iškega matičnega urada
Dne 12. septembra so na goričkem matičnem uradu zabeležili 6 rojstev ln 5 smrti.
ROJSTVA: David Wind, Ivan Fa-boazl, Luigi Di Bernardo, Barbara De Michieil, Alessandra Filip, Valentina Badtin.
SMRTI: upokojenec 49-letai Mait-teo Nardom, upokojenka 72-letna Maria Tomasetlc vd.	upo.
kojenec 70-letnt Michele Gorjan, go-spoo^ija 66-letna Gtovamna StltoOJ vd. Bernardi, gospodinja 69-letna Teresa Tomašdm vd. De Nicoio.
VERDI 17.30:	«Quando bari una
sconosriuta)*, P. Bunke in M. Hyer; ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00: «Le vergogne del momdoo. Dokumentarni fllm Giuseppe Scotezeja.
MODERNISSIMO 17.00-22.00: «L1n-terrogatorio«, D. Mliliev in B. Skay; ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00: «Una storia modema — l’ape regina*, U. Tognaa-zi in M. Vlady; italijanski film. Mladim pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30:	«Io, lo,
io... e gll altri1*, G. LoUobrigida in N. Manfredi; italijanski film.
Tržič
AZZURRO Ob 21. url — Koncert avstrijskega in domačega pevskega zbora.
EXCELSIOR 17.30: «Assassination bureau«, C. Jurgems ln D. Rigg. V barvah
PRINCIPE 18.00: «E vemne il tempo dl ucridere«, J. Sobleskl in A. Kiddra.
/Vulvi (ioricn
SOČA «Veliki manevri*, francoski barvni film — ob 18. tn 20. uit.
SVOBODA «Za njeno ljubezen«, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Se za nekaj dolarjev*, amer-ltalljanskl barvni film — ob 20 uri.
RENČE «Pojem pesem Dominlque», ameriški barvni film — ob 20.
PRVACINA Prosto
SEMPAS Prosto
KANAL «Ooaza smrti*, amer.-nem.-italijanski film — ob 20. uri.
POTUJOČI KINO - MIREN: «Ob-račun na obali«, ameriški barvni film — ob 20. uri.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna D'UDINE — Trg sv. Frančiška 5 — tel. 21-24.
V	TR2ICU
V	Tržiču je ve« dan ta ponoči dežurna lekarna S. Nloolb, dir. Giorgio Olivatti, Ul. I. maggio 4; tel. 73328.
JUBILEJNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
■v
Čeprav uspehi ne odtehtajo gore neuspehov
Kadar imamo točno diagnozo boleznimoremo začeti bolnika zdraviti - So «merodajni» pripravljeni začeti z resničnim zdravljenjem?
Sinoči se je začelo v Nevv Yor-ku letošnje redno zasedanje ge-nerane skupščine Organizacije združenih narodov. Je to 25. torej jubilejno zasedanje. Kot jubdlejne-mu zasedanju dajejo poseben pomen. Zato je logično, da se ob njem nekoliko ustavimo.
Obračun 25- letine dejavnosti Združenih narodov je bogat. Na eni strani je aktiven, na drugi pasiven. Oglejmo si aktivo in pasi-vo, da bi nato napravili obračun, morda tudi majhno diagnozo, ali celo prognozo.
Aktivnost OZN bi mogli oceniti na razne načine. Posebno ko gre za njen pozitivni obračun. Najprej sc je treba spomniti, kakšen je bil svet, v katerem je ta velika mednarodna organizacija nastala in v katerem deluje. Ob tem je treba tudi pomisliti, kaj vse bi se bilo lahko na svetu zgodilo, če bi te organizacije ne bilo. So kritično nastrojeni ljudje, ki ji očitajo, da ni veliko dosegla od vsega tistega, kar se je od nje pričakovalo. So pa tudi ljudje, ki ji priznavajo, da je dosegla veliko ali če ne veliko vsaj mnogo in kdaj pa kdaj tudi kaj takega, kar bi od nje niti ne bili mogli pričakovati glede na mednarodne razmere na svetu. Kadarkoli je bilo možno rešiti mdr, je bala OZN tu. Srečevali smo jo na Bližnjem vzhodu, na Cipru, v Kašmiru, v Kongu, skratka povsod, koder so sč vrstili odkriti spori, ali koder je obstajala nevarnost, da do spopadov pride. Cesto so imeli v tem odločilno vlogo tudi odredi nenih pa čeprav izposojenih vojaških sil.
Danes OZN šteje 126 članic. Več knt polovica teh članic so mlade neevropske države, la so postale svobodne in neodvisne po nastanku OZN, v nekaterih primerih celo prav po načelih, ki jih OZN proglaša. Nekatere države so danes svobodne skoraj izključno na račun Združenih narodov.
S celo mrežo svojih specializiranih agencij se je in se OZN trudi za dvig družbenega in življenjskega standarda, posebno med komaj osvobojenimi in ne dovolj razvitimi deželami. Omenimo naj UNESCO za kulturo, UNICEF za pomoč otrokom, FAO, ki ji je na skrbi kmetijski razvoj in borba proti lakoti itd.
So pa tudi druge organizacije, ki pa jih nihče niti ne omenja ali se jih spomnimo le tedaj, ko je človeštvo v težavah. Ena teh je Svetovna zdravstvena organizacija, ki ae je je svet spomnil pred nedavnim, ko je zagrozila svetu kolera. Nekoč je epidemija kolere zajela cela področja in na veliko kosila. Tokrat so jo kmalu zajezila. Deloma tudi na račun dosedanje dejavnosti te organizacije v nekaterih zaostalih predelih A-
cepljenost paralizira aktivnost ZN, ker more aktivnost biti res učinkovita samo, če je enotna ne pa razcepljena in amlitetdčna, če je v skladu ali v duhu listine Združenih narodov, ne pa nasprotna duhu listine.
ZUjc.
Še in še bi lahko naštevali pozitivne momente iz dejavnosti OZN ki njenih odsekov v dobi 25 let. Toda tudi če bi našteli vse, bi to ne odtehtalo pasi ve, ki težko bremeni njen obračun.
Pri ocenjevanju vse te velike pasivg je neki pristaš Združenih narodov, ki pa je bil razočaran nad svojimi upi, ocenil to organizacijo kot cmavzolej pokopanih lipov*. In vendar pretiravajo tisti, ki menijo da je OZN mrtva. OZN ni mrtva, pač pa le bolna. Mogli bi celo postaviti diagnozo bolezni: izgubljanje zaupanja.
Mnogi imajo vtis, ZN niso sposobni uspešno reševati glavne naloge, ki jim jih listama postavlja. Glavna njihova naloga bi bila ob; ramfoa miru. Svet, ves pošteni svet nikakor ne more razumeti, ztikaj so ZN tako pasivni ali vsaj neaktivni, ko gre za obsodbo Združenih držav zaradi njene vojne v Vietnamu? Zakaj so bili ZN tako neučinkoviti v uresničevanju, v izvajanju obsodbe izraelskega napada na arabski svet? Zakaj ZN niso bolj odločni proti rasistične; mu terorju v Rodeziji, Južni Afriki ter v portugalskih kolonijah, ko pa je enakopravnost eden glavnih postulatov listine Združenih narodov? Nadalje zakaj ZN molče gredo preko intervencij mogočnikov v notranje zadeve šibkejših? Zakaj ZN ne sprejmejo med svoje redne članice LR Kmtajsko, ki predstavna 700 milijonov ljudi, ko pa pod geslom univerzalnosti sprejema v svoje vrste kogarkoli, tudi takšne, ki v ZN zares ne spadajo ker ne spoštujejo listine Združenih narodov? Zakaj... in ti zakaj bi se lahko še dolgo nadaljevali.
Toda obstajajo tudi, če ne odgovori, pa vsaj opravičila na vse te zakaj. ZN niso nikakršna su-perdržava ali naddriava. ZN ne sprejemalo nekih zakonov, katerih kršitev bi imela za posledice kazen. Njene članice so suverene države, ki jih ni mogoče prisiliti, da izvajajo sprejete sklepe. Generalna skupščina ZN ni nekakšen svetovni parlament v pravem pomenu besede. Detogati, ki sestavljajo generalno skuoščino, so samo predstavniki svojih vlad, katerih interese obdčatoo zastopajo. Zaradi tega so ZN bolj ilustrator ne pa regulator splošnega stanja na svetu. Tega stanja pa ne fearakteri-zira le dejstvo, da so mnoge države proti temu, da bi svoje zunanjepolitične cilje podredile ciljem svetovne organizacije, pač pa tudi dejstvo, da nekatere države skušajo podrediti same ZN svojim nacionalnim, političnim ali celo imperialističnim interesom.
Vrh vsega tega je svet razcepljen na nasprotne bloke in te raz-
Ko srno tako dali nekakšno diagnozo, ali bi mogli najti tudi zdravijo proti tej bolezni? Da, mogli bi. Nekdo je rekel, da vprašanje Združenih narodov ni v tem, da se njena ustanovna listina spremeni, pač pa da Se spremeni odnos do te listine. Ni prav prisegati na listino, obnašati pa se prav v obratnem smislu. Volja za to korenito spremembo, se zdi, se začenja kazati pri večini članic. To jubilejno zasedanje je morda priložnost, da ta volja pride do izraza.
Dolga leta je bil svet razcepljen na dve skupini sil, katerih vsaka je bila pod vplivom ali celo pritiskom ene izmed supersil. Ta razcepitev se je odražala tudi na dejavnosti Združenih narodov. Odtod pogosta paraliza Združenih narodov. Obe vrhovni sili sta se upirali druga drugi, druge države so pa često le kimale. Kaže pa. da se razmere nekoliko spreminjajo. Število članic se je^ več kot podvojilo. Mnogi novi člani ne pripadajo ne temu ne onemu bk> ku. Še več, upirajo se blokovski politiki. Vedno več je držav, ki se uvrščajo med neuvrščene. V prestolnici Zambije so pravkar zasedali predstavniki 63 držav, 9 držav pa je poslalo tja svoje opazovalce. Navzočih je torej bilo 72 držav. Hkrati pa je konferenca v Lusaki pokazala, da neuvrščenost ne pomeni nevtralnost, nezainteresiranost. Nasprotno, predstavlja polno in odločno angažiranost za reševanje aktualnih problemov na svetu, toda za reševanje teh problemov v duhu listine Združenih narodov, ne pa v duhu interesov ene ali druge supersile. Zato je možno, da bo konferenca v Lusaki odjeknila tudi na generalni skupščini OZN.
Bloki obstajajo, toda tisti, ki bi jih hoteli ohraniti, uvidevajo, da se problemi sveta ne morejo reševati s silo. Težnje narodov po svobodi se iporejo s sila le začasno zadušiti, vendar ne dokončno. Vojne, tudi kadar »uspejo*, še niso gotovo sredstvo za dosego političnih ciljev. Cesto imajo tudi' zmagovite vojne obratni učinek. Zmagovita vojna Izraela proti Arabcem je tudi Izrael naučila, da zmaga ni vse. Podobno tudi občasne zmage Američanov v Vietnamu ne prinašajo ameriški velesili drugega kot sramoto.
Vse to navaja pošteni svet, da ponovno začenja upirati poglede v Združene narode. Želja, da se tej veliki organizaciji da nov polet, postaja vedno močnejša. Zato je logično, da se za sedanje zasedanje generalne skupščine pripravlja tisti svečani del, kateremu bo prisostvovalo kar največ najvišjih predstavnikov držav članic. To naj bi bilo prihodnji mesec, ko bo organizacija uradno slavila svoj 25-letni jubilej in ko bo baje večje število najvišjih predstavnikov držav članic ponovno poudarilo bistvo in cilje listine Združenih narodov in tudi naloge, ki so bile Združenim narodom poverjene. Zato bi mogli pričakovati, da bo letošnje jubilejno zasedanje pomenilo na eni strani konec ne preveč uspešnega dosedanjega obdobja, na drugi pa začetek večje aktivnosti in tudi večje doslednosti te organizacije, oziroma tistih, ki skušajo v njej imeti glavno besedo.
P. M.
Motiv s Krasa
(Foto M. Magajna)
ZNANSTVENIKI IN VESOLJSKI NAČRT APOLLO
ir
Črtanje dveh poletov razvrednoti ves uspeh
HOUSTON, 15. — Skupina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z ameriškimi programi za osvojitev Lune, ter en ameriški kozmonavt so podpisali protestno pismo proti sklepu NASA, da skrči svoje vesoljske programe tn med drugim črta s programa tudi dva poleta na Luno, torej dva poleta, ki spadata v program Apollo. Protestno pismo, ki ga je podpisalo 39 oseb, Pobudo za ta dokument so dali pretekli teden v Houstonu na konferenci, na kateri so proučevali razne probleme v zvezi z osvajanjem Lune. Med ostalimi sta to protestno pismo podpisala Antho-ny England, ki je hkrati znanstvenik in tudi astronavt, pravzaprav šele potencialni astronavt, saj se šele pripravlja na potovanje v vesolje, ter Thomas Gold z univerze Cornell,
Po mnenju podpisnikov protesta bi črtanje dveh poletov na Luno moglo spraviti v nevarnost glavni cilj vsega programa Apollo in sicer to, da bi dokončno in jasno spoznali sistem Zemlja — Luna in na osnovi teh spoznanj ugotovili izvor in proces formiranja zemeljske spremljevalke. Po mnenju tistih, ki so protestno pismo sestavili, teži vodstvo NASA h grad-
nji velikih vesoljskih postaj, ki bi s posadkami krožile okoli Zemlje. Sredstva, ki jih bodo prihranili, ker so črtali poleta Apollo 18 in Apollo 19, bodo po vsej verjetnosti šla za nove načrte, ki še niso bili odobreni in katerih znanstveni program še ni bil dovolj temeljito proučen.
V Cork gre «Gott mit uns»
RIM, 15. —■ Film <cGott mit uns» (Bog z nami), ki ga je za producenta Silvia Clementellija režiral Giu’iano Montaldo, bo predstavljal italijansko kinematografijo na mednarodnem filmskem festivalu v irskem mestecu Cork. Festival bo v Corku od 19. do 26. tega meseca.
Filmski festival v Corku, katerega se udeležujejo tako kratko-metražni kot celovečerni, je o-hranil tako imenovani kompetitivni značaj, ki so ga izgubili na primer beneški festival ali festival v Cannesu, kajti mednarodna žirija, ki je poklicana za ocenjevanje filmov, bo podeljevala tudi nagrade.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Knjiga o Bizancu v zbirki «Svet in čas»
Poročali smo že o prvih treh knjigah zbirke SVET IN ČAS, ki jo po originalnih izdajah Time-Lifovih knjig izdaja v slovenščini založba Mladinska knjiga. V slovenščini bo, kot smo že poročali, izšlo devet knjig v treh zbirkah, v zbirki o kulturah, v zbirki o naravi in zbirki o znanosti. Tri knjige iz zbirke o kulturah bodo posvečene Egiptu, stari ameriški kulturi in kulturi Bizanca. Slednja knjiga z naslovom BIZANC je zdaj pred nami. Napisal jo je angleški strokovnjak za bizantinsko kulturo Philip Sherrard, v slovenščino Pa prevedel Marijan Tavčar.
Knjiga velikega formata, opremljena z bogatim ilustrativnim barvnim gradivom (113 barvnih in 54 črnobelih ilustracij) bo slovenskim bralcem širšega kroga pomagala spoznavati zgodovino in usodo vzhodno-rimskega cesarstva ter njegovega glavnega mesta Bizanca. In kulturo te države, ki je imela mnogo močnejši vpliv m Evropo kot si to običajno predstavljamo.
V uvodni besedi nam pisec naj-
................................................................................... Ml............ m ■■■ i ■■ m ■■■ miimiM m MI HM m ■■ m Ml............ ■■■ ■■■■■■ ■■■m......■■■.......... m i n im nililiiiiiiiiiiiii iiim m ■■■nuni iiimiii	im m iiini imiiii ■iiiiiiii miiii m  .........m m >n m  .........m i ■■ i m  ......
KLJUB POSPEŠENI GRADNJI CENTRAL V JUGOSLAVIJI
Že v bližnji prihodnosti bo elektrike primanjkovalo
Trenutno je v gradnji več central s predvideno letno proizvodnjo več milijard kWh - Bo za dokončanje teh del dovolj sredstev?
Kakor poročajo v krogih elektrogospodarskih podjetij Jugoslavije, potrošniki elektrika letos ne bodo imeli težav. Hkrati pa opozarjajo, da morejo o tem govoriti le za letos in še za kako leto, ne morejo pa dati tako povoljnega mnenja za daljšo dobo. Po sedanjih računih in v primeru normalnih vremenskih razmer bodo sedanje elektroenergetske zmogljivosti mogle kriti potrebe po električni energiji v Jugoslaviji samo do konca 1973. leta in še to le v primeru, če bodo graditelji novih termo in hidrocentral upoštevali sprejete obveznosti in se držali rokov. V nasprotnem primeru pa bi znalo priti že do motenj.
Kaj pa bo pozneje?
To pa je odvisno od tega, za katere vire se bodo elektrogospodarska podjetja opredelila. S tem v zvezi in tudi v zvezi z dolgoročnim načrtom jugoslovanskega e-lektrogospodarstva do leta 1975 se vsiljuje vprašanje ali izbrati najbolj ekonomične elektrarne, posebno pa takšne, da bi svojo dejavnost opirale izključno na domače surovine, ali pa se opredeliti za uvoz tekočega goriva, morda pa tudi jedrskega goriva in za gradnjo atomske centrale, za kar se potegujeta na eni strani Makedonija, na drugi pa Hrvaška in Slovenija. Kaže pa, da na gornjo dilemo ne morejo dati odgovora samo krogi iz elektrogospodarstva, pač pa bo moral o tom odločati tudi in predvsem zvezni izvršni svet.
S tem v zvezi je zanimivo posebno vprašanje, ali se in koliko se izplača izkoriščanje domačih energetskih virov. Vprašanje je tem pomembnejše, k ec bi se s tem avtomatično rešila tudi sporna in često zelo aktualna vprašanja glede položaja rudnikov premoga, pa tudi vprašanja številnih gradbenih, strojnogradbenih in drugih pod-
jetij, ki bi prišla v poštev pri gradnjah novih objektov, katerih osnova bi bila domača surovina, domača oprema, domača delovna sila. S tem bi se vprašanje deloma povezalo tudi z vprašanjem jugoslovanske plačilne bilance.
Kakor vidimo, je tu cel niz dokaj pomembnih pogosto tudi zelo perečih problemov, s katerimi se bodo morali spoprijemati tisti, ki bodo v prihodnjem odločali o nadaljnjem razvoju elektrogospodarstva v Jugoslaviji. V skupnosti jugoslovanskih elektrogospodarskih podjetij zatrjujejo, da bi bilo treba za zagotovitev zadostne količine električne energije takoj zgraditi električnih central za skupno 1000 megavvatov zmogljivosti. Seveda pa bi se bilo treba opredeliti predvsem na termoelektrarne, kajti edino te morejo delati neodvisno od vremenskih razmer, hkrati pa morejo prekiniti svojo dejavnost v trenutku, ko je toka dovolj. Po računih istih krogov bi potrebovali poldrugo ali celo dve milijardi novih dinarjev, da bi mogli zagotoviti zadostno zmogljivost.
Po uradnih podatkih skupnosti jugoslovanskih elektropodjetij pa je v gradnji sedaj več hidro in termocentral za skupno 3000 rae-gavvatov zmogljivosti. Toda vsi ti načrti so težko uresničljivi oziroma bodo težko uresničljivi prav na račun tega, da podjetja nimajo dovolj sredstev na razpolago. Zaradi informacije bomo navedli neka j podatkov o hidrocentralah in termocentralah, ki so v gradnji: v prihodnjem letu, torej v letu 1971, ba moralo začeli z obratovanjem pet central in sicer hidro-centrala Kalimanci, ki je zelo majhna, saj ima zmogljivost le 12 megavvatov; istega, t.j. prihodnjega leta bo začela obratovati še ena centrala iz sistema Mavrovo z zmogljivostjo 83 megavvatov, nadalje še termoelektrarne Tuzla 3, Obrenovac 2 ter Kosovo 4, torej tri «serijske» centrale z zmogljivostjo po 200 megavvatov in s proizvodnjo po eno milijardo 200 tisoč kWh elektrike na leto.
Leta 1972 bi morala začeti z obratovanjem termocentrala Šoštanj 2, ki je največja med ter-mocentralami v gradnji z zmogljivostjo 275 megavvatov in letno proizvodnjo ene milijarde 650 milijonov kWh. Leta 1973 bodo, če bodo načrti uresničeni, začele delovati tri hidrocentrale in sicer Orlovac z zmogljigostjo 235, Martinja z zmogljivostjo 338 ter Varaždin z zmogljivostjo 76 megavvatov, ter termocentrali Tuzla 4 in Kosovo 5 z zmogljivostjo po 200 megavvatov in letno proizvodnjo po eno milijardo 200 milijonov kWh elektrike na leto.
Hidrocentrala-velikanka na Djer-dapu zasluži mesto zase, saj njena zmogljivost znaša nad 2000 megavvatov in odpade samo na jugoslovanski del že obilnih 1000 megavvatov oziroma obilnih 5 milijard kWh električne energije na leto. Pred nedavnim smo poro-
«Kresuice»
(Foto Pagon Andrej Ogarev)
»DOM*, verski list — Bollettino in-terparrocchiale — Anno XLIH, Aprile-Giugno 1970. — Direzione e Ammindstrazdone: »Dom*, Par-rocchia S. Volfango — 33040 Dren-chia (Udine — Italia) — Ediz. delle Valli del Natisone. — Vsebina: Alcoolismo: Prepričanje — Abbiamo fatto centro. — Dopisi: Gorenj Tarbd, Čmi Varh, Tarč-mun, Savodnja, Matajur, Frenja, Sv. štuablank — Stric Jakop piše. — Volitve. — Jakop in muoja žlahta. — (Tisk tiskarne Arti gra-fiche v Vidmu — via Treppo 1).
dali, da je prvi agregat začel s pokusnim obratovanjem in da montirajo drugi agregat, toda do končanih gradbenih del in do popolnega obratovanja te centrale bo treba počakati še dve leit in šele konec 1972. leta bo Djerdap dajal vso svojo proizvodnjo v mrežo jugoslovanskih električnih vodov.
Kadar vidimo, koliko je električnih central v gradnji in ko preračunamo vso njihovo zmogljivost, ki jo prištevamo k ostali sedanji zmogljivosti, se logično vprašujemo, kako to, da poraba elektrike tako naglo narašča, ko ii toliko central ni kos? Odgovor na to vprašanje je, da hkrati z novimi centralami rastejo tudi nove tovarne, novi proizvodni objekti, hkrati pa izredno naglo narašča tudi tako imenovana domača poraba, to se pravi poraba elektrike v gospodinjstvih.
ANGLEŽE JE VEST PRESENETILA
Hujši od mamil je alkoholizem
Med vzroki najpogostejših smrti je na Angleškem alkoholizem na 3. mestu • Čeprav se na prvi pogled zdi malo, 3 odstotki veliko pomenijo
V zadnjem času je svet kar obseden od strahu pred mamili. Sicer je res, da skoraj ne mine dan, da tu ali tam ne odkrijejo kake zaloge mimiil, kake druščine, ki se ukvarja z razpečevanjem tega ali onega mamila in podobno, toda bolj redki vedo, da grozi nekaterim državam večja nevarnost od alkohola kot pa od mamil. Sicer smo se pred nedavnim ukvarjali z vprašanjem, kje se konča kvamost mamil in kje se začne alkoholizem in pri tem ugotovili, da je tudi alkoholizem eno izmed tistih sredstev, ki šibkemu človeku pomagajo umakniti se pred realnostjo. Toda danes se ne bomo več spuščali v ta razglabljanja, pač pa se bomo ustavili pri vprašanju, ali ni alkoholizem še nevarnejši od uživanja mamil. S tetn vprašanjem se ukvarjajo psihologi in sociologi nekaterih zahodnoevropskih držav, prvenstveno v Franciji, na Švedskem, v
SREDA, 16. SEPTEMBRA 1970
TRST A
10.45 Na sporedu je Stravinski
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 1L35 Slov. narodne; 12.10 Vodeb: Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji: 12.25 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Sodobne popevke: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sopranistka O. Ota; 18.50 Orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Nove knjige; 22.20 Zabavna glasba.
11.30 Sodobna ital. glasba; 14.00
Weber in Bartok; 14.30 Paisiello Seviljski brivec; 15.30 Portret av torja: Lalo; 16.15 Godman: II ne mico sulla giostra; 17.10 Blacher in Orff; 18.15 Gospodarska rubri ka; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsaikovečerni koncert; 20.15 Po gled v zgodovino; 21.30 Glasbene variacije.
FILODIFUZIJA
TRST
12 10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 El caicio; 15.45 Radijska priredba; 17.00 Busoni: La sposa sor-teggiata.
KOPER
8.00 Koncert za začetek; 9.45 Baročne kantate; 10.20 Liki iz oper: »Don Juan*; 12.00 Skladbe za pihala; 12.20 Pergolesijeve skladbe; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba.
SLOVENIJA
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30,
16.00,	18.00, 20.30, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Ansambel Gumina; 10.00 Juke box; 10.45 Plošče; 11.00 Popevke; 11.15 Orkester Oliver;
12.00,	12.45 Glasba po željah; 14.05 Turistične beležke; 14.30 Romantične skladbe; 15.00 Popevke; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.15 Iz priljubljenih oper; 18.10 Otroški kotiček; 19.00 Operne skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio pri vas doma; 14.05 Popoldanski spored; 16.00 Spored za najmlajše; 15.30 Glasba za mladino; 18.00 Glasbeni kamet; 18.15 Nove pesmi; 19.05 Pisana glasba; 20.20 Radijska priredba.
II. PROGRAM
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Lahka glasba; 10.45 Skladatelji mladini; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Odlomki iz slovenskih oper; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z ansambli domačih napevov; 14.30 Priporočajo vam...; 15 00 Orkester Berlinske filharmonije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Altistka Marija Bitenčeva; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.15 S simfoničnimi plesi po domovini; 19.45 Po galerijah in muzejih; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Dubrovniške poletne prireditve 1970; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Plesni zvoki.
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist P. Tarantino; 9.00 Romantika; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Popoldanska glasba; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ko ljudje pojo; 19.55 Cagliard — Saimt Etienne; 21.50 Operna glasba; 22.30 Glasbeno-govomi spored; 23.35 Cajold: Beethovnovo življenje.
III. PROGRAM
ITAL. TELEVIZIJA
13.00 Široko morje; 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Rim 1870: O Roma o morte; 22.10 športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film «La tigre ama la came fresca*; 22.30 Umetnost in slovstvo.
JUG. TELEVIZIJA
10.00 Brahmsov sekstet štev. 2;
21.00, 23.30 Poročila; 10.35 TV v šoli; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 18.10 Obzornik; 18.15 Zaklad kapitana Parangala; 18.55 Budimpešta: nogomet Ujpest Dosza : Cr-vena zvezda: 21.35 W. Shakespeare: Vihar - SNG Maribor; 23.15 Oskar Saler: Pet impresij - balet.
Veliki Britaniji, v zadnjem času tudi v Zahodni Nemčiji, koder je vedno več ljudi, ki se predajajo mamilem in še več tistih, ki se predajajo alkoholu. Ni dolgo tega, ko so Francozi objavili porazne podatke o posledicah alkoholizma v Franciji. Ker je Velika Britanija bila do pred nedavnim tipična dežela zmernih ljudi in postaja sedaj kritično nevarna zaradi alkoholizma, se bomo ustavili v Veliki Britaniji.
Pred nedavnim je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da Veliki Britaniji grozi nevarnost zaradi vedno bolj razširjenega alkoholizma. Za rakom in za srčnimi boleznimi je alkoholizem tretja bolezen, od katere umira v Veliki Britaniji največ ljudi. Iz tega bi mogli sklepati, da alkoholizem v Veliki Britaniji ni nov. To tudi drži, toda do pred nedavnim so Britanci bolj ali manj mimo gledali na tako imenovani »nujni procent* alkoholikov, sedaj pa jih je sporočilo, ki smo ga prej navedli, spravilo malo manj kot v preplah. V poročilu, ki so ga izdali bivši alkoholiki in ljudje, ki se borijo pro.i alkoholizmu, se poudarja, da je v Veliki Britaniji vedno več mladih ljudi, ki se prepuščajo tej razvadi. Borbo proti alkoholizmu najdosledneje vodijo člani organizacije »Anonimni alkoholiki*. Ta organizacija je odprla devet novih centrov za pomoč mladim alkoholikom. Nameščenec enega teh centrov je izjavil, da se alkoholizem smatra «na splošno kot neozdravljiva bolezen, tako da so mladi alkoholiki primorani vse življenje boriti se proti žeji*. Toda alkoholizem se po mnenju strokovnjakov more izkoreniniti, vendar je za to potrebna stalna in popolna abstinenca, to se pravi, da človek, ki ga mika vino, ne sme in ne sme piti, kajti za njega mora veljati stari britanski rek, da «naj ne pije danes, kot ni pil včeraj, da bi ne pil jutri*.
Nekateri mladeniči, ki so se obrnili za pomoč na te centre, so priznali, da so začeli piti že pri trinajstem letu starosti, da so bili pri 16 letih že okoreli pivci, pri 20 letih pa so bili že alkoholiki, bolni ljudje brez rešitve. Neki drug predstavnik organizacije «A-nonimnd alkoholiki* je izjavil, da je na prvi pogled malo mladih ljudi, ki se predajajo alkoholu: komaj trije odstotki. Toda to je le na videz malo, kajti če vzamemo, da so trije odstotki najmlajših, trije odstotki srednjemladih, in po trije odstotki dalje v vseh dobah, se nabere zelo veliko, mnogo preveč.
Razne organizacije za borbo proti alkoholizmu skušajo izpeljati svoja načela s pomočjo publikacij, s posebnimi urami v šoli in na razne druge načine. V borbo proti alkoholizmu sta se vključili tudi dve veliki mednarodni organizaciji, ki jima je posebno pri srcu mladina. Ti dve organizaciji sta se dogovorili celo z britanskim državnim medicinskim združenjem, ua bodo organizirali med mladino posebne tečaje. To svojo akcijo so utemeljili z dejstvom, da zakonski predpisi v Veliki Britaniji morejo kaj malo proti alkoholizmu, posebej pa še proti širjenju alkoholizma med mladino. Sicer je res, da v Veliki Britaniji obstaja zakonski predpis, da ne more kupiti alkoholne pijače nihče, ki ni prekoračil 18. leto starosti, toda kdo bo vedno razlikoval mladeniča 17 ali 19 let, vrhu tega, kdo bo nadziral vestnost gostilničarja oziroma točajke v javnem lokalu. In kolikor bi uspeli v tem, kdo bo kontroliral mladino na zasebnih stanovanjih, kdo v številnih klubih, ki jih je v Veliki Britaniji veliko.
prej pojasni, da takratni prebiva ci bizantinskega cesarstva tega n živa sploh niso spoznali, ^cer.jeu0 le novejšega izvora. Zanje je m cesarstvo, v katerem so živeli, PJ"
sko in oni so bili Rimljani. Cepj
so govorili grško, se tudi niso za Grke. Bizantinsko cesarsf«) J bila mnogo bolj prepričljiva st
ba, kot si to običajno Preujr'j - kot tisoč
Ijamo, saj je trajala več let. Bilo pa je tudi velika kulM ^ enota, in to v času, ko je mia Evropi, razbiti na fevdalne en° • umstvena dejavnost neznatno, meljna sestavina te kulture je °. grška, vendar pomešana z mn F mi vzhodnjaškimi prvinami■ Ku1 ... ni vplivi Bizanca so bili mnogo v ji kot si to običajno mislimo, ^ samo za Balkan, temveč tudi celotno Rusijo.	.
Sledi osem poglavij, v ^otc skuša avtor povedati v P°flu~'u znanstveni obliki vse o Prvo poglavje govori o usodi > ske države, o njeni delitvi na polovici in o nastanku bizantm- -ga cesarstva. Naslov Novi ^ že sam pove značaj tega uvoo_ ga poglavja, ki bralca seznani, ^ ko je prišlo do ustanovitve J” . stanka države. Podrobni P'
u' M
glavnega mesta Bizanca, kot mo ^ cesarja Konstantina, ki vel)0.
ustanovitelja, prinaša drugo
je. Kronika cesarstva daje Pe^:a. dogodkov bizantinskega imP
O posameznih bizantinskih ee
jih in o njihovi tragični usodi, V silje je pretrgalo vladanje «
zantinskim cesnriem). aoVOTl
zantinskim cesarjem), govi ga v posebnem poglavju.
O verski problematiki je F
iotP
posebej. V samostojnem V°0a. v je prikazano vsakdanje življenj
Bizancu kot pod drobnogledom■
veda je samostojni del knjige rj
svečen tudi bleščeči
zanca.
V zadnjem poglavju pa
veduje avtor o zadnjem zgt- ^ shem obdobju države, ko g.
vražniki trgali kos za kosom ^ kanske države, dokler ni osta\,„,
še sama prestolnica z
ozemljem in dokler niso se ^ leta 1453 zasedli Turki in s
napravili konec bizantinskemu periju.	ine1t
Ob koncu pisec v samost podnaslovu pripoveduje se,	;
še danes živi bizantinsko ,z ge. ■ v pravoslavnih samostanih, n(t janih širom po otokih. pr^zflre-koncu je še zgodovinska Jl.u jo-delnica posameznih pomemona j godkov v zgodovini bizant,ns	j
cesarstva.
Knjiga je pisana P°lju^n°lalav i
ni i	nn same ZltO> r	i
volj zanimivo, posamezna Fzrea-ja, kot je to običajno, z gi^oim0 ]
no temo spremlja bogato sl^0lr | gradivo. Prav gotovo je, do , ^ gj-ne poljudno napisane knjige	j
zancu v slovenščini doslej fJj-
imeli in da bo ta kn^a.7^etie:l komu pomenila Praj>0 ..Jfz naibrtl
Šolske zgodovinske knjWe tudi večini dijakov ne	rini'
staviti bistva tega vzhodneg 1
oi/uistti	v' — ifolij-
skega cesarstva, ki mu jcvl'
ge pripisuje velik po'ilicnx turni vpliv.	in b°\
Knjiga bo torej kor.<iaZmer0'
pomenila dopolnitev nase r ,vene
ma skromne poljudno-pd
zgodovinske literature.	jjo
je še vedno vprašanje, -a zb med našimi ljudmi z0”,T” ;g, kef. tovrstno literaturo, P°se"!v„nin0 ? pri Slovencih že irafhc1® . kul' dosti zanimanja za vzhoo ture.
Sl.
HOROSKOP
i T T
OVEN (od 21.3. do 20,'joCiefi tek je za vas posebno vam bo dovolil, da	v ■
bodočnost. Ne spuščajte bavna tveganja.	pazite, f
BIK (od 21.4. do 20.f-> r^JeH pred nekaterimi nevšejon	^od0, \
tri Ki t/nm ufAtTnili noVZTO	.
ki bi vam utegnili Pfizrf?{Lst u Premagajte svojo obcut J Xine' DVOJČKA (od 21.5. do »■L\as\/V. boste nekatere sitnosti z fjnaiierl. ; Zelo natančno proučite' vijen‘-
ii	i •	_____ u,-.rln
predloge, ki vam bodo P°*	^
Ljubosumnost. „„ _ . obstali, RAK (od 22.6. do 22.7.1 0° St£
RAK (od 22.6. do možnosti, da boste naPre r c
muznosu, ua uuoia- '•">	da
rite v sebi koristen naP;v’eSje. .. ponovno našli svoje ravn „^1 t LEV (od 23.7. do 22.8.1
čas, da se lotite reševanja ^ i rih delikatnih vprašanj- korist na žrtev se bo izkazala i ., gk DEVICA (od 23.8. do j,,vanja ! šajte premagati naspr5 j^jii i zvezi s svojim načrtom. . jg0 c» ste sreče, ki ste nanjo z	,1
kali-	„on do
TEHTNICA (od 23'9' u-Lm. □ Vaši tekmeci vam v . ki ^ gledu ne bodo dorasli. = boste sprejeli, bo najbolj 21>' ŠKORPIJON (od 23.10; d° ^
Upoštevajte ponudbe, *dJt'aViti
US	v
STRELEC (Od 22.11 d? 2°:‘ bi J* zite se pred obljubami, trUjet»°s utegnili dati v trenutku in brezbrižnosti. Dobro -v družini.	„ , anl.)%,|
KOZ°ROG(odttB*.	gj

sr C'
Dokajšnja zadoščenja v
P°VODNAR (od 21.1. da ča bo na strani vseh, k' vdušefJ ; jajo s trgovino. Vase bo zelo nalezljivo. . o v«s j RIBI (od 20.2. do 20'3-',itidokf£j poslovanju utegnejo nastofjte obcl s nie nevšečnosti. Upostev J
Ijivost drage osebe.
DRŽAVNO PRVENSTVO V DESETEROBOJU
Vojko Cesar v atletski eliti
Doseženo šesto mesto in nov rekord 6024 točk predstavljata za borovca zasluženo nagrada za leta vztrajnega dela - Kdaj Švabov rekord na 400 m ovire?
V Roveretu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje, veljavno za državno prvenstvo v deseteroboju. Na tem prvenstvu je sodelovalo 20 društev iz vse Italije z nad 30 atleti.
Deseteroboj je ena izmed najnapornejših atletskih panog; v dveh dneh mora atlet tekmovati v desetih disciplinah, vsak rezultat velja določeno število točk, za končno lestvico pa se seštejejo vse točke.
Atlet, ki se hoče pomeriti v deseteroboju mora biti enakovreden v vseh panogah in tudi vzdržljiv. Vse te lastnosti ima tudi borovec Vojko Cesar, ki je letos že tretjič nastopil na državnem prvenstvu. Lani je v Forliju zasedel deseto mesto in s 5856 točkami postavil društveni rekord, tokrat pa je atlet še izboljšal, s 6024 točkami se je Uvrstil na 6. mesto. Rezultat je izreden tudi v državnem merilu, saj so redki tisti atleti, ki v svoji karieri dosežejo nad 6000 točk.
Oglejmo si torej kako je borovec tekmoval: že v prvi panogi to je na 100 m, je Cesar pokazal svojo formo, z 11 ”6 je namreč dosegel šesti najboljši čas. Odlično je skakal tudi v daljino, le 20 cm pod svojim rekordom, v krogli pa je bil drugi z 12,52 m. Po prvem dnevu je torej bil 7. s 3020 točkami, kar je bilo že 200 točk nad rekordom.
V drugem delu deseteroboja je to prednost obdržal in jo v nekaterih panogah celo povečal, najboljši rezultat je bil prav gotovo 3,80 m v skoku s palico, kar predstavlja
1.	Rossetti (Fiamme Gialle Rim) 6495 točk
2.	Poserina (Lilion Snia Varedo) 6421
3.	Berto (Atletica Pistoia) 6242
4.	Pasetti ( Castelfranco Veneto ) 6135
5.	Banfi (Atletica Saronno) 6078
6.	Cesar Vojko (Bor Trst) 6024
* # ft
Poleg izrednih rezultatov Cesarja v Roveretu moramo poročati o odličnem vedenju drugega Borovega atleta Dušana Švaba v Tržiču na tekmovanju veljavnem za pokal CUS.
Naš atlet, ki je letos opravil nekaj odličnih nastopov in postavil že dva društvena rekorda, na 400 m s časom 53"0 in na 800 m v 2’05’'8 ter izenačil tistega na 110 m z zaprekami, je v soboto zopet popravil društveni rekord na 400 m s časom 52 "6. Atlet, ki je v tem obdobju v odlični formi je tekel tudi 100 m v času novega osebnega rekorda 11”7.
Dušan Švab je v tem zadnjem delu sezone dokazal vsem, predvsem samemu sebi, kaj velja. S posebnim zanimanjem ga pričakujemo na prihodnjih tekmovanjih predvsem pa na 400 m z ovirami, kjer bi moral doseči res odličen čas.
Ob tolikšnem veselju in optimizmu za ta dva naša atleta, Dušana Švaba in Vojka Cesarja, ki sta v teh dneh res uspešno branila slovensko atletiko, opažamo žal, da se število atletov, ki redno trenira in tekmuje vedno manjša. Bodo ti re-
nov društveni rekord odličen je zuItati končno spodbudili mladi bil tudi v ostalih metih: disk (36,66	^
m) in kopje (52,34 m).	I stopila na atletski stezi?
Lahko torej rečemo, da je bil ta
STUTTGART, 15. — Zahodna Nem ka Heide Rosendahl svetovna rekorderka v skoku v daljino, je dosegla zelo dober rezultat v peteroboju s 5.398 točkami1, kar predstavlja njen osebni rekord, je pa za osem točk slabši od najboljšega svetovnega rezultata, ki ga je pred dnevi postavila njena vzhodna rojakinja Burglmde Pollack. Zanimivo je, da je Rosendahlovi spodletelo prav v skoku v daljino, kjer je dosegla zanjo skromno značko 6,56 m (njen rekord je 6,84 m). V posameznih disciplinah je zabeležila naslednje dosežke: 100 m ovire: 13”; krogla: 13,31 m; višina: 170 cm; daljina: 6,56 m; 200 m: 23”1.
VZHODNI BERLIN, 15. - Na prvenstvu NDR v deseteroboju je zmagal Ruediger Demmig, ki je dosegel 8.130 točk. To je letošnji najboljši svetovni rezultat v tej izredno težki panogi. S tem je potolkel svojega rojaka Kirsta, ki je imel za devet točk slabši dosežek, ni se pa udeležil tega prvenstva zaradi poškodbe. Izidi: 100 m: 10”5: daljina: 7,20 m; višina: 192 cm; 400 m: 47”9; 110 m ovire: 14”1; disk: 42,12 m; palica: 4,50: kopje: 57,66 m; 1.500 m: 4’35”5.
BOKS
nastop Vojka Cesarja v Roveretu najpomembnejši in. najboljši od kar sp’oh atletska sekcija Š. Z. Bor de-fuje.
REZULTATI
100 m: 1. Mancini (F. G. Rim) 10"9; 6. Cesar Vojko (Bor) 11"6.
daljina: 1. Pasetti (Castelfranco Veneto) 6,77 m; 9. Cesar Vojko (Bor) 6,27.
krogla: 1. Poserina (Castelfranco Veneto) 13,00 m: 2. Cesar Vojko (Bor) 12,52.
višina: L Rossetti (F. G. Rim) 1.95 m; 18. Cesar Vojko (Bor) 1,65.
400 m: 1. Mancini (F. G. Rim) 51"2; 21. Cesar Vojko (Bor) 57”4.
110 m ovire: 1. Poserina (Lilion Snia Varedo) 16”1; 14. Cesar Vojko (Bor) 17”4.
disk: 1. Berto 41,00 m; 3. Cesar Vojko (Bor) 36,66 m.
palica: 1. Rossetti (F: G'. Rim)' 1.30 m; 3. Cesar Vojko (Bor) 3,80 (nov društveni rekord).	< o*.
kopje: 1. Berto (Atletica Pistoia) 37,26 m: 4. Cesar Vojko (Bor) 52,34
u».
1500 m:	1. Spinozzi 4’25”0; 16.
Cesar Vojko (Bor) 5'13”2.
Končna lestvica:
NEW YORK, 15. - Cassiusu Cla-yu bodo dovolili boksati v ameriški zvezni državi New York. To je iz-, javil vrhovni zvezni sodnik Walter da bo polnoštevilno in vestno na-, Mansfield, ki je označil prepoved
nastopanja temu boksarju kot «ne-
KOŠARKA
V PRIJATELJSKIH SREČANJIH
Trije nastopi Bora v Anhovem
Zadovoljivo igro so pokazali le naraščajniki in člani - Učinkovit nastop domačinov pri mladincih
Z. P. I razumen in dvomljiv* ukrep.
Borovi košarkarji so v nedeljo go stovali v Anhovem pri Novi Gorici. Odigrali so tri srečanja, in sicer z naraščajniki, mladinci in s člani Salonita. Bcrovoi so dvakrat zmagali (naraščajniki in člani), mladin ci pa so bili' poraženi.
# # *
NARAŠČAJNIKI: Bor — Salonit 51:47 (21:29)
BOR: Koren 5, Kapic 2, Kosmina, Košuta, Klobas, Vukotič 4, Barnz-zutti 6, Žetko 2, Sancin, Francia 32.
SALONIT: Markovič 4, Čarbo 6, Valentinčič 8, Gabrijelčič, Koncut 2, Valentinčič H. 8, Brezigar, Markočič 3. Velušček 16.
SODNIK: Mmcin (Nova Gorica).
PROSTI METI: Bor 5:16, Salonit 5:18.
Čeprav so Hi domačini znatno nižji od bo rov'”: v, so že od vsega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in so vodili skoraj do konca tekme. Na srečo pa je v Borovih vrstah zaigral res odlično center Mauro Francia, ki je sam dosegel kar 32 točk in je bil gotovo najboljši mož na igrišču. Med domačini, ki so na splošno vsi dobro igrali,
se je še posebno izkazal Velušček.
* * #
MLADINCI: Salonit - Bor 64:27
(32:10)
SALONIT: Medvešček 10, Jakopič 11, Kodelja, Gabrijelčič, Žnideršič 12, Danko, Conti 14, Boltar 7, Slovbiič 10, Sirk.
BOR: Kralj 7, S. Hrvatič 2, Za-vadlal 8, V. Hrvatič 5, Francia 3, Škrlj 1, Barazzutti, Koren, Kapic 1, Klobas.
SODNIK: Kutin (Nova Gorica).
PROSTI METI: Salonit 6:22, Bor 7:22.
Borovi mladinci so morda igrali svojo najslabšo tekmo v zadnjem času. Tudi opravičilo, da so nastopili s precej okrnjeno postavo (manjkali so Šare, oba Pertota in Podobnik) drži le do neke mere. «Plavi» so bili namreč slabi v obrambi, v napadu pa povsem netočni pri metih. Domačini so s hitro in enostavno igro popolnoma zmedli borovce že od vsega začetka in so nato vrtoglavo višali naskok.
# • *
ČLANI: Bor - Salonit 64:35 (36:16)
BOR: Zavadlal 6, Sancin 2, Fabjan 12. Rudes, Lakovič 6, Starc 26, Sirk 12. S. in V. Hrvatič, Kralj.
SALONIT: Mencin 6. Kutin 9. Grosar 2, Blažič 6. Lovrič, Stantič 4, MiUnk. Žnideršič. Gomišček.
SODNTK: Kodelja (Nova Gorica).
PROSTI METI: Bor 0:6, Salonit 7:12.
Borovi člani so zelo dobro začeli (v napadu 4-1, v obrambi na moža). Billi so učinkoviti v napadu, pazljivi v obrambi. Domačini nikakor niso našli pravega ritma in so le s težavo premagovali Borovo o-brambo.
V vrstah «plavih» je bil tudi tokrat najboljši streLc Peter Starc, ki je dosegel 26 točk; sicer pa je celotna ekipa igrala skrbno in zadovoljivo.
b. I.
Tekmovanja so se udeležile tri e-kipe, in sicer: domačini (Thiene), Italoanitieri iz Tržiča in Unione Gin nastica. V prvi tekmi so Goričam igrali proti Italcantierii in zmagali 7:3 (Valente 3 in Furlan 4 goli)
«Belo-modri* so se postavili na igri šče v sledeči postavi: Valente, Sus san, Furlan, De Filippis, Zini, Bla rasin, Gorlato, Lusnig in Lenardi.
V nedeljo je Goriziana v drugi tekmi premagala tudi Thiene 6:4 in se tako uvrstila v višje kolo. S tem uspehom so bili za letošnji trud poplačani vsi igralci in še posebno trener - igralec Oreste Valente.
HOKEJ NA KOTALKAH
UGG v B liji
V soboto, 12. in v nedeljo, 13. so bile na igriščih ROBUR ZUCATO v Thiene finalne tekme v hokeju na kotalkah za vstop v B ligo.
JADRANJI
Danes se začne pred Nevvportom najpomembnejše visokomorsko jadralno tekmovanje na svetu. Na sporedu bo namreč finalna vožnja tek movanja za Pokal Amerike. V tem tekmovanju nastopata le dve jadrnici: ZDA bo zastopala Intrepid, Avstralijo pa Gretel II. Za tekmovanje vlada v ZDA (in tudi drugod po svetu v jadralnih krogih) izredno zanimanje. Vzdolž proge se je zbralo na 3.000 ladjah nad 90.000 gledalcev, ves potek tekmovanja pa bodo prenašali neposredno tudi po TV. Televizijski prenos bodo opravili z nekega zrakoplova.
To tekmovanje je na sporedu že sto let in doslej ni jadrnic ZDA še nihče nikoli premagal.
PODVODNI RIBOLOV
Na evropskem prvenstvu v podvodnem ribolovu je zmagala Italija. Prvenstvo je bilo v vodah Malega Lošinja v Jugoslaviji.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiipiiiiiiiiminmi...............................................IM milil m II........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimii..............................■■■■■■................................................
Lojze Hrovatin med spominskim fiovorom ob odkritju plošče padlim slovenskim tržaškim planincem v Glinščici
GOVOR L. HROVATINA OB ODKRITJU PLOŠČE V GLINŠČICI
Padle prijatelje bomo ohranili v trajnem in dragem spominu
Ploščo je SPDT odkrilo v spomin na v NOB padle Šavrona in brata Blazina
Že včeraj smo poročali o slovesnosti, med katero so v Glinščici ob prisotnosti sorodnikov, gostov in večjega števila planincev svečano odkrili spominsko ploščo v NOB padlim slovenskim 'tržaškim- "planincem Tezeju Sa-vronu ter Justu in Dolfu Blažini.
Danes priobčujemo govor, ki ga je imel ob tej priložnosti osebni prijatelj padlih, Lojze Hrovatin:
Danes, zelo pozno, po več kot 25 letih, odkrivamo kot Slovensko planinsko društvo, po osnutku prijatelja Jožeta Cesarja, to skromno ploščo v spomin v NOB padlih prijateljev — planincev.
V mislih imamo tisto dolgo, 20-letno dobo po prvi svetovni vojni, ki nam je ostala vsem starejšim v globokem, mučnem spominu. Ravno to dolgo razdobje mračnega fašizma, rasne in socialne ne-tolerance v takem stičišču narodnosti in kultur, kot je naše mesto, je padle prijatelje in nas stalno gnalo iz mesta v prijazno, domačo Glinščico, kjer smo se izživljali v ožji družbi in domačinov vaščanov, v pristnem vzdušju, ki nam je bilo v bodrilo v teku delovnega tedna v mestu, kjer je bila atmosfera, za nas takratne slovenske mladince, nič kaj prijetna.
In tako smo, kmalu po razpustu mladinskih društev, leta 1927, začeli romati vse bolj pogosto, vsako nedeljo in praznik, pogostoma celo v soboto zvečer, v našo čudovito naravno telovadnico, Glinščico, uživali skromno, prisrčno gostoljubje Klunovih mlinarjev, kjer smo včasih tudi spali na senu, da bi zjutraj ob sončnem vzhodu pričeli s plezalno šolo. Po
nedeljskem kosilu — domača polenta z ocvirki — je sledil ob zvokih Jožetove harmonike, odmor poln vedrega,	jedkega hu-
morja, ngto Ropanje v Glinščici in ponovno plezanja, do večera, in končno povratek,,ti. , mesto v sproščenem razpoloženju.
V to ožjo družbo mladincev — plezalcev, med katerimi se živo spominjamo starejših, prezgodaj umrlega veseljaka Stanka štrek-Ija in pedagoga — mizarja, sedaj profesorja v Ljubljani Romana Dekleve in seveda našega Jožeta Cesarja, so se, med drugimi, kmalu vključili tudi Šavron in brata Blažina. Vsi smo imeli dosti skupnega, razen slovenske zavednosti, močan socialen pečat, saj smo bili vsi delavskega porekla, Šavron in Blažinova pa vsi trije mizarji.
Ob tem stalnem treningu plezanja v Glinščici in visokogorskem plezanju po naših prelepih Julijcih in Dolomitih ob dvodnevnih praznikih in kratkih poletnih počitnicah — potovanja s kolesi — so minevala leta.
Tezejko Šavron, naš takratni najboljši mladinski plezalec, se je leta 1938 izselil v Ljubljano, kjer je upal priti prej do obrtniškega mojstrskega izpita nego tu v Trstu. Ob fašistični okupaciji Ljubljane leta 1941 je bil kot zaveden Slovenec in delavec kmalu interniran v taborišču Gonars, kjer je preživljal bridke izkušnje fašističnega novega družbenega reda. Pred kapitulacijo, leta 1943, je bil izpuščen in se je takoj vključil med partizane — borce. Padel ie pri Črnem vrhu pri Idriji 6.1. 1944, kot namestnik politkomisarja. obkoljen od nacistov. Tam, kamor je tako rad zahajal na zim-
sko smučanje z navadnim kamionom, je tudi pokopan.
Brata Just in Dolfo Blažina sta nadalje mizarila Trstu, obiskovala Glinščico, kamor je Just pogostoma, vodil tudi svoje sinove -Miraha.in Sandija;,katerega upra-vičeno štejemo za enaga najboljših današnjih slovenskih alpinistov. Brata Blažim sta se kaj kmalu vključila v OF, kjer sta oba, posebno starejši Just, intenzivno delovala, dokler nista bila oba, po izdajstvu odpadnika, aretiram marca 1944 od SS. Njuno obnašanje mm je svetel lik: Dolfo, ki je bil aretiran zaradi svoje tovariške skrbi za ranjenega partizana, ki ga je imel na stanovanju, je bil ustreljen kot talec, skupno z drugimi 70 talci na openskem strelišču, dne 3.4.44 od mcistov. Just, ki je kljub mučenju v zaporu, ne samo ni kompromitiral drugih ilegalnih sodelavcev, nego je preko svoje žene obveščal, kdo je v nevarnosti pred gestapom — je bil tudi kot talec obešen v Ulici Ghega 23.4.44. Oba brata Bla-žinova sta sedaj pokopana pri Sv. Ani.
To m j bi bil kratek oris takratne Glinščice in značajev padlih prijateljev, ki jim bcmo ohranili trajen, drag spomin.
Nam vsem pa, starejšim in mlajšim, ki danes še vedm obiskujemo domačo, vendar v marsičem drugačno Glinščico, polno motorizacije in nedeljskega hrupa, naj bodo padli prijatelji vzor zmčaj-nega, delovnega slovenskega človeka, saj so dali svoja življenja za dostojnejše življenje, strpnost in razumevanje m tem narodnost-no mešanem, mejnem področju, ki je preživelo toliko težkih preizkušenj.
V NEDELJO, 27, T. M., S TEKMO tMLADI - STARI*
Otvoritev nogometnega igrišča na Proseku
Prosek bo končno imel nogometno igrišče. O tem športnem objektu je bilo že mnogo napisanega in krog njega je bilo tudi precej govoric in pritožb. Vse se je zavleklo (kot po navadO zaradi ^birokratskih zadev*
OBVESTILO
športnb društva Primorje obvešča svoje člane, da so društveni prostori odprti vsak večer, od 20.30 do 22. ure, do vključno 30. septembra. V tem času lahko člani dobe vsa pojasnila, poravnajo članarino Ud.
in že poznane «polževe hitrosti* občinske uprave. Občina je že več let obljubljala Proseku nogometno igrišče. Meseca februarja 1969 so končno začeli z deli. Zgradili so veliko in prostorno slačilnico ter ogradili igrišče, kot predvideva nogometni pravilnik. Vse to pa še ni bilo dovolj, da bi lahko igrali. Treba bi bilo urediti igrišče, toda občinska uprava nima na razpolago denarja. Narediti bi treba še precej poti, čakati mnogo časa in morda bi naleteli na gluha ušesa. Zato je domače športno društvo Primorje odločilo, da na lastne stroške, s pomočjo domačinov in s prostovoljnim delom, poskrbi za ureditev igrišča. Dela so skoraj že dokončana, manjka le še nekaj malenkosti. Prav zato Primorje poziva domačine, p se udeleže prostovoljnega dela vsak dan od 17. ure dalje, da bi z delom čimprej končali.
Igrišče bo stalo ob cesti, ki pelje s Proseka na Opčine v bližini vojaškega letališča na Veliki rouni. Za parkirni prostor gotovo ne bo težav. Igrišče bo dolgo 105 m, široko pa 65 m. Slačilnica bo lepa in prostorna, na žalost pa je še prazna. Potrebuje še opremo (mize, stolice, obešalnike, omare itd.) Tu je spet prišlo do zapletljaja. Prvotno je kazalo, da bo za opremo po-
skrbela občina, sedaj pa je videti, da bo tudi to breme ostalo na ramenih domačega športnega društva. Z nekoliko dobre volje mislimo, bi lahko občinska uprava rešila tudi ta problem, ker ima gotovo v zalogi že rabljeno opremo.
Slavnostna otvoritev igrišča bo v nedeljo, 27. t. m. Za otvoritev je predvidena tradicionalna rokometna tekma med «stariffoV 'ih *thladimi», ki je vedno privabila na Prose’--precej ljudi. Po tekmi bi se praznik moral nadaljevat na prostem (-Lukševi Manderji). O točnem sporedu bomo poročali pozneje, ko bo pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen za to priliko sestavil program.
_________ B. R.
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Gaja-Union 2:0
V	drugem kolu mladinskega nogometnega prvenstva, je Gaja v nedeljo premagala Union in tako osvojila svoj prvi celotni izkupiček
Izid:
GAJA — UNION	2:0 (0:0)
POSTAVA GAJE: Kante, Križman-čič, Metlika, J. Grgič, Gojča, Stran-šček, Čuk, Radešič, Ražem, I Grgič.
STRELCA: v d.p. Ražem in J. Grgič.
Nogometaši Gaje niso znali v prvem polčasu izkoristiti svoje boljše tehnične in telesne priprave. Zamudili so namreč nekaj ugodnih priložnosti.
V	drugem delu igre pa so Gajevci poostrili ritem, uredili so igro na sredini igrišča in bi lahko sredi drugega polčasa prešli v vodstvo. Žal pa je Radešič zastreljal enajstmetrovko. Kmalu nato pa je Ražem dosegel prvi gol za Gajo. Janko Grgič je nato s krasnim strelom od daleč ukanil nasprotnega vratarja in postavil končni iizid 2:0.
b. I.
Turnir Sokola v slikah
Pogled na igrišče p red nagrajevanjem
Predsednik organizacijskega odbora Zvonko Legiša izroča predstavnici reškega Partizana IV. trofejo Sokola
Nadja Švabova prejema pokal nabrežinske občine za osvojeno 4. mesto. Izroča ji ga A. Terčon
Predsednik SKGZ Gorazd Vesel je podelil kapetanu Partizana pokal našega dnevnika
mm n«;,b°jŠ0 lsra,ko ‘urnirja so izvolili predstavnico CUS iz Parme neiietijevo. Na sliki: mednarodni odbojkarski sodnik Caputo ji izroča
pokal
MLADEN	74.
< »LJAČAj_________________________
( KOZARA j
v
Prevedel: Severin Šali
Zagledal je skupino partizanov, pred katero je šlo dekle * zvezanimi rokami in v rdeči obleki. Modra ruta je še Poudarjala lepoto njenega obraza, vsega mladega in ogorelega. «Smrt fašizmu, ustašinja!« je zavpil komandir.
«Nisem ustašinja,« je reklo dekle.
«Kaj pa si potem, če nisi ustašinja? Mar nosijo taikšne Obleke kmetice s Kozare? Mar ta ruta ni iz mesta?«
«Je,» je reklo dekle. «Toda jaz sem že pojasnila, zakaj Sem prispela semkaj, zato namreč, da bi poiskala Ivana Horvata.«
«Kaj tudi ti iščeš Ivana Horvata?« se je spomnil Lazar Ujetega podpolkovnika, ki je bil pobegnil. «Se nekdo je iskal Ivana Horvata in nas prevaral.«
«Ivan Je moj fant,« je reklo dekle. «Ze dolgo se poznava» «Tudi podpolkovnik Je bil rekel, da ga že dolgo pozna, Pa jo je ucvrl, ti pa ne boš,« je rekel Lazar. «S kom pa sl bila v avtomobilu?«
«Z Nemci,« je dejal nekdo izmed spremljevalcev.
«Ali si bila z Nemci?«
ttPila sem,» je reklo dekle. «Predtem so me ujeli ustaši
in me odpeljali na streljanje, nato pa je prišel neki Nemec in me je odpeljal v Prijedor.«
«Na svatbo in poroko?« se je nekdo ponorčeval.
»Mislila sem, da me pelje k zaslišanju, toda izkazal se Je za dobrega človeka.«
«Ali Je Nemec lahko dober?«
«Ta je bil dober,« je reklo dekle. «če bi njega ne bilo, bi me ustaši zaklali in Jaz bi ne našla svojega Ivana.«
«Zakaj ga iščeš v tem peklu, ko povsod padajo glave in vsa Kozara gori v plamenih?«
«Nisem vedela, da je Kozara v plamenih,« je reklo dekle. ((Nisem vedela, da Je ofenziva.«
((Ofenziva?« se je skremžil Lazar. «Ne rečemo ofenziva, temveč ofanziva. Tudi po govorjenju je videti, da si ustašica.«
«V Zagrebu vsi tako govore,« je reklo dekle. ((Razvežite mi roke, če ste ljudje.«
«Zakaj naj tl razvežemo roke?«
«Da bi vam lahko pokazala Ivanovo sliko,« je reklo dekle. ((Njegovo sliko imam. če ne bo on, me lahko ubijete. Vi ga poznate in Če to ne bo njegova slika...«
«Morda pa sl prišla, da ga zastrupiš in si zato vzela sliko s seboj,« je rekel Lazar, toda že z mehkejšim glasom. ((Razvežite ji roke... Daj no, dekletce, pokaži nam sliko... Ali je Ivan?«
«To Je Ivan,« Je reklo dekle.
«On Je, pri moji veri,« Je rekel Lazar. «če bi bil sam, M bil prepričan, da si sliko dobila na policiji, toda tako...«
((Slikala sva se pred dvema letoma, v Zagrebu,« je pravilo dekle. «Skupaj sva študirala, tam sva se tudi zaljubila drug v drugega. Veste, rada se imava.«
«Da ne lažeš, pri moji veri?«
«Ne lažem,« je reklo dekle. «Mar vam niti slika ne pravi, da se midva že dolgo poznava. Toda kje je Ivan? Ali je z vami?«
«Daleč je,» je rekel Lazar. «Kako ti Je ime, tovarišica?«
«Matilda,» je rekla tovarišica.
«Ali si lačna, Matilda?«
«Lačna sem,« je odgovorila Matilda, «toda nočem jesti, kajti rada bi, da bi me čimprej odpeljali k Ivanu, rada bi ga videla in poljubila.«
«Počasi s poljubljanjem,« je rekel Lazar. «Poljubovanje je pri nas prepovedano.«
«Nisem ga videla leto dni,« je rekla Matilda. «Rada bi ga čimprej videla, pa tudi če potem umrem.«
«To bo malo teže,« je rekel Lazar. ((Počakati boš morala kajti Ivan je precej daleč, na drugi strani fronte, na Kozari.«
«Ne bom se vrnila prej v Zagreb, dokler ga ne bom videla,« je rekla Matilda. «Moram se sestati z Ivanom, pa četudi padem.«
«Samo nikar ne pobegni kakor oni,» je rekel Lazar, opa-zovaje Matildo, ki se mu je zdela zares prismuknjena, ker je bila prispela na K ozaro med najhujšo nesrečo in nosila glav j tako rekoč na prodaj.
«Ali ste vi avanturisti?« je vprašala Matilda. ((Ustašem sem izjavila, da vas imam za avanturiste.«
«AM bi mi razložila, kaj je to?« je rekel Lazar.
«To pomeni, da ste se uprli močnejši sili od vas in se izpostavili nevarnostim kot norci.«
«To si menda rekla zato, da bi se Iztrgala iz ustaških rok,« Je rekel Lazar. «Ti, dekle, gotovo ne misliš tako o partizanih.«
((Mislim,« je rekla Matilda mimo. «Zaras jih imam za avanturiste. Kajti le kdo drug bi se uprl tolikšnim nemškim, italijanskim in ustaškim četam? To lahko store samo norci ta avanturisti.«
«Pazi, kaj govoriš, dekle,« je rekel Lazar. «Za takšne stvari gre tukaj tudi glava.«
«Ne boste me vendar ubili prej, preden ne bom videla Ivana,« je rekla Matilda ((Omogočite mi sestanek z Ivanom, potem pa me lahko tudd ubijete. Tudi njemu sem povedala,


ljubim.«
((Ničesar ne razumem,« je rekel Lazar. «Ce bi bil bandit b ne smela govoriti odkrito, toda spet, vrag naj ve... Pokll cite Ljeposavo.«
«Tu sem,« se je oglasila Ljeposava.
u wZrCSfm1 ° t0 dekIe v varstv°,» J1 Je rekel Lazar ((Dala Ji boš večerjo, potem pa jo odpelji spat. Paziti moraš nanje
Heniivm SAi e če b0 P°bešnila. je konec s tvojim živ ijenjem. Ali si razumela, Ljeposava?«
. ,Ne boj se,» je rekla Ljeposava. «Samo čez moje mrtvo ^	Pobegne. Ali si slišala, dekle? Z menoj se ne
smeš šaliti, kajti jaz šale ne poznam Jaz se šalim s sekiro* «Dobro, dobro,« je rekla Matilda.
((Toda, nesrečnica, kateri vrag te je pripeljal sem? Ali veš, kaj se dogaja na Kozari? Mar te je Ivan tako zavrtel?.. ((Ljubim ga,» je rekla Matilda.
e.	no' u traPa,» Je rekla Ljeposava «Ti zavoljo njega
skoraj umiraš, on pa morda ljubkuje drugo.«
((Ivan ni takšen,« Je rekla Matilda ((Poznam Ivana»
«Jaa pa poznam stotino Ivanov in jim ne verjamem,« je rekla Ljeposava med pripravljanjem večerje «Kaj ti je, vrag?« Zagledala je Lazarja. «Cemu prisluškuješ?«
«Bojim se, da bi naša Matilda ne ostala lačna,« je reked bazar.
«Ce je naša, zakaj pa si potem rekel, naj pazim nanjo ta Jo varujem kot oči? Ce je naša, zakaj bi pa potem božala?«
«Zato, ker je ženska,« je rekel Lazar «Zato ker ženski ne smemo verjeti...«
«Kaj Je to? Kaj grmi?« je vprašala Matilda «Fronta okrog Kozare,« je rekel Lazar. «To so topovi in mine.«
((Ubogi Ivan,« je vzdihnila. «Kaj le bo z njim?«
((Prebil se bo semkaj s tovariši.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnice	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprave	TRST	Ul. *v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.50b lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ
cADIT» - DZS, Ljubljana. Stari trg J/l telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/U/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno-upravni 300, leqalm 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* o
Orlnovnrni urednik Stanislav Renko
tiska ZTT • Trst
ČILE PRED IZVOLITVIJO NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Gospodarsko ozadje boja proti leaderju napredne koalicije
Vloga ameriške rudarske družbe «Anaconda»
Nacionalizacija: zahtevek čilskega družbenega razvoja
SANTIAGO DE CHILE, 15. - V teh dneh je kandidat levičarske koalicije, ki je dobil na zadnjih predsedniških volitvah največ glasov, Salvador Allende, vsaj dvakrat obtožil svoje politične nasprotnike, da mu strežejo po življenju. Allende je izjavil, da ima v svojih rokah spisek imen zarotnikov in da lahko vsak čas dokaže svoje trditve.
Allendejeva zaskrbljenost ni verjetno samo plod njegove domišljije, temveč jo opravičuje vrsta dogodkov, izjav in predvsem zaskrbljenost čilskih konservativnih sil. Za temi pa stojijo v senci finančni mogotci iz ZDA, a med njimi mogočna rudarska družba »Anaconda*.
Kaj mislijo voditelji te ameriške družbe, ki nadzoruje 90 odst. proizvodnje bakra v Čilu, je posredoval svetu posebni dopisnik uglednega francoskega lista »Le monde* Marcel Niedergang, ki se je pred kratkim razgovarjal z njimi.
»Odveč bi bilo, če bi prikrivali naš pesimizem — je izjavil glasnik družbe, mi smo pripravljeni na najhujšo. In je še pristavil: »Menim, da bo Salvador Allende, če bo izvoljen za predsednika, uveljavil formulo nacionalizacije brez odškodnine. Tedaj se bomo mi morali spoprijeti brez dvoma z isto vrsto problemov kot družba »International Petroleum Company» v Peruju. Perujska »junta* gen. Alvarada je sicer obljubila, da bo plačala odškodnino za premoženje, ki ga je odvzela petrolejski družbi, ker je tako vsaj formalno spoštovala zakonitost in se je izognila Hicken-looperjevemu amandmanu. Istočasno pa je zahtevala od družbe, naj poravna dolgove, ki so segali po vladnih trditvah tja v 1. 1924.
Če bo Allende ubral pot nacionalizacije brez odškodnine, bomo mi šli po poti krize hude, ki bo zelo obsežnejša in bo imela hujše posledice kot tista, ki je prizadela ameriško petrolejsko družbo v Peruju. Mi nimamo, kot dobro znate, svojih interesov samo v Čilu, temveč po vsem svetu*
Tudi v ameriških diplomatskih krogih prevladuje podobno pesimistično razpoloženje, le da so funkcionarji bolj redkobesedna, ker nočejo preveč ogrevali že itak razbeljenega ozračja.
Vse to je napotilo ameriške poslovne in diplomatske kroge že pred več kot enim letom, da so začeli misliti z rastočo simpatijo na kandidaturo za predsednika republike Don Jorgeja Alessandrija. Ta je namreč odločen zastopnik ldasične liberalne politične ekonomije, kar v največji meri ugaja tujim investitorjem v državi. Ales-sandri je prijatelj dolgoročnih investicij. ki zagotavljajo tujemu kapitalu velike dobičke za dolga razdobja.
Amerikancem m na primer prijala niti politika, ki jo je vodil do-sedaj predsednik Frey. demokristjan po političnem prepričanju. No, res je, da je Frey večkrat popuščal pritiskom severnoameriškega kapitala, toda včasih je vendarle zagrozil, da bo nacionaliziral tuji kapital (pri tem grs predvsem za »Anacondo*). Njegova politika pa je bila v bistvu koristna za ameriški kapital. Pred nekaj leti je bil sklenjen z Anacondo sporazum po katerem naj bi čilska država takoj odkupila 51 odst. vseh delnic te družbe, za drugih 49 odst. po si je zagotovilo opcijo za odkup v treh letih. Ta sporazum ni zadovoljil demokristjana Radomira Tomiča, ki je na zadnjih volitvah nastopil kot kandidat demokristjan-ske stranke. Ni pa zadovoljil niti —i vsaj tako pravijo na ves glas — niti predstavnikov ameriškega kapitala. Baje so ga morali podpisati »pod pritiskom*, ker bi sicer Freyeva vlada nacionalizirala njihov kapital.
Pri odkupu preostalega svežnja
delnic pa se postavlja vprašanje cene. V sporazum s Freyevo vlado piše, da bodo določili ceno delnic z razvojem mednarodnega trga. Sedaj se Amerikanci bojijo, cla bo morebitna Allendejeva vlada postavila spet vprašanje revizije tega dela sporazuma.
Iz zgornjega je razvidno, da je vprašanje nacionalizacije zahtevek čilske demokracije, ki ni vzniknil z Allendievejo zmago, temveč je zelo starejši. Za nacionalizacijo so se v zadnji volivnd kampanji zavzemali tako levičarji kot tudi Tomičev'. demokristjani. Ti so s Freyem prej popuščali, ker so se bali dvojne fronte: boja proti tujemu kapitalu in istočasno proti čilskim veleposestnikom (vprašanje agrarne reforme).
Boj za izvolitev Allendeja za predsednika čilske republike je torej danes povezan v veliki meri z vprašanjem nacionalizacije rudnikov bakra. Ti rudniki so prinašali ameriškemu kapitalu velike dobičke (100 milijonov dolarjev lani, od katerih jih je šlo 48 milijonov v žepe delničarjev). Lani so ameriški mogotci štirikrat zvišali ceno bakru na svetovnem trgu. V zadnjem času pa je ameriška vlada sklenila, da bo dovolila prodati v inozemstvu del strateških rezerv bakra. Napredni čilski politični krogi menijo, da so vse ameriške o-peraedje na področju cen bakra pravzaprav posegi na škodo čilskih interesov.
Ker js nacionalizacija bakrenih rudnikov pred vrati, je popolnoma razumljivo, da se ameriški kapitalisti otepajo z vsemi svojimi silami, da bi prišlo do nje. Povezujejo se s čilskimi reakcionarnimi krogi ter skušajo preprečiti na vsak način izvolitev Allendeja za predsednika čilske republike.
To pa je le gospodarska plat tega vprašanja. Nad vBem tem leb dd še nevarnost, da bo v Latinski Ameriki prišlo do ustanovitve še ene države, ki bo odločno, kot Kuba, šla po poti nacionalne neodvisnosti. Tudi to ne gre v račun ameriškim kapitalistom.
Postajenačelnik iz Arcora se je prijavil orožnikom
MILAN, 15. — 28-letnd namestnik postajemčeMka na postaji Arčone pri Milanu, ki Je obtožen, da je kriv za hudo nesrečo, ki je terjala dve smrtni žrtvi in več ranjenih, se je danes prijavil karabinjerjem	sod/ni Jskega policijskega
oddelka v Monzi. Aldo Varno Je prišel najprej k odvetniku Carlu Smuraglii, ki mu je svetoval naj se taikoj Javi pri policijskih, oblasteh. Sam odvetnik Smuraglla Je telefoniral javnemu tožilcu dr. Fo-rieriju ter ga obvestil, da bo Var mo prišel v kratkem na karabinjersko postajo. Varno Je baje izjavil, da Je tisti večer, ko Je prišlo do nesreče, odpotoval v Taran-to, kjer živijo njegovi starši, da bi se posvetoval z njimi, kako naj se ravna. V kraju Ponte San Pietro je Varno živel sam ter ni imel tam ne sorodnikov ne prijateljev.
enoto. Agencija Tass pravi, da so obtoženci osebno krivi za umore in mučenje sovjetskih državljanov. Svoje zločine so zagrešili, ko so delovali v tajni policijski organizaciji «GEP 520» na področju Leningrada in Novgoroda.
Po poročanju agencije, so Ivan Morozov, Aleksjej Jepšenko, Aleksander Stroganov, Konstantin Sa-marenfcov in Konstantin Vinogradov ubili približno 4000 ljudi, ki so boli v glavnem kmetje, ali člani njihovih družin v nekaterih vaseh v okolici Leningarda.
Proces bo trajal verjetno več tednov, in ni izključeno, da bi sodišče obsodilo obtožence na smrt.
Po pogrebu žrtev ciklona v Benetkah
Prometna nesreča na brennerski cesti
TRENTO, 15. — V močnem trčenju med osebnim avtomobilom in tovornjakom, do katerega je prišlo, med krajem Avio in Peri na cesti, ki pelje z Brennerja, so umrle tri osebe, stare od 26 do 30 let.
Osebni avtomobil se je zagozdil pod tovornjak. Gasilci in karabinjerji sedaj skušajo izvleči trupla iz pločevinaste kletke. Tovornjak je vozil mlad Avstrijec, ki se je le laže ranil.
BENETKE, 15. — Po skromnih cenitvah škode, ki jo Je povzročil strahoviti ciklon v noči med petkom in soboto prejšnjega tedna in ki so jih poslale prefekturi prizadete občine, znaša gmotna škoda vsaj 2 milijardi in 700 milijonov lir. Za samo beneško občino gre
500 milijonov na rovaš zasebnikov, drugih 500 milijonov pa javnih u-stamov. V teh cenitvah ni zapoga-dena škoda, ki jo je ciklon povzročil v kampinglh Ca’ Savio in Fu-sina ter v ladjedelnici Ceili. Vlada je do sedaj priskočila na pomoč prizadetemu prebivalstvu z vsoto ene milijarde in pol lir.
Medtem je tudi v četrti SanfE-lena začelo življenje teči po skoraj normalnem tiru. Ljudje popravljajo hiše, strehe, občina je poskrbela za strešnike, s katerimi bodo lahko pokrili 10.000 kv. m površine. Kljub temu pa je pogled na četrt Sant’Elena še vedno zelo žalosten.
škoda na eno milijardo, in sicer
DRUŽINSKA ŽALOIGRA V AMPEZZU
IZRAELSKE OBTOŽBE
Kolera tudi sredstvo protiarabskega rasizma
Utemeljeno mnenje mednarodne komisije: Kolera je v Izraela «sezonska epidemija»
TEL AVIV, 15. — Izraelski čašo-1 mrka iz kraja v kraj, z dežele v piši objavljajo z velikim poudar-1 mesto.
kom izjave ministra za zdravstvo Tudi skupina mednarodnih izve-
Obtožujejo jih, da so ubili 4000 sovjetskih državljanov
MOSKVA, 15. — Agencija Tass sporoča, da se Je začel pred leningrajskem sodiščem proces proti petim sovjetskim državljanom, ki so obtoženi, da so ubili okoli 4000 svojih rojakov med drugo svetovno vojno.
Obtoženci so se najprej borili med drugo svetovno vojno v vrstah sovjetske vojske. Ko so jih Nemci ujeli, so se prostovoljno vključili v neko kazensko nacistično
v telavivski vladi Victorja Shemto-va, da so pojavi kolere okoli Jeruzalema in v Cisjordaniji «posledica kriminalnega dejanja neznancev*.
Vesti v tem smislu objavljajo vladni časopisi «Yedioth aharonoth*, »Maariv* in drugi, vesti, da se pač primeri kolere pojavljajo stihijsko in brez posebnega razloga, kar naj bi opravičevalo sum, da gre za načrtno sirjenje bakcilov in infekcije.
Kampanja, ki so jo pričeli izraelski časopisi z neodgovorrimi in zgolj propagandističnimi izjavami ministra za zdravstvo se očitno vključuje v splošno vzdušje »psihološke vojne* proti Arabcem in predvsem na zasedenih ozemljih. Znanstveno nimajo namreč izjave izraelskega ministra za zdravstvo prav nobene podlage, saj je znano, da se širi kolera, ki je na Bližnjem vzhodu sploh kronični in sezonski pojav, preko vode in hrane. Razvija pa se predvsem na nerazvitih. revnih in higiensko zaostalih področjih. Tako se pravzaprav očitek lahko samo obrne proti t;stemu, ki si ga je izmislil, saj ni težko dognati, kje so vzroki higienske in sploh življenjske nerazvitosti zasedenih področij. Prisotnost izraelske vojske, stalne represalije, pojav splošnega begunstva in nomadsko življenje izgnanih Arabcev v puščavi lahko zares predstavlja tudi žarišče kolere, ki se — spričo odsotnosti vsakršne sanitarne organizacije na okupiranem (torej »sovražnem*) področju — sploh ne uničuje, temveč pušča vnemar.
Z druge strani pa je okužba v Jeruzalemu lahko samo sad vidnih premikov izraelske vojske, ki se danes edina lahko svobodno pre-
dencev (po en Anglež, Amerikanec in Jugoslovan) je ugotovila, da »niso primeri kolere v Izraelu nič čudnega, ako upoštevamo dejstvo, da leže okoli dežele področja, kjer odsotnost zdravstvene organizacije pomaga 3:rjenju epidemij*. Ni treba posebej poudarjati, da so »področja, ki leže okoli Izraela* danes prav zasedena ozemlja.
Da je «sabotaža» in »namerno širjenje* epidemije nekaj iz trte izvitega dokazuje tudi zaključek poročila mednarodne komisije zdravstvenega odbora OZN, k; zagotavlja, da bi se kolera v Izraelu lahko zlahka odpravila, da pa bi se vsekakor spet pojavila prihodnje leto, ko dosegajo «sezonske epidemije* svoj vrhunec.
Ustrelil je ženo iz banalnih razlogov
Pokojnica mu je odsvetovala, da bi šel na lov brez lovskega dovoljenja
PO NEDELJSKI ODPRAVI V TOLMINSKEM PODZEMLJU
Nov jugoslovanski globinski rekord
jamarji so se spustili 402 metra globoko v Ponoško jan10
TOLMIN, 15. - Doslej je imela dar posebne. skrbno
VIDEM, 15. — Kami jo je diames pretresel krvav dogodek, pravcata družinska žatodgra, ki se je odigral v Ampezzu. 35-letnl gozdni delavec Franco Zatti, ki je do sedaj živel skupaj z ženo tn dvema sinovoma v Ampezzu, je v trenutku, ko sta ga popadli Jeza, ogorčenost, ali pa se je duševno zmedel, ustreiii z lovsko puško svojo zakonsko družico.
Zakaj Je moški zagrešil ta zločin, se še ne ve točno. Zdi se, da so bili vzroki zelo banalni. Zatti je danes popoldne hotel baje iti na lov, čeprav nima lovskega dovoljenja. Žena mu Je menda odsvetovala, da bi šel, ker bi utegnile biti posledice zelo hude, če bi naletel na lovskega čuvaja. Ženine pripombe so ga spravila ob razsodnost. Začel se je prepirati, kričati, prišlo je do hudega spora. Ne-
•HimiiiiiiimiiiiiiiiiinuiiiimiiiiiiiiiiimiHiiiiiiimiimuiiiMHMHHHMiiiiiiiiliMiIllIllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MEDTEM KO V VASI NAPETOST POPUŠČA
Ugrabljeno deklico iščejo $ številnimi policijskimi psi
Našli so avto, v katerem je bila mala Claudia • Je ugrabitelj nemške narodnosti? • Malo je verjetno, da je deklica še živa
Sodobna električna lokomoti va, ki jo je tovarna FIAT razšla vila na velesejmu v Bariju
TRENTO, 15. — Mrzlično tekanje pred petimi dnevi izginule, verjetno ugrabljene deklice Claiudie Bel-lanite, se nadaljuje. Pri Longarone-ju, pod Vajontom, so agenti našli ugrabiteljev avto, svetlo sivi «850» z rdečimi sedeži. Zlikovec je zabrisal za seboj vse sledi. Uspelo mu je odstraniti evidenčno tablico in vsak predmet, ki bi ga lahko izdal. NI pa mogel uničiti najmanjših sledi: krvavih madežev in nekaj las, ki so jih že izročili znanstvenoraziskovalnemu laboratoriju policije. Upajo namreč, da jim bo vsaj uspelo dokazati, da je deklica zares bila v avtu. V tem primeru bi dobile večji pomen tudi druge sledi: ovitek neke plošče a špansko pesmijo, pričevanja Claudidnega brata Lorenza in njegovih mladih prijateljev, ki so vid-eM, kako se Je z dekletom nešdo pogovarjal In nosil poročni prstan na desni roki. Podrobnost je navidezno nepomembna, za dobrega opazovalca pa je to (morda) dokaz o narodnosti ugraibdtelja. Edinole Nemci in Avstrijci namreč nosijo poročni prstan na desni roki.
Karabinjerji so medtem pričeli z tekanjem dekletca, čeprav so u-pemja, da je še živa in v rokah ugrabitelja, zelo krhka. Na področje, kjer je bila ugrabljena so Izpustili več izvežbanlh policijskih psov, ki so najprej povohali dekličino Obleko doma. Zaenkrat pa iskanje ni dalo stvarnih rezultatov. Iskanje pa otežkoča verjetno tudi nerazumljiva, čeprav tradicionalna, rivaliteta med karabinjerji in a-genti Javne varnosti, ki drug drugega ne obveščajo o svojem delu in tekanju.
Verjetnost, da je deklica še živa, Je Izredno majhna. Ugrabitelj se
očitno zaveda, da mu trda prede
ln se je skušal deklice prav gotovo Iznebiti, da bi sl s tem omogočil beg. Vendar pa starši, predvsem mati, še niso obupali.
Mati male Claudie, ki jo je neznanec ugrabil, ko je s prijatelji pasla krave pri vaški cerkvi, je že izjavila, da prosi ugrabitelja, naj jj deklico vrne živo in zdravo. «Ne briga me, če bo morala zaradi šoka v bolnico. Glavno Je, da se vrne živa«, Je dejala in nadaljevala,' da le pripravljena ugrabitelju odpustiti. Zanjo je važno samo eno: naj Jd hčerko vrnejo živo.
Napetost v Cavallesd, vasi, kjer se je odigrala tragedija, pa se je medtem nekoliko polegla. V prejšnjih dneh je namreč prišlo do nesmiselnih primerov lova na »dolgolasce« (kot če bi tl bili krivi ugrabitve, kot so verjetno mislili neki vaščani, tudi pod vplivom stalne in vztrajne propagande krajevnega tiska, ki »dolgolascem« pripisuje vse najhujše grehe) ali hoje z orožjem v roki po okoliščih stezah.
nadoma je moški šel v bližnjo sobo, zgrabil za puško, jo nabil In potem počakal, da bi se žena povzpela po stopnicah stanovanja, kjer bi v drugem nadstropju obesila na vrv oprano perilo. Kmalu pozneje je žena res prišla po stopnicah. Ko mu je obrnila hrbet, je Zaittd hladnokrvno pomeril nanjo puško ter ustrelil. Zadel jo je v sredino hrbta.
13-letmi sin Enzo je zaslišal pok puške ter stekel iz kuhinje proti stopnicam. V tistem trenutku je videl, kako oče beži s puško v rokah. Trenutek pozneje je zagledal mater na stopnicah. Zenska je ležala na tleh, a iz velike rane na hrbtu je močno krvavela. Deček ji je skušal pomagati, toda zaman: 29-letna Olga Fachin je bila že izkrvavela.
Nekateri očividci so še opazili Zatilja, ko je bežal po stezi skozi gozd, ki pelje proti Saurisu. Orožniki karabinjerske postaje v Tol-meču so že pregledali vse območje, kjer bi se morilec utegnil skrivati, toda do sedaj ga niso še izsledili. Pravijo, da ima Zatti pri sebi še nekaj nabojev za svojo lovsko puško.
Sporazum med Španijo in SZ o časopisnih agencijah
MOSKVA, 15. — Sovjetska zveza in Španija sta se sporazumeli glede ustanovitve v Moskvi urada španske časopisne agencije »EFE* ter v duhu recipročnosti podobnega urada sovjetske časopisne a-gencije «Tass» v Madridu.
Vest ni presenetila nikogar, ker se je že dalj časa govorilo o navezovanju stikov, predvsem na gospodarskem in trgovskem področju, med SZ in Španijo. Nekateri opazovalci domnevajo, da vse to kaže na možnost vzpostavitve diplomatskih stikov med obema državama. Sovjetska zveza je pretrgala te stike s Španijo 1. 1939. to je potem, ko je v Španiji dokončno zmagala Francova protirevolucija.
jugoslovanski rekord globine Zankana jama v Istri, v nedelje pa so dosegli nov rekord globine jamarji v Ponoški jami. Ta meri v globino 402 metra in presega Zankano jamo za 25 metrov. Tudi dolga je precej, s svojimi 7,5 km dolžine je takoj za Postojnsko jamo. Vse te podatke so ugotovili člani 4. odprave slovenskih jamarjev, ki so prišli iz jame na površje v nedeljo ob 17. uri.
Jamarji so raziskovali votlino dvakrat, kajti prvič so naleteli na o-vire, ki so dale slutiti, da skriva jama še globlje prostore. Kljub temu, da je težko prehodna, pa je zaradi svojih zanimivih tvorb ja marje pritegnila, da so se vrnili va njo. Ob koncu rovov, ki so bili že znani, je v nedeljo odprava naletela na velike dvorane.
Ko so skušali jamarji še dlje prodreti v osrčje zemlje, so opazili, da jim pot ovira velika gmota skal. Zaradi tega so morali za sedaj raziskave prekiniti. Vsi pa so mnenja, da bodo za skalami odkrili še nove velike podzemske dvorane, ki doslej še niso bile znane. Skozi te dvorane naj bi bilo mogoče priti na vrh gore Lašče.
Poplave v Nigeriji
LAGOS, 15. — Iz Lagosa poro ča.io ,da je več deset tisoč oseb brez strehe zaradi poplav, ki so uničile š te vrine vasi na jugovzhod nem področju Nigerije. Doslej še ni znano točno število žrtev, vsak dan pa umre mnogo oseb, predvsem starih in otrok, ki se jih loti pljučnica zaradi slabega vremena.
Kljub temu, da se po nekaterih vesteh voda rrža. reševalci še ved no razdeljujejo obleke in hrano na prizadetih področjih.
HONG KONG, 15. — Časopis v angleškem jeziku »Hong Kong Standard* piše, z navajanjem očividcev, da so 7 septembra Kitajci ustrelili dva jetnika pri obmejnem mestu Shunshun, v kraju kjer pravijo, da so letos ustrelili že številne druge osebe.
Kot poroča časopis, naj bi smrtno obsodbo izvršili pred kakimi sto jetniki. Ko so oba ietrika usmrtili, so trupli, ki sta imeli pritrjeni tablici s seznanom zločinov, ki sta jih umorjenca storila, nesi: na vrli griča in tu so se vojaki še znašali nad truploma, pred katerima so morali ostali jetniki stopati.
Časopis tudi trd;, da so doslej v Cantonu letos ubili po masovni sodni obravnavi kakih sto oseb.
do lahko numizmatiki kupili serijo za 3.500 lir.
LE MANS, 15. — Francoski mj| irteter za kulturne zadeve Edm°*7 Michelet je danes nenadno zbal . ko se je peljal z avtom v Le M8®®; kjer bi moral predsedovati na n ki seji na kateri so nameravan ' voliti iniciativni odbor za kultur0 tamkajšnjega departmaja. .
Minister je v avtu nenaden® zgubil zavest, ker ga je ^ možganska kap. S heiliikoptert®*' so ga takoj prepeljali v bolni*111 Fooh v Suresnesu.
Papež je razpustil vatikansko vojsko
VATIKAN, 15. — Papež je sporočil kardinalu Villotu, da bo raz pustil vatikansko vojsko, razen švicarske garde. Ta papeževa odločriev je javnost presenetila, čeprav je do ‘nje prišlo prav nekaj dni pred stoletnico konca cerkvene oblasti.
Odslej bo varnostno službo o-pravljal civilen urad. Vseh 142 žan-darjev, ki so bili prej v uniformah, bodo sedaj namestili v tem civilnem uradu. Žandarje je leta 1816 ustanovil Pij VII. Tudi za ostale vojake papeževe drža »e bo poskrbljeno, da bodo dobili drugo delo in da ne bo nihče ostal »na tleh.*
Materialna škoda poplav v Romuniji
BUKAREŠTA, 15. — Romunske o-blasti so sporočile v Bukarešti, da so poplave, ki so bile v Romuniji maja in junija letos, povzročile več jo škr.do kot druga svetovna vojna v državi.
Dvesto petdeset oseb je umrlo; voda je uničila ali poškodovala 1469 mest in vasi. 112.500 hiš in 490 tovarn. škoda znaša 10 milijard lejev, kar pomeni prib/ž no 330 milijard lir. Približno 25u0 -i ostov je odnesla rečna voda, uničila pa je tudi 300.000 hektarov polj v njej se je utopilo 35.000 glav živine.
MALI LOŠINJ, 15. — Organi varnostne službe so ustavili na otoku zahodnonemškega državljana Hermanna Sciora, ki je peljal v svojem avtomobilu 16 grških in rim skih vaz. Nemec .je izjavil, da je vaze dobil pri otoku Ilovik v globini 7 metrov.
Strokovnjaki iz poljskega muzeja so ugotovili, da so vaze iz tretjega in četrtega stoletja pr. Kr.
Svetovni kongres sociologije v Varni
VARNA, 15. — V Vami v Bolgariji se je danes začel sedmi svetovni kongres sociologije. Na kongresu, ki bo trajal dio 19. septembra je navzočih 3000 delegatov iz 75 držav. Največ predstavnikov ,ie iz Bolgarije, 500 oseb, in iz Sovjetske zveze. 400 oseb.
LONGWY, 15. - Na Francosko belgijski meji so policijski organi ustavili 15-letno dekle, ki je hotelo priti v Nemčijo, ne da bi imelo pri sebi za to potrebno dovolilnico. Ko so oblasti opazile, da ima dekle pni sebi 2500 frankov, se jim je to zdelo sumljivo. Dekle se je prestrašilo in povedalo, da je denar vzela neki gospe Spitzer, ki je bila stara 83 let in je stanovala v Domfrontu, potem ko jo je v nedeljo umorila.
V Domfrontu je medtem policija odkrila zločm, in je mislila, da ima pred seboj popoln umor.
PARIZ, 15. — Neka francoska farmacevtska družba je sporočila, da Je izdelala novo kontracepcijsko sredstvo. Odlika tablete je bar je v tem, da Je dovolj, če se Jo zaužije le enkrat na teden. Tableta baje tudi ne povzroča raznih nevšečnosti, kot na primer povečanja telesne teže, utrujenosti, želodčnih slabosti Itd. Vse te nevšečnosti ne nastopajo, ker tableta ne deluje na proces ovulacije.
MUNSTER, 15. - Pred kratkim so v kraju Amelsburen izkopali in onesposobili za eksplozijo kakih 30 ameriških bomb. Po 25 letih so za radi tega prebivalci tega kraja zopet zaslišali sirene, ki so odtulile alarm. Nekaj tednov zaporedoma so morali ljudje namreč za kakih 10 ur na dan zapuščati svoje domove in se nastaniti začasno pri sorod nikih ali prijateljih, ker so stro kovnjaki medtem razstreljevali bombe. ______________
Kovanec za 1000 lir
RIM, 15. — Jutri bo zakladni minister Ferrari Aggradi izročil predsedniku republike prvi srebrni kovanec za tisoč lir, ki so ga izdelali ob stoletnici Rima kot glavnega mesta Italije. Kasneje bodo kovance izročili parlamentarcem in prve količine bodo dali v obtok v ponedeljek 21. septembra. Zakonito vrednost bo imel kovanec od nedelje 20. septembra. Za numizma like pa bodo skovali posebno serijo kov.ancev in to vse obstoječe (1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 lir). Ti bodo sicer normalni, ven
Agatha Christie osemdesetletnica
LONDON, 15. — Danes praznuje Agatha Christie 80 let. Kdor meno da zločin ni donosen, je poza na Agatho Christie, katere 8(1. man bo izšel jutri. Dram in r0 . nov je napisala že kakih 90,	.
njimi je nedvomno najbolj zn «The Mousetrap*, ki so jo do? uprizorili že 7.398 krat. Upnzari jo že 18 let v gledališču »An*858" dor’s» v Londonu.
Ko je napisala «Mišnico» je P1® t teljica ali »kraljica kriminalk* , jo tudi imenujejo, podarila _ta a. mo svojemu vnuku. Ko pa je r žila, kako se predstave vrstijo za drugo, ni hotela tega verj1et bi se je takoj nato začela bati, u vnuček nabral preveč denarja zgubil voljo do dela.	tjeine
Tudi pisateljici sami pa tanti donašajo precej denarja, saj s -0 računali, da ji že nekaj let na' na teden kakih 2000 funtov st . gov, kar pomeni približno 3 .g jone lir. Nič ne kaže, da bo Ag Christie nehala s pisanjem. J?a novi roman ima naslov «Potruk ^ Frankfurt*. Sama pravi, da J®, g. tekoči trak. Ko napiše in obja. no knjigo, ji ni nič težkega 1 pomisliti na drugo.	„. -.»je
Prvo kriminalko Agathe Chn so objavili leta 1920, potem * jo v več krajih odklonili. Našlo bil »Skrivnostna Stylesova za”f ua in v njej je nastopala znana os Hercule Poirot, belgijski detek ki ga Christie opisuje kot o’°v z jajčasto glavo. Druga znafiawijSs ba iz Christiejinih romanov je 1 Marple, ki je nastala nekaj le ™ Poirotu.	. .tj.
Sedmi roman Agathe Christie ^ mor Rogerja Akroyda» je P9m zadnjo slavo. Nekateri menl^gjiše je prav ta roman njeno nap0 J
Agatha Christie ne ljubi intervju jev, toda v uvodu k zadnjemu\	.
manu pove nekaj o sebi. Tu P* r(v da sta okolje in trama rijenin manov vedno povzeta po resnico ^ Dovolj je pogledati v časopis. ,a vidimo, koliko umorov se dog k0 Dekle, ki so jo zadavili, sta ki so jo napadli, da bi jo or°P ,vet in ne le v Veliki Britaniji. ^9® pa. govori o zračnem gusarstvu, n dih, nasilju, ropanjih...	,mC-
Oče Agathe Christie je bo a rikanec, mati Angležinja, sama .. se ima za Britanko. Pred 4* r. se je ločila od prvega moža, 1Z. £er vega zakona pa ima poročeno in vnuka. S svojim drugim x0rn znanim arheologom Snem M „a Malloivanom odhaja spomlad1 Bližnji vzhod na arheološke
ziskave. Doma pa pozimi .Plsetreoii je romane na pisalni stroj s Drsti...