Leto m, št. 25 c»Jutro" xvi., st. 143a)' Ljubljana, ponedeljek 24. i«"»|a 1935 vena 1 Din (-.mmolVO, J-JUOlJiUUl, K nHf |jeva ulica & — Telefon St. 8122. 3123. 5124, 3125, 8126. Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen. tmrgova ul — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 91- IL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2, — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hISi dr. Baum-erartnerfa. Ponedeljska izdafa UreamSivo; LJubljana: Knaljeva ulica 6. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 tn 8126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Uhaja - vsa V ponedeijea zjutraj. — Na* roCa se posebej tn velja po poŠti prejemana Oln 4.-, po raznatel-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica IX Telefo* 6t_ 2440. Celje: StrossmajrerJeva uL 1, TeL 6ft. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu. Novo vlado sestavlja dr. Milan Stoiadinovič Beograd, 23. junija, r. V teku današnjega dne so se nadaljevale konzultacije na dvoru. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes v avdijenco zaradi konzultiran ja glede rešitve vladne krize ob 10. g. dr. Antona Korošca, ob 11. g. Jovana Jovanoviča, ob 15. g. dr. Mehmeda S p a h o in ob 16. uri ,g. Svetislava H o d ž e r o. Beograd, 23. junija. M. G. dr. Vladko Maček je danes ob 9.20 v spremstvu nekaterih ožjih sotrudnikov in prijateljev odpotoval iz Beograda inse vrnil v Zagreb. Beograd, 23• junija. M. Nj. Vis. knez namestnik Pavle \e nocoj ob 21. sprejel v avdijenco finančnega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča in mu poveril mandat za sestavo vlade. um* Italija hoče protektorat nad Abesinijo Mussolini izkorišča nemško taktiko napram Nemčiji za dosego svojih ciljev v Abesiniji Pariz, 23. junija, r. Angleški minister Eden, ki je imel dva dni trajajoče razgovore s francoskim ministrskim pred-sednikom in zunanjim ministrom Lavalom glede posledic angleško-nemškega pomorskega sporazuma, je sinoči odpotoval v Rim, da stopi v osebne stike z Mussolinijem in tudi njemu pojasni najnovejšo akcijo angleške diplomacije, ki je napravila vtis, kakor da Anglija zapušča skupno fronto velesil in se skuša na lastno roko sporazumeti z Nemčijo. V Rimu bo ostal Eden dva do tri dni, nakar se bo znova ustavil v Parizu, da nadaljuje razgovore z Lavalom, ker do sedaj ni mogel prepričati Francije, da je angleška politika v skladu s francosko-angleškim zavezništvom. Po sodbi pariških diplomatskih krogov pa Eden nima samo naloge zagovarjati v Rimu angleško-nemški pomorski sporazum, marveč v prvi vrsti posredovati v italijansko-abesinskem sporu. V tem pogledu bo naletel Eden na velike težkoče. 2e ob priliki nedavnega razgovora z angleškim poslanikom v Rimu je Mussolini kategorično izjavil, da Italija ne bo niti za trenutek pomišljala in izstopila iz Društva narodov, ako bi svet Društva narodov sprejel glede abesinske pritožbe kako resolucijo, ki bi ne bila v skladu z interesi Italije v vzhodni Afriki. Pri tej priliki je Mussolini ponovno opozoril na to, da je mirna poravnava abesinskega konflikta mogoča samo tedaj, ako dobi Italija nad Abesinijo sličen protektorat, kakor ga ima Anglija nad Egiptom in Francija v Maroku. V ostalem pa je Mussolini angleškemu poslaniku namignil, da Italija ni prav nič bolj kršila francosko-angleško-italijanski dogovor glede nedotakljivosti Abesinije, kakor je kršila Anglija s sklenitvijo angleško-nemškega pomorskega sporazuma versajsko mirovno pogodbo in druge pogodbe med velesilami. Angleški poslanik je s svoje strani opozoril Mussoiinija na to, da postopanje Italije v abesinskem konfliktu zelo ogroža enotno fronto velesil, ki je bila določena v Stresi. Mussolini je vztrajal pri svojem mnenju, da posebni angleško-nemški sporazum v mnogo večji meri ogroža to fronto. Baš zaradi tega stališča Mussoiinija se je angleška vlada odločila, da pošlje ministra Edena v Rim, da bi skušal po-slednjič doseči mirno poravnavo italijansko-abesinskem konfliktu, ki se bo sicer neizogibno razvil v italijansko - angleški konflikt. Izjava abesinskega cesarja London, 23. junija. AA. Današnji »Sunday Chronicle« priobčuje intervju, ki ga je dal njegovemu poročevalcu abesinski cesar. V tem intervjuju poudarja cesar, da se Abesinija zaveda svojih dolžnosti kot članica Društva narodov in podpisnica Briand-Kellog-govega pakta ter ne bo opustila nobene poti, da se prepreči oborožen spopad. Ne moremo si misliti, je dejal abesinski cesar, da se Društvu narodov ne bi posrečilo urediti tega spora. Doslej nismo mobilizirali niti ene vojaške enote, še manj smo pa kje zbirali čete. Trudimo se, da vse storimo, da se čim prej najde ugodna mirna ureditev spora. Toda če se bo ta stvar še dalje odlašala in s tem Italiji dajala priložnost, da se pripravi za vojno, bo potrebno, da se tudi mi za ta primer resno pripravimo. Grški oficirji v abesinski vojski? Pariz, 23. junija. AA. Po neki nepotrjeni vesti iz Carigrada nameravajo grški častniki, ki so po nedavni grški revoluciji zbežali v Turčijo- stopiti v abesinsko vojsko. Opravičilo zaradi incidenta v Addis Abebi Rim, 23. junija. AA. Agencija Štefani poroča iz Addis-Abebe. da je abesinski zunanji minister obiskal italijanskega poslanika ter se uradno v imenu abesinske vlade in v svojem imenu opravičil zaradi incidenta, ki se je pripetil pred nekaj dnevi prvemu tajniku italijanskega poslaništva, ko je neki abesinski oficir raztrgal italijansko zastavo. Abesinski zunanji minister je izjavil, da so krivci v zaporu in da se vrši preiskava proti njim. Izid te preiskave bo abesinska vlada sporočila italijanski vladi. Italijanski poslanik je to izjavo sprejel na znanje. V političnih krogih trde, da italijanska vlada stoji na stališču, da s to opravičbo abesinskega ministra incident še ni likvidiran. Italijanska vlada bo predvsem počakala izida preiskave. Novi transporti Neapelj, 23. junija. 'AA. V vzhodno Afriko je odplul parnik »Gange« z 29 oficirji in 50 podoficirji, 1800 vojaki in znatnimi količinami vojnega materijala. Obenem je odplul tudi parnik »Confidenza« z velikim številom konj in precejšnjim tovorom velikega vojnega materijala. Rooseveltova socialna zakonodaja Uvedba splošnega zavarovanja za starost in brezposelnost — Skrbstvo za siromašne matere in deco — Reforma bankarstva Washington, 23. junija, d. Rooseveltov sunek proti velekapitalu, velikim dediščinam, darilom in visokim dohodkom z novim davčnim zakonom, kakor tudi preteklo sredo v zveznem senatu s 76 proti 6 sprejeti načrt socialnega zavarovanja, dokazujeta, da se ameriška vlada čim dalje bolj odvrača od politike brezbrižnosti, čeprav bo socialno zavarovanje izvedeno po posameznih državah in ne kot zvezni ukrep. Zavarovanje zoper brezposelnost, ki predstavlja važen del socialnega zavarovanja, bo obsegalo 25 milijonov delavcev. Renta brezposelnih delavcev, starih nad 65 let, naj bi znašala 35 dolarjev na mesec. Ker je ta načrt reprezentančna zbornica odobrila že pred dvema mesecema, se imajo izvršiti le malenkostne izpremembe v besedilu, preden bo postal zakon. Glavne točke predloga o socialnem zavarovanju so naslednje: 1. Starostne rente za siromašne osebe nad 65 let starosti naj plačujejo posamezne države. 2. Letne rente za nameščence nad 65 let starosti v zneskih od 52.50 do 85 dolarjev na mesec se izplačujejo po višini nameščen-skih prispevkov. Izplačevanje te rente naj bi se pričelo šele leta 1942. Sredstva naj bi se zbrala na ta način, da bi prispevali delodajalci in delojemalci po en odstotek. Ta davak naj bi se zvišal vsaka tri leta za pol odstotka, tako da bi narastel do 3 odstotkov v letu 1949. Nameščencem bi se obdavčilo samo prvih 3000 dolarjev. 3. Poravnava upravnih stroškov naj bi bila pobuda vladam posameznih držav za ustvaritev zavarovanja zoper brezposelnost. V to svrho naj bi se obdavčili vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 10 delavcev. Davek naj bi znašal na podlagi mezdnih izkazov leta 1906 en odstotek, naslednje leto dva odstotka, od leta 1938 dalje pa 8 odstotke. 4. Za oskrbo otrok bi prispevala zvezna vlada tretjino stroškov posameznim državam. Enako visoke zneske bo prispevala zvezna vlada za pokritje stroškov posameznim državam za oskrbo siromašnih mater in otrok, kakor tudi za preskrbo pohabljenih otrok. K temu bi prišle še podpore posameznim državam za splošno pospeševani« javnega zdravstva. Sedaj preostaja, da parlament sprejme Se agrarne zakone. Posebno ostra borba je bila v senatu za reformo bankarstva in za zakon o odstranitvi hold, ng-društev, ki so ponekod izvajala pravo hnančno diktaturo. Sedanje parlamentarno zasedanje bo trajalo še nekaj tednov, nakar bo zaključeno. Spremembe v diplomatski službi Beograd, 23. junija, r. »Službene Novi-ne« objavljajo ukaz o napredovanju in premestitvah v diplomatski službi. V višjo skupino so napredovali Vladislav Martinac, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva, dr. Nikola Moskotelo, svetnik zunanjega ministrstva in dr. Vojislav Rado-vanovič, tajnik poslaništva v Londonu; premeščeni so dr. Ljudevit Koser, svetnik zunanjega ministrstva za generalnega konzula v Celovcu, Vladimir Milanovič, svetnik poslaništva v Bukarešti v zunanje ministrstvo, Vladimir Šaponjič, tajnik zunanjega ministrstva za konzula v Korči, dr. Teobald Vodušek, podkonzul v Trstu, za tajnika zunanjega ministrstva in Mihajlo Babamovič, tajnik zunanjega ministrstva za vicekonzula v Pečuju. Odhod čsl. poslanika Beograd, 23. junija, p. Danes dopoldne je zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo službeno mesto v praškem zunanjem ministrstvu dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Paul Wellner. Na kolodvoru so se poslovili od njega v imenu predsednika vlade pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, z višjimi uradniki ministrstva, osobje češkoslovaškega poslaništva, francoski in rumunski poslanik ter veliko število osebnih prijateljev odhajajočega diplomata. Kongres mednarodne trgovinske zbornice Pariz, 23. junija. AA. V ponedeljek 24. t. m. se začne osmi kc"v;res mednarodne trgovinske zbornice, ki se ga bo udeležilo nad tisoč delegatov iz evropskih držav in Amerike, dalje Kitajska, Japonska, Avstralija in Britanska Indija. Na dnevnem redu kongresa so med drugimi vprašanji problemi organizacije, produkcije, mednarodna trgovina, ureditev transportnih sredstev, vprašanja kapitala itd. Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal minister n. r. Ivan Mohorič, narodni poslanec in generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Reforme v italijanski vojski Rim, 23. junija, k. Vojno ministrsto je včeraj izdalo odredbo, s katero se premeščata poveljništvi armadnih zborov v Flo-renci in Veroni bližje meji. Poveljništvo florentinskega armadnega zbora je bilo premeščeno v Verono, poveljništvo veron-skega pa v Bolcan. Po drugi odredbi ministrskega sveta se formacijsko številčno stanje italijanskega vojnega letalstva v mirovnem času poveča za 500 enot Ta odredba stopi v veljavo 1. julija. Mednarodni festival vojaških godb Pariz, 23. junija. AA. Danes se je v živalskem vrtu v boulognskem gozdu ob nenavadno lepem vremenu vršil festival inozemskih vojaških godb. Koncertni del so izvajale belgijska, norveška, italijanska in ameriška godba. Koncertu je prisostvovala velikanska množica poslušalcev. Darilo abesinskega cesarja predsedniku Poljske Varšava, 23. junija. AA. Abesinski cesaT je daroval predsedniku poljske republike prekrasnega leva, ki je včeraj prispel v Varšavo v posebni kletki in so ga takoj prepeljali v varšavski živalski vrt. Kako si Avstrijci ustvarjajo prijatelje Dunaj, 23. junija. AA. Kakor znano so pred kratkim zaprli lektorja angleščine na graški univerzi Adamsa, ki je angleški državljan. Očitali so mu nacionalno socialistično delovanje. Glede na to se je vršil pToti njemu proces zaradi veleizdaje. Zdaj so pa kazenski postopek ustavili, ker je lAdams izjavil, da bo zapustil avstrijsko ozemlje, kakor hitro uTedi svoje zasebne stvari. Po tej izjavi so Adamsa izpustili. Mednarodna konvencija o delavskih dopustih in pokojninah Ženeva 23. junija. AA. Mednarodna delovna konferenca je skoraj soglasno sprejela celotni načrt sklepov, ki jih je izdelala komisija za enomesečni odpočitek delavcev, vendar imajo med tem dopustom prejemati plačo. Tudi konvencijo o 40urnein tedniku je konferenca odobrila, in sicer z 79 glasovi proti 30. Konvencijo o pravici delavcev do pokojnine so sprejeli soglasno. Naročite - čitajte „ŽIVLJENJE na SVET" Naši sokolski prvaki Savezno prvenstvo sta si priborila br. Boris Gregorka (Ljubljanski Sokol) in s. Julejka Stefanini (Zagreb II.) Ljubljana, 23. junija. Danes dopoldne 60 se na telovadišču Ljubljanskega Sokola nadaljevale in končale tekme za prvenstvo SSKJ. Člani in članice so nastopili še v prostih panogah in sicer: člani v teku na 100 m, v metu krogle, v plezanju po vrvi 7 m ter v skokih v višino in daljino, članice pa v teku na 60 m, metu diska in v skoku v višino. Mnogi od telovadcev, ki so nastopili včeraj na orodju, danes niso mogli nadaljevati tekme deloma radi poškodb, de^ma radi ner^zpoloženosti odnosno obolelosti — n. pr. br. Piimožič — nastopiti v vseli lahkoatletikih točkah, zato končni rezultat ne more nuc';ti popolnoma točne slike o pravi m či 7&eh udeležencev tekme. Od 33 prijavljen;h čianov se le tekme udeležilo 27 in je končni uspeh tekem na orodju m v la.ski atletiki naslednji: Prvak SK.J br. Boris Gregorka (Ljubljanski Sokol) je dosegel nad 86%. Sledijo mu br. Pristov Janko z Jesenic z 84%, dalje Grilec Konrad (Maribor Matica), b'. Bu-dja (Beograd I), Boltežar (Zagreb II), Košnik (Kranj), Malnarič (Ljubljanski Sokol) in Antosiewicz (Ljubljanski Sokol). Nad 75% dosegljivih točk je doseglo 11 tekmovalcev. Po društvih so bili udeleženi pri tekmi: iz LjuVjpne 7, jz Bejgradc 5, iz Zemuna 1, z Jesenic 1, za Kranj 3, Cflie 1, iz Zagreba 6 in iz M.mbora 3. Sodniški zbor je bil sestavljen iz bivših mednarodnih tekmovalcev in članov žup-nih TO. Na posameznih orodjih so bili najboljši: Na drogu br. Antosiewicz, na bradlji br. Vadnov Jože, na krogih br. Budja in na konju br. Gregorka. V prostih panogah so bili predpisani za 100 točk gotovi najvišji rezultati, zato so posamezni tekmovalci niso trudili, da bi dosegli posebne vrhunske uspehe, pač pa vsaj predpisano najvišjo znamko. Enako velja seveda tudi za proste panoge članic. Članski prvak br. Gregorka Boris je svojo zmago popolnoma zaslužil in je prvič, kar tekmuje, prvak države v celoti. Brata Pristov in Grilec nista razočarala, ker smo pričakovali, da se bosta odlično plasirala. Zelo sta se popravila br, Budja in Boltežar. Posebej ie omeniti še br. Koš-nika iz Kranja in Malnariča (Lj. Sokol), ki sta dosegla 6voje do sedaj najlepše uspehe. Stari mednarodni tekmovalec br. Antosiewicz je ponovno z veliko rutino in eleganco izvajal marsikatere težke vaje. Po mnenju br. načelnika dr. Pichlerja bo zastopala vrsta omenjenih osmih prvo-plasiranih bratov našo državo odn. SSKJ na letošnjem vsesokolskem zletu v Sofiji. Kakor rečeno pa pri tej tekmi končni uspeh ne more nuditi prave slike, zato ker so bili nekateri odlični tekmovalci na orodju radi poškodb p rim orani odstopiti od tekmovanja v lahki atletiki. Tako bi v vrsto med drugimi prav gotovo spadal odlični Vadnov Jože ali še drugi. Gotovo bo načelništvo SSKJ še temeljito pregledalo vrsto, predno bo ta odšla v Sofijo, enako seveda tudi za ostale priprave in trening za olimpijado, kamor jugoslovenski Sokoli prav gotovo pojdejo in jim le želimo, da bodo enako častno kakor vselej doslej zastopali svojo domovino in ponovno osvojili če ne prvo vsaj eno izmed zmag in olimpijskih lavorik. Končno številčno stanje in uspeli prvenstvenih tekem prinesemo jutri. Francoska vojna mornarica se ne da nadkriliti Izjava francoskega pomorskega strokovnjaka - Francija se ne čuti več vezane glede omejitve v pomorskem oboroževanju brodovje je veliko In znaša 80 % angleškega. Ponovna svoboda, ki si jo je Francija na tem polju izgovorila, ni treba, da bi vodila v novo oboroževanje. Ta trenutek gradimo nove vojne ladje v skupni tonaži 146.000 ton, če bo potrebno, bo pa Francija lahko še povečala gradnjo novih ladij, ker ima 17 ladjedelnic. Pariz, 23. junija. AA. »Intransigeant« poroča, da je neki visok francoski pomorski strokovnjak dal njegovemu poročevalcu izjavo glede na sklenitev pomorske pogodbe med Anglijo in Nemčijo. Med drugim je dejal: Naj se zgodi karkoli, nemška mornarica ne sme nadkriliti naše. Francosko Sporazum Anglija-Irska? Tajna pogajanja med Londonom in Dublinom — Po doseženem sporazumu bodo sledila še oficielna pogajanja London, 23. junija. AA. Veliko pozornost je v britanski prestolnici zbudil članek današnjega »Sundajr Expressa«. List pravi, da se že več mesecev vrše razgovori za sklenitev dokončnega sporazuma med Veliko Britanijo in Irsko. Te razgovore vodi ob popolni izključitvi javnosti več zelo uglednih britanskih in irskih osebnosti, ki jih pa list ne omenja. 'Angleži rihtevajo od Devalere v glavnem samo to, da se odreče svojemu republikanskemu programu in popolni izločitvi iz britanskega imperija, s svoje strani pa ponujajo Irski gospodarske in druge ugodnosti. Omenjeni londonski tednik trdi, da stoje ti zaupni in neuradni razgovori tik pred ugodnim zaključkom. Ko bodo razgovori zaključeni, bodo njih rezultat objavili, in nato se začno uradni razgovori, katerih uspeh bo s tem že vnaprej zagotovljen. 800 žrtev v Reinsdorfu Zaključno uradno poročilo o žrtvah eksplozije v tvor-niči eksploziv v Reinsdorfu toliko, kakor pa so oblasti prvotno priznavale. V bolnicah je še sedaj 83 hudo ranjenih, od katerih se mnogi Se vedno bore s smrtjo. 628 oseb je dobilo lažje poškodbe. Eksplozija je torej neposredno prizadela nad 800 IjudL Včeraj je pose til ranjence v bolnici kancelar Hitler. Berlin, 23. junija, r. Sinoči je bilo Izdano uradno poročilo o žrtvah eksplozije v veliki tvornici eksploziv v Reinsdorfu. Po dosedanjih dokončnih uradnih ugotovitvah je bilo 68 delavcev ubitih, 34 pa jih pogrešajo in so brez dvoma našli smrt pri eksploziji, tako da znaša skupno število smrtnih žrtev 102, to je dvakrat Vročinski val prihaja Včeraj so v Londonu zabeležili najvišjo temperaturo v zadnjih treh letih London, 23. junija, r. Po treh tednih izredno hladnega in deževnega vremena je zajel danes Anglijo docela nepričakovano vročinski val. Temperatura je poskočila danes v Londonu na 82 stopenj Fahrenheita v senci, kar je najvišja temperatura, kar so jih zabeležili v teku zadnjih treh let. Mesto je kakor izumrlo. Zaporna kazen za letalske akrobacije Moskva, 23. junija. AA. Iz Taškenta poročajo, da so odpustili iz službe in obtožili štiri ruske letalce, ki so kljub prepovedi izvajali na letališču akrobacije in ogra- Vse kar leze in gre, je pohitelo v kopališča. Nenadna vročina je zahtevala že več smrtnih žrtev. V bolnicah je nad 300 ljudi, ki so zboleli na solnčarici. Ce bo vročina trajala dalje, bodo morali v skoro vseh tovarnah podnevi ustaviti delo in bodo delali samo ponoči. žali letalski promet. Letalce so obsodili na ječo od 6 mesecev do dveh let. Te stroge kazni so posledica nesreče, ki se je pripetila velikemu letalu »Maksim Gorki«. Razen tega je nedavno blizu Taškenta treščilo na tla šolsko letalo zaradi akrobacij in je bilo pri tem ubitih pet ljudi. Doni poštarjev slovesno otvorjen Velik praznik številne poštarske družine Ljubljana, 23. junija. V nedeljskem popoldnevu so naši poštarji slavili slavje, ki pomeni važen mejnik v delu za njihov stanovski, kulturni in socialni prospeh. Na Tyrševi cesti, nasproti starega Sv. Krištofa, tam, kjer z novo župno cerkvijo sv. Cirila in Metoda dorašča novo središče bežigrajskega okraja, so ob 14.30 blagoslovili novi Poštni dom, ki so ga bili že do jeseni spravili pod streho, pa ga te dni v celoti izročajo njegovemu namenu. Velika množica občinstva, ki je vkljub izredno lepemu dnevu ostala v mestu in prihitela k blagoslovitvi, je zgovorno izpričala, da imajo poštarji veliko družino prijateljev, ki se ž njimi iskreno vesele njihovega uspeha. Med drugimi so prisostvovali slavju tudi direktor dravske poštne direkcije dr. Tav-zes kot zastopnik vrhovnega šefa poštne, telegrafske in telefonske službe, pomočnika prometnega ministra inž. Ratajca, upravnik glavne pošte mestni svetnik Vinko Janežič za mestno občino, predsednik osrednjega odbora Združenja poštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev Vladeta Krstič iz Beograda in še cela vrsta zastopnikov po-štarskih in sorodnih stanovskih organizacij. Pred poslopjem, ki so ga krasile narodne trobojnice in zelenje in ki so mu ob vhodu postavili dva vitka mlaja, je najprej poštna godba zaigrala slavnostno koračnico, nato pa je domači župnik pater Zakrajšek opravil ob preprosto improviziranem oltarčku blagoslovitve-ni obred. Poslevodeči podpredsednik zadruge Poštni dom Urbančič, pod čigar vodstvom je delo dozorelo do uspeha, je izrekel kratek pozdrav, nato pa je župnik s svojo asistenco ponesel blagoslov po vseh prostorih dvonadstropne hiše. Ko se je vrnil na prag, je p. Zakrajšek imel na množico lep, pomemben nagovor, v katerem je ta praznik poštarjev primerjal veselju v družini, ki si je sezidala streho nad glavo, obenem pa je slavil lepoto in pomembnost službe poštarjev, ki skrbe, da se ne potrgajo tanke, rahle zveze med človeškimi srci, M se pogostokrat razgube križem sveta. Predsedujoči se je v vznesenih besedah spomnil domovine in kralja Nj. Vel. Petra n., ki mu je množica živahno vzklikala, nato pa je goste povabil na ogled hiše' ki jo je zgradila po svojih načrtih tvrdka Mavric in ki je v gradbenem in gospodarskem smislu v resnici vzor stanovskega doma. Gostje so se o vsem kar najbolj pohvalno izrazili. V prijetni sejni dvoranici v prvem nadstropju je sledil slavnostni občni zbor zadruge, prvi pod lastno streho, ki so se ga razen članstva udeležili tudi zastopniki oblastev in številni predstavniki tovariških organizacij iz vse države. Pevski zbor poštnih uslužbencev je z ubrano pesmijo uvedel svečano razpoloženje. Podpredsednik Urbančič pa je najprej prebral udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki prometnemu ministru inž. Vu-jicu in pomočniku ministra inž. Rataj-cu, ki so jih zborovalci sprejeli z iskreno aklamacijo. Med mnogimi pismenimi in brzojavnimi čestitkami, ki jih je zadruga prejela od vseh strani za današnji dan, je prečital tudi toplo pismo upokojenega poštnega direktorja Gre-goriča. Po uvodnih pozdravih je podpredsednik v obsežnem poročilu orisal zgodovino dela za dom, ki sega dobrih 15 let, pa še dalje nazaj. Pri Zvezi po-štarskih organizacij, ki je pričela poslovati kmalu jx) prevratu, se je že leta 1921. ustanovil poseben odsek za gradnjo Poštnega doma. Leta 1926. se je odsek osamosvojil v obliki zadruge, ki danes praznuje uspešni zaključek prve faze svojega dela. Odbor je ves čas z intenzivno delavnostjo zbiral prispevke in deleže ter prirejal tombole, loterije in druge donosne prireditve. V dobršni meri pa si je morala doslej bivakirati v starem posojilom med poštarji, tako da je stavba, ki je v celoti veljala okrog 800.000, pa je danes vredna že okrog enega milijona Din, lahko se reče- povsem brez dolga. Novo poslopje pomeni za stanovski prospeh poštarjev veliko pridobitev. Njihova stanovska organizacija je morala doslej bdrakirati v starem kegljišču nekdanje Virantove gostilne, lr ji ga je poštna direkcija pri vsej lastni stiski po prostoru stavila na razpolago. V novem Postnem domu bodo vse poštarske organizacije dostojno spravljene pod streho. V suterenu poslopja sta nameščeni dve obrtni delavnici, krojaška in čevljarska, v, pritličju so štirje trgovski lokali, v prvem nadstropju je 7 društvenih lokalov in pa tri sobe za goste, namenjene vnanjim poštarjem, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano, v drugem pa so tri zasebna stanovanja. Za bodočnost ima zadruga v načrtu še zgraditev velike dvorane ob Smoletovi ulici in pa zgraditev dijaškega doma za poštarsko mladino izven Ljubljane, hiša sama pa je zidana tako, da ji lahko v potrebi brez zadrege prizidajo še eno nadstropje. Ko se je podpredsednik na koncu zahvalil vsem, ki so omogočili to lepo stavbo, zlasti direktorju dr. Tfcvzesu in njegovima dvema predhodnikoma, se je posebno toplo zahvalil še tajniku Ivanu Staniču, ki je vložil največ truda v prizadevanje za ostvaritev načrta. Sledila je dolga vrsta čestitk, ki jo je otvoril zastopnik vrhovnega šefa pošte in telegrafa direktor dr. Tavzes z izrazi iskrenega veselja, da je vzorno soglasje med poštarji rodilo tako lep, pomemben uspeh, in z željo« da bi tudi v bodoče v enakem smislu delali za prospeh v stroki in stanu in s tem za prospeh domovine. Prav tako so čestitala z najboljšimi željami zastopnik mestne občine Janežič, Rože za Zvezo slovenskih zadrug, Kumelj za Združenje jugoslovenskih učiteljev, Mikič za narodno železničarsko organizacijo, dr. Car za Gospodarsko podporno zadrugo poštnih uradnikov v Zagrebu, predsednik savske sekcije Združenja ptt. uslužbencev Tropan, predsednik osrednjega odbora združenja Krstič iz Beograda, predsednik Gospodarske zadruge poštnih uslužbencev Perjančič, Sojer za Združenje poštnih zvaničnikov in služi-teljev, naoeklica Kluba tovarišic Hor-vatova, zastopnik mariborske organizacije Kumar in predsednik dravske sekcije združenja Kumer. Vsem govornikom se je kratko zahvalil predsedujoči, nato pa vso družbo povabil na vrt, kjer se je med zvoki godbe razvila do večera prava prijateljska zabava. Kdaj bo zgrajen novi most na Savi? Ljubljana, 23. junija. Potniki, ki se vozijo mimo postaje Save, se vprašujejo, kdaj bo dogotovljen novi most preko Save, ki so ga pričeli graditi že pred letom dni. Doslej štrle iz savskih valov samo jaki betonski oporniki, ki bodo nosili leseno konstrukcijo mostu, dočim glavni betonski opornik sredi struge sploh še ni dovršen. Zanimali smo se za potek gradnje tega mostu, katerega stroški bodo znašali nekaj nad 400.000 dinarjev. Podjetnik, ki gradi most, bo dobil za tesarska in zidarska dela 163.000 dinarjev, ostala vsota pa odpade na dovoz potrebnega materiala, nakup lesa, dobave kamenja in cementa. Za kritje stroškov so prispevali: banovina 80 tisoč dinarjev, sreski litijski cestni odbor 50.000 Din, občina Litija 10.000 Din, občina Polšnik 6.000 Din, občina Št. Lambert 1.000 Din in lesna tvrdka Rotar in Lavrin v litiji 5.000. Poleg tega so prispevali z materialom še graščina Slatina in banovinsko veleposestvo Ponoviče. Ostal je tako še primanjkljaj 216.000 Din, ki so ga obljubili kriti privatni interesenti z brezplač- no dobavo lesa in kamna in z brezplačnimi vožnjami in kulukom. žal pa je ostalo pri večini teh interesentov samo pri obljubah Ln tako ne gre delo z zgraditvijo tega prepotrebnega mostu tako izpod rok, kakor bi bilo želeti. Kakšni so motivi, da ti interesenti ne drže dane obljube, ni znano. Nekateri zatrjujejo, da je po sredi akcija nekih krogov, ki jim ni po volji, da se gradi ta most, ki so ga dolga desetletja zaman pričakovali prebivalci tega dela litijskega sreza, ker nimajo oni več glavne besede pri javnih delih. Vsekakor bo moral režijski odbor, ki se trudi čim prej dovršiti započeto delo pod vodstvom litijskega župana g. Frana La-jovica, misliti na to, kako kriti izpadek, ki je nastal na ta način. Morda ne bi bilo celo pogrešno uvesti mostnino za pokritje primanjkljaja. Vsekakor pa je gotovo, da se bodo dela na graditvi savskega mostu v bodočih tednih izvajala s pojačenim tempom, ker je po zavzemanju banovinskega inženjer j a g. Lavoslava Viherja odobrila kr. banska uprava novo podporo v višini 100.000 dinarjev. Maribor preko nedelje Maribor, 23. junija. V središču mariborskih razgovorov je bila vest o justifikaciji morilca Juhanta, o čemer poročamo na drugem mestu. Včeraj zvečer je bila v V sni prisrčna proslava zaključka pouka v otroškem vrtcu in ljudsko-šolskih tečajih tukajšnjega marljivo delujočega Francoskega krožka. Poleg ljubkih deklamacij v francoščini so bile v progTamu tudi pesmi, rajanje ter majhni prizori iz otroškega življenja. Navzočnih je bilo zlasti veliko staršev, ki so sledili izvajanju svojih malčkov z velikim zanimanjem, pa tudi priznanjem vodstvu vrtca in tečajev ter francoskega krožka. Smrt llletnega dečka pod sodom. Tragična smrtna nesreča se je pripetila v Frajhajmu na Pohorju. 15Ietni Jožef Do-madenik in njegov llletni brat Tonček sta vozila iz nekega jarka vodo studenč-nico na dom svojega očeta Pavla Domade-nika v Frajhajmu 48. Vprega, s katero sta vozila vodo, je obstojala iz ene dvokoles-nice, na kateri sta imela pritrjen sod od 300 i-.ov, Dvokolesnico sta vlekla dva vola. Jožef ie bil med vožnjo spredaj pri volih, Tonček pa je korakal zadaj za dvokolesnico. Ko sta dospela ob nekem ovinku na ravno, je eno kolo zadelo ob večji kamen ob cesti. Vodilni drog se 'e radi močnega sunka stri, sod na dvokolesnici se ie nagnil, skotalil na tla in pri tem pokopal pod seboj llletnega Tončka, ki je zadaj korakal. Z razbito lobanjo je obležal na poti mrtev. Smrt pridnega dečka je zbudila pri vseh sosedih toplo sočutje s težko prizadetimi Do-madenikovimi. Domači na polju, vlomilci v hiši. V hišo posestnice Frančiške Muršec v Čermljenšakovem so udrli vlomilci pretaknili vse kote, odprli vse omare, ter odnesli obleke, perilo, posteljnino in različne druge predmete. Vlom je bil izvršen v času, ko so delali domači na polju. Nesreče m drugo. 651etni posestnik Matija Gselman iz Ka-cenika je padel z voza in si stri desno nogo Odpremili so ga v mariborsko splošno bolnišnico. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah so neki moški navalili na 301etnega delavca Vinka Kocjana iz Rošpoha in ga tako pre-mlatili s koli, da so ga nezavestnega morali prepeljati v splošno bolnišnico. Smrt vzornega učitelja. V Pobrežju v Nasipni 23 je umrl v starosti 40 let upokojeni učitelj Milan Kerda^ Rajnki je bil zgleden narodnjak, v svojem službovanju vesten in marljiv. S svojim ljubeznivim nastopom si je pridobil obilo prijateljev. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše iskreno sočutje! Pazite na zdravje! Maribor, 23. junija. Zdravniško društvo v Mariboru je imelo v zvezi z mariborsko splošno bolnišnico zadnji znanstveni zdravniški sestanek pred dopusti zdravnikov, na katerem je prima-rij dr. černič predaval o vprašanju: »Ali res operiramo slepiča po nepotrebnem?« V zvezi s tem je predavatelj naglašal, da v zadnjem času opaža, koliko škode imajo Tizian razstavlja ••. Benetke, v juniju Z največjega in najlepšega mostu, čigar lok se drzno spenja nad Velikim kanalom in čigar temelji počivajo na milijonindve-stotisoč kraških pilotih, opozarja rdeča preproga, sredi katere se blesti napis: Mo-stra di Tiziano, da je v Benetkah razstava nesmrtnega mojstra. Vstopnina je draga. Vseeno človek na obisku Benetk zavije v palačo Pesaro, kjer je nekoč najslavnejši vseh slikarjev Tizian Vecelli, ustvarjal svoja večno slavna dela. Ko je 27. avgusta 1576 kuga pobrala tudi Tiziana, 991etnega starčka, ki mu je šele črna smrt iztrgala čopič iz rok, in ko je ležal hladen v svoji knežji palači, je Serenissima vedela, kaj dolguje temu velikanu. Ali naj tudi njega, ki je mnogo pripomogel k njeni slavi, ki je slikal papeže, cesarje, kneze in kralje, vržejo kakor druge smrtnike v kužno jamo? Ne, Serenissima je napravila izjemo: kanoniki so ponesli njegovo krsto v cerkev Frari, kjer si je bil Tizian že davno izbral svoje poslednje počivališče. Položili so ga k večnemu počitku v soseščino njegove »Assun-te« in njegove »Madonne dela Časa Pesaro«. Benečani, ki si poprej zaradi kuge niso upali iz mesta, so ga v tisočih spremili na zadnji poti. Saj so se tudi Benetke zavedale, kdo je Tizian Vecellio. Že 60 let so vedele, da je velik in edin. Njegova dela, nepregledna galerija svetnikov in portretov ter mito- loških prizorov so pričala o njem. Nobenega dvoma ni bilo o njem, nihče ni zasenčil njegove slave. Morda je bil Michelangelo silnejši, Rafael bolj čustven. Leonar-do bolj skrivnosten in Tintoretto bolj dramatičen. Ali Tizian je bil najbolj reprezentativen slikar svoje dobe, v njegovih delih je živelo sedem desetletij novega časa — renesanse. Koliko je bilo njegovih del, ni točno znano. Mnogo jih je postalo žrtev ognja ali drugih elementarnih nezgod, mnogo jih najbrž še čaka na odkritja. Njegovih originalov, ki jih svet pozna, je pa okrog 200 in od teh je približno 100 del zbranih v palači Pesaro. »Mostra di Tiziano« — kažejo pšice po beneških ulicah in vodijo po neštetih ovinkih v znamenito srednjeveško palačo, ki leži ob majhnem kanalu, kakih 50 metrov od Velikega kanala. Pred palačo je straža, znotraj stražniki in kara-binijerji. Milijonske vrednosti so natrpane v 17 dvoranah in varovati jih morajo, kakor punčico svojega očesa. Dragocene umetnine nikdar in nikjer niso varne pred tatovi. Mona Lisa v Louvru — a kaj bi o tem! Za razstavo so prispevali Italija, Francija, Avstrija, Belgija, Madžarska, Danska, Nemčija in Rusija, največ je pa seve del iz zasebnih zbirk in galerij, a mnogo so jih dali na razpolago beneški patrijarh in cerkve. Dottore Nino Barbantini, umetnostni kritik, estet, zgodovinar in učenjak. si je nadel veliko nalogo, ki pa jo je srečno dovršil. Skoda le, da ni mogel pritegniti k razstavi tudi Anglije ki Španije, ki se »mostre« nikakor nista hoteli udeležiti. Menda zavoljo starega nauka: bolje drži ga, kakor___ Razstava kolektivnih del nudi poznavalcu umetnosti nedvomno mnogo užitka. Tu imaš priliko študirati razvoj in dobe Ti-zianove umetnosti! O vsem sev. prepuščam sodbo drugim, poklicanim. Povem pa, da napravi razstava na vsakogar silen vtis. po obsegu, razvrstitvi in monumentalnosti večnih del. 2e pri vhodu v prvi dvorani presenečata ogromni deli »Kajnov bratomor« in »David ubije Golijata«. Z njih se odraža Tizianova sila. Razstava je priča vsestranosti njegovega ustvarjanja in marsikatero delo, ki sicer ostane nezapaženo, pride tukaj nenavadno do veljave. Največja vrednost je pa v kolektivni zbirki. Tako ni treba, da iščete nežno »Oznanjenje« v cerkvi Trevise ali pa znamenito »Vstajenje« Odrešenika, ki se mogočno dviga v nebesa, v Urbinu. Zbrana so tu celo dela, ki drugače niso dostopna, ker so v zasebni lasti — tako na primer znamenita »Venera pred ogledalom«, ali pa očarljiva »Neapel-ska Danaja«, čije barve je občudoval sam Michelangelo. So res mojstrska vsa ta dela in težko je reči, ali je Tizian večji kot slikar svetnikov ali kot portretist, v kolo-ritu ali kompoziciji. Ce slučajno prispete z Joštom in s »Put-cikom« v Benetke ali vas pot kakorkoli zanese na beneške lagune, potem vam lahko priporočim, da »i ogledate dela velikana Tiziana. O. Fr. bolniki od tega, ker prihajajo k operaciji prepozno. Tako n. pr. je prišla kmetijska delavka šele 4 tedne po izpahnjemju rame, mladenka šolarka 3 tedne po prelomu nad-lehtnice, da, celo zlomljena hrbtenica je ležala doma več ko teden dni. Najhuje pa je pri slepiču. V enem mesecu je prišlo nič manj ko 14 slepičev s težkimi komplikacijami: eden od teh (131etni fantek) je celo umrl. Kakor je znano, je slepič med najpogostejšimi obolenji, obenem najhitrejše ozdravljiv, če se operira pravočasno, t. j. v prvih urah napada. Taka bolezen traja povprečno svojih 10 dni. če pa se pravi trenutek zamudi, tedaj se pojavijo komplikacije in nimamo več opravka zgolj z vnetjem slepiča, marveč z vnetjem trebušne mrene — to pa je kakor l : 100, in sicer v škodo bolnika! Tako obolenje traja potem ne le 10 dni, marveč 10 tednov in še dalj, če gre po sreči, razen tega so potrebne ponovne operacije in kot posledica ostanejo zarastline med trebušnimi organi, ki utegnejo bolnika vsak čas znova vreči v posteljo in na operacijsko mizo. Vzrok tega usodnega pojava je morda res v krizi, toda da gre bolnik k zdravniku oziroma na operacijo prepozno, to je zgolj navidezno varčevanje, v resnici pa igrač-kanje z lastnim zdravjem in usodo in zaradi dolgotrajnega zdravljenja ter zmanjšane delazmožnosti za vse življenje, naj- večje zapravljanje. Na to naj ne pozabi jc tisti, ki se jih tiče: bolniki sami, njihov: svojci in tudi tisti zdravniki, ki vidijo bolnika prvij Velika tatvina manufakfrurneffa blaga Ljubljana, 23. junija. Uslužbenci veletrgovine z volnenim blagom K. Prelog so pred nekim časom opozorili svojega šefa na zanimanja vredno dejstvo, da neko manjše, skromnejše podjetje v Ljubljani prodaja enako blago kakor ta renomirana tvrdka po neverjetno nižjih cenah. Poznavalcu stvari je moralo biti jasno, da se tako pod ceno lahko nudi samo blago, ki ni povsem poštenega izvora. Tvrdka je opozorila policijo, ki se je takoj pozanimala za stvar, obenem pa so tudi Prelogovi nameščenci uvedli zaupne poizvedbe. Tako je prišlo do zanimivega odkritja, da je bilo blago — volna in razni volneni izdelki — pokradeno prav na škodo Prelogove tvrdke. Tatvine so se izvršile, kakor kaže dosedanja preiskava, že na kolodvoru, še preden je tvrdka dvignila blago. Policija je zaplenila za celo majhno skladišče volnenega blaga. Podrobneje bomo o stvari še poročali. V spomin na velikega kralja Kranjska sokolska župa in Klub koroških Slovencev na Oplencu — Odkritje spominske plošče na Sokolskem domu v Radovljici Radovljica, 19. junija. Kranjska sokolska župa je bila med prvimi, ki je začela pripravljati člane, da obiščejo nepozabnega velikega kralja Aleksandra I. v njegovem zadnjem domu. Kakor je ljubil kralj nas in naše pokrajine, tako neskončna je naša ljubezen do pokojnika. Pomladno delo na polju pa jih je mnogo zadržalo, da se kljub prvotni prijavi niso mogli udeležiti in so preložili obisk kraljevega groba na pozneje. Le te, ki so izpadli, so nadomestili člani Kluba koroških Slovencev. Prve dni meseca junija so obiskali Gorenjci in Korošci zadnje počivališče velikega vladarja. Silen je bil prizor, ko je izpre-govoril starosta gorenjske župe brat Špi-car. Ni ga bilo med poslušalci, ki bi se pri Spicarjevih besedah ne bil spomnil tistih lepih ur, ko smo na Gorenjskem pozdravljali svojega vladarja v trdni veri, da nas bo on, ki je največ pripomogel k naši združitvi, privedel v novo, lepšo dobo. Toda usoda je hotela drugače. Nič več ne pride med nas veliki kralj. Gorenjke so nato položile na grob belo pomladno cvetje: narcise z obmejne Golice in dehteče šmarnice rz Lipniške doline, iz okolice Kamne gorice. V imenu koroških Slovencev je govoril državni tožitelj g. dr. Fellacher, ki je za klub daroval veliko vo- Vlak ji je odrezal noge Strašna nesreča naglušne šivilje na Dolenjskem Ortenek pri Ribnici, 23. junija. Danes ob 13.05 je na cestnem pregibu 1.236 med postajama Ortenekom in Velikimi Laščami osebni vlak št. 9.315 povozil šiviljo Marijo Oblakovo, rojeno 12. januarja 1911 in stanujočo v vasi Maršiče, občina Velike Lašče. Stroj je nesrečnico zagrabil in jo vlekel kakih 9 m daleč, nato pa je obležala na progi brez nog, ki jih je bila lokomotiva odrezala. Ponesrečenko so našli še živo in so jo na odredbo tamošnjega zdravnika obdržali kar v domači oskrbi. Vendar ni upanja« da bo ostala živa. Takoj so ugotovili, da je bila Oblakova nesreče sama kriva, ker ni pazila na prihajajoči vlak, deloma je pa bila vzrok nesreči njena naghišnost, ker je zaradi dolgotrajnega lečenja ušesne bolezni že delj časa slabo slišala. Za povzdigo prosvete v Dolenjem Zasavju Krško, 17. junija V soboto se je vršilo v letošnjem letu prvo zasedanje sreskega učiteljskega sveta v Krškem. Predsednik sreski šolski nadzornik g. Hrovat Ivan je v uvodu pozdravil sreskega načelnika g. Čuša in se spomnil našega blagopokojnega velikega kralja Uedinitelja. Pozval je učiteljstvo, da je počastilo njegov spomin s trikratnim »Slava«! Nato je pozdravil našega mladega kralja Petra II. in ves kraljevski dom, čemur je sledil trikratni »Zdravo!« zbo-rovalcev. Zatem je g. Hrovat podal poročilo ter navajal, da se bo moralo šolsko delo preurediti v smislu zakona o narodnih šolah in da se bo moralo posvečati več pozornosti samodelavnosti učencev. V ta namen je dal učiteljem razne pedagoške knjige, zlasti take, kakršne se pogrešajo v sreski učiteljski knjižnici. Velika rana našega šolstva so zamude, zlasti neopravičene. Zato je pozival učiteljstvo, da naznanja starše, ki češče in neopravičeno ne pošiljajo svojih otrok v šolo. Šolski vrt je važna vez med domom in šolo. Priporočal je mlajšim šolskim upraviteljem, da se intenzivno bavijo z vrtnarstvom. Priporočal je med drugim, da si vsak šolski vrtnar nabavi kultivator, s katerim je možno hitro očistiti vrt plevela. Tudi psi-hrometer ne sme manjkati na nobeni šoli. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo g. Debevca Borisa iz Kostanjevice o narodni šoli in njenem odnosu do vasi in doma. Razdeljeno je bilo v štiri poglavja: bistvo kmečke šole. učni načrt, učna metoda, šola in dom. Referent je bil deležen velike pozornosti in je povzročil živahno debato. G. Zdešar Henrik iz St. Janža je obdelal izvenšolsko delo učitelja in podal svoje lastno mišljenje, kako naj se učitelj udejstvuje med narodom. Tudi ta referat je vzbudil mnogo debate, na katero je g. Zdešar zelo stvarno odgovarjal. Za naslednje leto so se določile smernice učiteljskega šolskega deia Po daljši debati se je osvojil predlog, naj vsi šolski ščeno svečo. Po molitvah za kraljevo du»8 in za srečo naše drage domovine so se Gorenjci in Korošci le težko poslovili od velikega pokojnika. Vračajoč se skozi prestolnico so poslali velik šopek narcis tudi na Dedinje za Nj. Vel. kraljico Marijo. Kmalu po vrnitvi naših Sokolov z Oplen-ca je bila odkrita v spomin na našega blagopokojnega kralja v Sokolskem domu v Radovljici spominska plošča. Odkritje SC JC izvršilo v nedeljo 16. t. m. Ob pol 12. so prikorakali radovljiški Sokoli pred Sokolski dom. Na čelu oba prapora, članski in naraščajski. Pevski zbor je zapel »Glej. kako umira pravični!« Zatem je izpregovoril društveni starešina brat Jaklič o delu velikega kralja in odkril ploščo. Starešina kranjske sokolske župe brat Špicar je poudarjal, da je prav Radovljica prva, ki izvršuje sklep župne uprave, naj se vzidajo v sokolske domove plošče z napisi »Čuvajte Jugoslavijo!« S pesmijo »Bože pravde« je bilo dopoldansko slavje zaključeno. Zvečer se je vršila v telovadnici telovadna akademija v proslavo 25 letnice kranjske sokolske župe. Najprej je društveni starešina govoril o zgodovini gorenjskega sokolstva. Temu je sledila telovadba, h koncu pa so bile deklamcije dece. upravitelji sestavijo čez počitnice referate, kakšne uspehe dosezajo na šoli, kakšne so ovire in kako bi se te odpravile. G. Vanič je podal poročilo knjižnice iz krškega sreza. Knjižnica šteje 460 knjig pedagoške vsebine, 1196 knjig je leposlovnih in 882 pa ostalih. Knjižnica ne prejema v zadnjem času nobene podpore. V knjižnični odbor so bili izvoljeni novi člani. To so Vanič, Horvatič, Mikulič in Stupica, za namestnike Bitenc, Vutkovič in Bavdek, za preglednika pa Zora in Burja. Po uradni konferenci, kjer je bilo zastopanih približno 180 učiteljev(-ic), se je vršilo zborovanje učiteljstva za krški srez. Predsednik društva g. Pečnik Ivo iz Radeč je podal svoje situacijsko poročilo. Temu je sledilo poročilo tajnika Vidmarja Erika iz Radeč, nato pa so se sprejele razne resolucije in bile odposlane na odločujoča mesta. Za delegata v banovinsko in državno skupščino sta bila izvoljena gg. Pečnik iz Radeč in Mikulič iz Leskovca. Manifestacija našega letalstva Zemun, 19. junija. »Doba, v kateri živimo, je doba zrako-plostva, ki ruši oddaljenost in zbližuje narode ter je najnovejši izraz človeške aktivnosti.« Te besede je Nj. Vis. namestnik Pavle posvetil Almanahu jugoslovenskega zrakoplovstva. Naš narod goji za zrakoplovstvo najživahnejše simpatije. Nekdanja Srbija je bila med prvimi evropskimi d rž žl vami, ki so sprejele letalstvo kot sredstvo nacionalne obrambe. Srbija je dala tudi prvo žirtev vojnega letalstva. Letalec Mihajlo Petrovič je storil junaško smrt pri Skadru leta 1913. O velikih narodnih simpatijah za letalstvo svedočijo tudi vse prireditve Aero-kluba. »Zračni krsti« že davno ni6o več senzacija in tudi med mladino je zanimanje za letalstvo že močno ukoreninjeno. Naši šolarji izdelujejo brezmotorna letala in se Odejstvujejo tudi pri tekmah. Največjo manifestacijo letalstva pa so predstavljali »dnevi naših kril«, ki so ee v soboto in v nedeljo vršili na beograjskem aerodromu. Ta prireditev je bila velikopotezna revija našega civilnega in vojnega letalstva. Po številu letal in gledalskih množic je bila to največja in najuspešnejša prireditev, ki jih je doslej priredil Aeroklub. Prireditev se je pričela s tekmo modelov, pri kateri so sodelovale mlade generacije iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Kragujevca, Maribora in Vršca. Drugi dan so najboljši vojaški in civilni piloti izvajali razne vaje. Kakor na filmu so se vrstile najpe6trejše slike. Nastopale 6o skupine dvosedežnih vojaških letal, ki so 6e naposled lepo strnile v začetnico »P II« Veliko zanimanje je vzbujala tudi pri nas prvič prirejena tekma letal, dirkačev, konjenikov in motociklistov. Po spretnih in drznih akrobacijah lovskih letal je bila najbolj zanimiva točka: napad iz zraka na naselbino in obramba. Improvizirali so večjo naselbino z visokimi tovarnami, cerkvijo in veliko skupino hiš. Nad improvizirano naselbino se je pojavilo šest bombarderjev in razvila se je pretresljiva 6lika bodoče vojne. Kakor napad, tako je bila pri tem najnazornejše pokaz&na tudi obrambna akcija. Kronika od sobote do ponedeljka _ „ v Ljubljana, 23. junija. Letošnje vreme še dalje uganja svoje muhavosti. Po lepem binkoštnem tednu in nenadni pripeki se noče več zjasniti. Sicer nam vsako jutro že zarana sije solnce, a v teku dopoldneva se navadno pooblači, popoldne pa neprijetno vleče hladen veter. Tudi z današnjo nedeljo je bilo tako. Zju traj ja kazalo, da dobimo dež, opoldne pa je potegnil močan sever, ki je razpršil oblake in popoldne se je napravi' lep soln-čen dan, ki ga je motilo samo vetrovno vreme. Ker ni bik) v mestu nobenih pomembnih prireditev razen otvoritve Doma poštarjev, o čemer poročamo na drugem mestu, in so celo športniki mirovali, je lepo število Ljubljančanov ubralo pota na Grad, kjer je priredil Rdeči križ kresovanje. Okrog 16. se je po malem pričelo romanje tja gori. Kmalu je zavladalo na Grajski planoti kakor na šancah živahno vrvenje. Množica je promenirala po široko preurejenem drevoredu ob zvokih dveh godb, železničaT-ske Sloge in pa vojaške, ki sta prav pridno svirali, a vmes se je oglašal mogočni Do-berletov zvočnik, iz katerega so udarjali alagerji, polke, pela je harmonika, kakor da gre vsa Ljubljana na nabor ali na svatbo. Zvečer je na grajskih šancah zagorel velik kres, ki je daleč naokrog ožarjal okolico, na gradu pa je zavladalo izredno razgibano življenje. Pri proslavi je lepo sodeloval tudi pevski zbor Krakovo-Trnovo. — Gmotni uspeh kresovanja je bil gotovo prav lep, saj pa gre tudi v najplemenitej-še namene. Tudi na ljubljanskem aerodromu je bilo popoldne zelo živahno. Kljub hudemu vetru se je neštetokrat dvignil v zrak stari preizkušeni »Pelikan«, s katerim so poleteli številni potniki in se radovali lepega razgleda ob nizkem kroženju nad ljubljansko pokrajino. Mnogo obiskov je bilo danes tudi v Trnovem in Krakovem. Kako tudi ne! Kresovanje in žefnanje v tem prijaznem, častitlji vem delu Ljubljane, ki je zdaj v najlepšem zelenju, ohrani svojo veljavo, Trnovčani ostanejo tudi v krizi veseli ljudje m zale Trnovčanke slovijo danes kakor pred 100 leti. Kdo bi tedaj ne stopil tjakaj na potico in po bobel Plošča Ivanu Vrhovniku Lepa slovesnost pred pokojnikovo rojstno hišo Dopoldne ob 11. so na mežnariji šent-petrskega župnišča odkrili spominsko ploščo pokojnemu trnovskemu župniku in našemu pomembnemu zgodovinarju Ivanu Vrhovniku, ki se je v tej hiši rodil. kot sin nekdanjega mežnarja. Ploščo je naročila mestna občina in ostane v varstvu šentpetrskega župnišča, nosi pa preprosti napis: V tej hiši se je rodil Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, ljubljanski častni meščan, zgodovinar, * 24. VI. 1854, f 8. III. 1935. Na prostoru pred mežnarijo ob cerkvi se je zbralo mnogo občinstva, številno so bile zastopane CM podružnice, posebno šentjakobsko - trnovska s predsednikom S i č e m, predsednico go. S i č e v o, podpredsednico Gromovo in tajnico Zupančičevo na čelu. Mestno občino sta zastopala župan dr. R a v n i h a r in podžupan Ev gen Jarc z mnogimi mestnimi svetovalci, prosvetne ustanove pa dr. Kidrič univerzo, direktor dr. M a 1 muzej, dr. Lončar Slovensko Matico, dr. Janko 51 e b i n g e r studijsko knjižnico, prvomestnik inž. Janko Mačkovšek CMD in Sokolstvo br. F leg ar. Za uvod je akademski pevski zbor pod vodstvom g. Marolta zapel Foersterjevo kantato iz psalma 126., nakar je spregovoril župan dr. Vladimir Ravnihar: tokrat še ne odkrivamo spomenika, ki bi bil vreden Vrhovnikovemu zasluženju, pač pa hočemo na njegov 81. rojstni dan s skromno ploščo zaznamovati hišo, kjer se je rodil naš ljubljanski someščan, ki ga smemo po pravici uvrstiti med svoje največje može, spomenik, kakršnega zasluži njegovo delo, pa mu dolguje ne le Ljubljana, temveč ves rod slovenski, v čigar zvesti službi je bil od rane mladosti pa do svoje visoke starosti. Bil je prerok njegove lepše bodočnosti, goreč znanilec žive vere v to bodočnost, mož dejanja. Poleg vseh Vrhovnikovih zaslug je dr. Ravnihar podčrtal, kaj je pomenil za svoje rojstno mesto, za svojo belo Ljubljano. kakor jo je vsikdar tako lepo imenoval Bil je med najzaslužnejšimi, ki jim je kdaj pripadal naslov častnega meščana, saj je bilo skoro vse njegovo življenje posvečeno kulturno-zgodovinskemu raziskan ju pestre preteklosti Ljubljane. Otel je pozabnosti marsikatero zanimivost in zgodovinsko resnico, ki bi brez njegove znanstvene gorečnosti šli v večno pogubo. Vrhovnik nam je zapustil svetel zgled moža vzornika, kakršnih treba vsakemu narodu. Ljubljana mu dolguje še posebno zahvalo, saj tudi o njem velja beseda Pre- šernova, da »je bilo srce goreče za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, ljubice nebes in sreče.« Za županom je inž. Mačkovšek govoril o Vrhovniku kot idejnem ustanovitelju naše prve organizirane narodne obrambe, CMD, ustanove, ki je prevzela v zaščito naše ogrožene narodne meje in razjedene dele naše narodne celote. Njegovih zaslug na tem polju še ni mogoče preceniti po ogromnem pomenu, le bi d odsev morejo biti izdatki družbe za naše ogrožene postojanke, ki do danes presegajo pol stotine milijonov dinarjev. In prva podpora temu delu, prvi petak novi družbi je bil prav iz rok Ivana Vrhovnika. Po njegovih besedah se je odločevala naša usoda v napovedani dobi, ni pa še bilo povsod na mestu dovelj mož takega kova. Danes vidimo, kako so nam bili in so nam še potrebni. To naj nam kliče vsikdar spominska plošča na tej hiši. Ravnatelj studijske knjižnice dr. Janko Šlebinger je poudarjal Vrhovnikovo ljubezen do pisanih in tiskanih dokumentov slovenske besede, njegove zasluge za razširjenje slovenske knjige po vsej naši zemlji. On je bil prvi, ki je v tem pogledu delal za Slovence v Trstu, Gorici, Celovcu in v Ameriki. Naša studijska knjižnica je sicer prejela že mnogo darov, nikdar pa tako velikega in pomembnega kakor letos o Vel. noči, za kar je velikemu pokojniku še celo hvaležna. V imenu Trnovčanov je govoril o svojem predhodniku župnik Fr. Finžgar, posebno o njegovem delu za trnovsko fa-ro, o tistem drobnem delu, ki ga je spoznal že v mladosti in ki ga svet običajno ne opazi, o njegovi skrbi in ljubezni za zgodovinske spomenike, ki jih je bila njegova fara polna. Kako se je trudil, da je spravil v red svojo cerkev in župnišče in kako se je trudil, da bi po potresu ohranil oba stara zvonika Takrat še niso poznali strokovnjakov, kakor jih imamo sedaj na naši univerzi in Vrhovnik je hodil po svet k vsem, od katerih je pričakoval pomoči. Ni mu uspelo ohraniti zvonikov, ki sta po arhitektonski lepoti daleko prekašala sedanja, kakor mu je kasneje uspelo rešiti znameniti trnovski zvon in ohraniti imenitne orgle. Za olepšavo svoje cerkve je izbral naše odlične umetnike. Iz vseh drobnih kamenčkov njegovega dela pa je sestavljena mogočna zgradba »Zgodovina trgovske fare«, zares monumentalno delo. Naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v njej iskal zanimivosti mestne zgodovine. V imenu Muzejskega društva je še govoril direktor dr. M al, nakar je APZ zapel Adamičevo zdravico »Komur mar za reč je našo« in se je množica Vrhovnikovih častilcev razšla od majhne, a prisrčne spominske slavnosti. ■ivrr Zbor našega ženstva Živahna razprava o treh aktualnih vprašanjih Ljubljana, 23. junija«. Jugoslovenska ženska zveza je snoči sklicala v mestno zbornico manifestativno zborovanje, ki je imelo na dnevnem r*du troje perečih vprašanj iz aktualne borbe za enakopravnost žene v javnem življenju. Zibor niča je bila polna do zadnjega kotička, živahna razprava je pokazala vzorno eno-dušnosft ženstva v njegovih zahtevah in na koncu so bile z navdušenjem sprejete re-eotlucije, ki terjajo samo, kar so naše žene že imele, pa jim je bilo odvzeto: neokrnjeno žensko realno gimnazijo v Ljubljani, neoviran dostop v prvi letnik državnih učiteljskih šol in povrnitev draginjjskih doklad aktivnim in upokojenim poročenim državnim nameščenkam. Zborovanje je otvorila s kratkim nagovorom predsednica banovinske sekcije J2Z gospa Minka Govekarjeva, ki je pred prehodom na dnevni red iskreno pozdravila zastopnika banske uprave dr. Hacina in mestnega svetnika dr. Šubica za mestno občino ter zastopnico učiteljskega in pri.?-sorekega strokovnega združenja Završaoo-vo im prof. Kozinovo. Predsednik zveze društev Šola in dom dr. Lončar je v obširnih izvajanjih raz-členjal usodce posledice, ki jih bj rod'l znani sklep mestnega občinskega sveta z dne 21. maja, da se postopno ukine mestna ženska realna gimnazija, če poklicani či-nitelji ne najdejo zadovoljive rešitve vprašanju. Na ljubljanskih gimnazijah imamo dandanes nad 3000 šolske mladine, med katero je ena tretjina ženske. Kakor vemo, Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE! DANES OB 4. in 9.15 URI ZVEČER FREDRIC M A R C H T sijajnem filmu NESMRTNILJUBAV BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM so zavodi nad vsako mero preobremenjeni, kar jemlje vzgojnemu delu poitrebno prožnost in uspeh. Po vrhu je še sam sistem našega šolstva precej neurejen, tako da je dijakom prestop z nižje na višjo stopnjo silno otežkočen. Tako mora n. pr. učenec, ki je dovršil 8 razredov osnovne šole, pa bi rad študiral, vstopiti v prvi razred meščanske, čeprav je temu letniku pripadajočo tvarino že zdavnaj obdelal, a absolventu meščanske šole je prav tako zaprt prehod na gimmaizijo in učiteljišče. Te razmere imajo za posledico na>prestano rastoči naval na naše srednje šole. Preobremenjenost zavodov pa ima za nujno posledico 6labše učne rezultate. Ljubljana potrebuje vsekakor vsaj tri moške in tri ženske gimnazije, če hočemo število učencev tako porazdeliti, da bi bilo mogoče ž njimi uspešno delo. Do obstoječe ženske realne gimnazije pa ima Ljubljana tolilko več pravice, ker imajo ostale banovine okrog 15 državnih ženskih gimnazij, med katerimi je ena tudi z ruskim učnim jezikom. Na koncu je dr. Lončar prečital resolucijo, ki navaja, da je bilo r zaključenem šolskem letu na mestni ženski realni gimnaziji 696 učenk, kar je povsem zadosti za popolno srednjo šolo. Državne realne gimnazije v Ljubljani so imele to leto: I. 876 učencev in 7 učenk, II. 447 učencev in 1021 učenk, III. 882 učencev, skupaj torej 2205 učencev in 1028 učenk. Iz tega je razvidno, da se licej pod nobenim pogojem ne sme opustiti. Pač pa bi bilo treba zgraditi še eno moško realno gimnazijo, da bi imeli tri popolne moške realne gimnazije, ki bi že danes imele po 735 učencev, in tri ženske, ker bi bilo s prevzemom liceja 1724 učenk, tako da bi prišlo na vsak zavod po 574 učenk, kar je ravno primerno za popolno srednjo šolo. Edina možna rešitev je, da se z novim šolskim letom podržavi celotna ali vsaj nižja mestna ženska realna gimnazija, mestna občina pa naj proti primerni xlškodnini prepusti banovini poslopje z inventarjem. V diskusiji je izpregovoril najprej zastopnik mestne občine dr. Šubic, ki je navajal. da si je občinski svet že vsa leta po prevratu prizadeval, da se licej podr- žavi, a so vse Številne intervencije ostale zaman. Ko je mestna občina svoj čas sklenila, da ustanovi licej, so jo vodili pri tem predvsem nacionalni nagibi. V državi, ki nam je bila sovražna in nam ni dala narodnih srednjih šol, je hotela Ljubljana na svoje stroške odpreti slovensko gimnazijo. Pa celo stara Avstrija je xutila svojo dolžnost do slovenskega učnega zavoda in je dajala liceju vsako leto izdatne podpore. Po prevratu so te podpore izostale. In medtem ko so vse prošnje za podržavljenje ljubljanskega liceja ostale neuslišane, je država prevzela celo vrsto drugih samoupravnih Šol v 6vojo uprava Mestna občina se je odločila za svoj ukrep o postopni ukinitvi liceja samo iz nujnih finančnih razlogov, ker ne zmore zmerom večjih davčnih bremen. Postavka za žensko realno gimnazijo je znašala v letnem mestnem proračunu neka5 nad 1,600.000 Din. Obenem s sklepom o redukciji pa je mestna občina povzela ponovno intenzivno akcijo, da se že za prihodnje šolsko leto podržavi vsaj prvi razred ali pa vsa nižje gimnazija. V tem prizadevanju je stavila državi troje alternativnih predlogov, med katerimi nudi tudi šolsko poslopje brezplačno na razipolago. Na koncu je dr. Šubic zaprosil ženetvo, naj akcijo mestne občine podpre. Po kratki debati, v katero sta posegla še Štebijeva in dr. Lončar, je prof. Černejeva v lepem, globoko zajetem referatu razpravljala o nujni zahtevi, da ee že jeseni ponovno dovoli dekletom z nižjim tečajnim izpitom srednjih in z završnim izpitom meščanskih šol vstop v prvi letnik državnih učiteljišč. Resolucija, ki jo je predlagala na koncu, pravi med drugim: Delo v vzgojnih poklicih je ženi po njenem prirodnem poklicu materinstva mnogo bližje kakor njenemu moškemu tovarišu. V tem spoznanju je na primer Amerika izročila nad tri četrtine svojega šolstva v ženske roke. Brezposelnost žene se z opuščanjem ženskih učiteljišč ne zmanjšuje, ampak samo prestavlja v najnevarnejši čas. Opuščanje zavodov e stoletno tradicijo pomeni v kulturi našega naroda velik korak nazaj. Načelno onemogočanje žene, da si pridobi isto izobrazbo in isto vzgojo kot njen moški vrstnik, pomeni trdo kršitev njenih državljanskih pravic. Dr. Lončar je pri tej priliki navedel še nekaj značilnih primerov, ki kažejo, kako je takozvane hiperprodukci e delovnih sil na posameznih področjih pogostokrat kriva nesocialna službena praksa. Tako je med učnimi močmi mnocro takih, ki imajo po 40 let elužbe za seboj, a na neki šoli v Dalmaciji je zaposlena učiteljica, ki ji je izročenih v pouk nič manj kakor 200 otrok. V Sloveniji je treba vsako leto približno 124 novih učiteljev. Naposled je prof. Vodnikova ponovno utemeljila zahtevo, da se uredba z dne 13. aprila 1934. ki je prinesla odtegovanje dra-ginjskih doklad akt'vnim in upokojenim poročenim državnim uradnicam, brez odlo-sra prekliče. Zastopnica poštnih uradnic Remčeva je v zvezi s tem vprašanjem navedlo nekaj n^merov krivice, ki jo je prinesla uredba. Njej sami je n. pr. uredba odtrgala 750 Din doklad. njen mož. ki je provizij = * (fe K^B .-V. ffš&M <*• >*•> T* n5S PSi H|g H* 1 |HL>' J gf:: 4 Predsednik irske vlade de Valera z nasmeškom, kakor ga doslej še ni njela fotografska plošča Konec zločinske kariere V Burgu pri Magdeburgu je ustrelil svojo ženo in sebe neki 28 letni Ernst Ber-heine po zelo pestrem pustolovskem življenju, ki so mu pa šele pred nekoliko tedni prišli na sled. Berheine je bil iz imovite družine, a Je že celo vrsto let izvrševal obrt drznega tatu in vlomilca, ne da bi ga zavoljo njegove nedolžne zunanjosti in izvora kdo osumil teh zločinov Pred nedavnim je zanetil tudi hud požar v velikem premogovnem skladišču nek® tvrdke. V skladišču je imel za visoko vsoto zavarovan čoln in zavoljo zavarovalnine je podtaknil ogenj, da bi se z njo rešil velikih dolgov, ki si jih je naprtil z razvratnim življenjem. Sprva so požara okrivili nekoga drugega, potem pa je padel sum polagoma nanj. Ko so ga hoteli pred nekoliko tedni aretirati, je ubil nekega policijskega uradnika in zbežal na Francosko. Od tam se je te dni vrnil in ga je skrivala žena. Policija ga je izsledila, a ga ni dobila več živega v roke. Anglija v temi V treh velikih pristaniških mestih, Ro-chestru, Chathamu in Gillinghamu, sta angleško zračno in mornariško ministrstvo odredila te dni vaje z zatemnitvijo. Na velikem ozemlju 100 kvadartnih milj so morali v noči ugasniti in zakriti vse luči. Hoteli so dognati, da-li letalom v takšnih okoliščinah lahko uspe obmetavanje mornariških arzenalov in ladjedelnic z bombami. O uspehu teh manevrov še ni nič znanega, poročajo pa, da bodo slične poskuse v bližnjem času napravili tudi v drugih, vojaško važnih angleških krajih. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Zanimiv spomin na volitve 1848. Zgodba o mladem slovenskem državnem uradniku In njegovi agitaciji pri volitvah za frankfurtski državni zbor Kronika slovensk* mest, ki si je nadela hvaležno vlogo, da obuja današnjemu in bodočim rodovom podobe o kulturnem in političnem delovanju in nehanju, kakor so ga kazala naša mesta v preteklosti, je v svoji zadnji številki objavila zanimiv članek izpod peresa ravnatelja Narodnega muzeja dr. Josipa Mala »Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbore, ki je brez dvoma vreden, da ga v glavnih obrisih podamo tudi tistemu širokemu krogu čita-teljev, ki jim revija morda ne pride v roke. Kakor bo najbrž vsem, ki so si ohranili vsaj nekaj površnega zgodovinskega znanja, kakršno so dajale nekdanje avstrijske šole pri nas, gotovo še v spominu, je viharno leto 1848. sprožilo med Nemci živahno, mogočno gibanje po ureditvi močne, enotne Nemčije, ki bi imela krepko osrednjo vlado in skupen narodni parlament. Posebna usta-votvorna skupščina v Frankfurtu ob Hai-nu naj bd določila način ustavne vladavine za to novo Nemčijo, ki naj bi obsegala vse dežele, ki so kdaj v zgodovini pripadale nemški državni zvezi. Po tem načelu bi se morale vključiti v Nemčijo tudi avstrijske, slovenske in češke dežele, čeprav bi bilo to v popolnem nasprotju z vodilno mislijo po-kreta 1848, da naj si namreč vsak narod po Bvoje uredi vse svoje javno in kulturno življenje. Propaganda za udeležbo pri volitvah za frankfurtski državni zbor je bila po vseh avstrijskih deželah prav živahna in izprva so se tudi Slovenci z vso vnemo udeleževali gibanja. »Novice« so priporočale nekatere osebe, ki bi bile sposobne, da zastopajo v Frankfurtu koristi dežele, in njihov urednik Bleivveis je bil imenovan celo za člana gubernijskega volilnega odbora. A ko so ob spoznanju, da življenju Slovanov v bodoči enotni Nemčiji ne more biti mesta, najprej Cehi Izjavili, da se fankfurtskih volitev ne udeleže, se 1e Kmalu tudi med Slovenci pričela živahna. Široko razpredena agitacija za abstinenco. V Ljubljani, ki je takrat štela 19.063 duš, ni bilo za volilne može oddanih niti 800 glasov, a od 126 volilnih mož je prišlo 15. maja na volišče samo 96. S 63 glasovi je bil za poslanca izvoljen nemški pesnik Anastazij Griin (grof Anton Aleksander Auersperg), za namestnika pa trgovec l^ambert Kukman. Slovenskemu živi ju tuje in odtujeno meščanstvo, predvsem pa z nenarodnim duhom prepojena birokracija se je seveda udeležila volitev, ki jih je vlada vzela pod zaščito in je volilnim možem in komisarjem plačevala celo potne stroške. To kranjsko uradništvo je kmalu potem, ko je bila odpravljena prejšnja, vsako odkrito in svobodno besedo dušeča cenzura, neki dopisnik v nedeljski večerni prilogi »Wiener Zeitung« dne 9. aprila 1848 ostro napadel. Samopašna politika, je zapisal, ki je narode ločila, da bi jih zasužnjila, ter jih nalašč puščala v nevednosti, da jih je mogla potem uporabljati kot čredo brez lastne volje za svoje nečedne namene, ni nikjer v vsej Avstriji rodila hujšega razdejanja kakor vprav na Kranjskem. Slovensko ljudstvo so hoteli ponižati kot žival, ki hvaležno zabije iz rok svojega gonjača. Zato pa tudi uradništvo ni bilo nikjer med ljudstvom tako osovraženo, kakor tukaj, ker je vladi vedno pomagalo , da bi se narod ne zavedel svojega bednega položaja, v kali je Skrbno zatrlo vsako duhovno gibanje, vsako narodnostno stremljenje, pa Če je bilo v svojih namerah še tako plemenito. Za nagrado so taki uradniki hitro napredovali in prejeli visoko doneče naslove, i dočim so može, ki so gore1', v skrbi za Dla- ' gor naroda, grdo zapostavljali. Naj bi rajši mesta, na katerih sedijo nevredniki, zavzeli — Še preden se izlijejo pogubonosni temni oblaki — možje, ki razumejo ljudstvo in ki hočejo delovati v njegovem duhu. — Seveda je ta članek vzbudil v Ljubljani ogromno vznemirjenje. Na vladni seji so sklenili naprositi nlžje-avstrijsko deželno vlado, da bi napravila »primerne« ko- rake proti listu in o uspehu poročala v Ljubljano. A prošnja je ostala neuslišana: nižje-avstrijska vlada je odvrnila, da želji gubernija ne more ugoditi, kajti od kar je odpravljena cenzura in je dovoljeno javno razpravljati o zadevah deželne uprave, se je spremenil tudi pojem razžaljenja časti. Po tem uvodu nam bo lahko nazorno jasna vloga, ki jo je v tem zanimivem tn važnem zgodovinskem razdobju odigral neznaten, mlad slovenski uradnik, Ljubljančan J. Bučar, konceptni praktikant pri ilirski kameralni prokuraturi. Ko so se 1. marca 1849 vršile v Ljubljani nadomestne volitve za Frankfurt, je Bučar z drugimi zavednimi Slovenci razvil prav živahno agitacijo za abstinenco. V »Leibacher Zeitung« je otojavil članek, češ, da je ministrstvo s tem razpisom izzivajoče nastopilo zoper duhovno in materialno dobrobit slovenskega naroda. Zaradi tega članka ki zaradi nasprotovanja pri volitvah ljubljanskega poslanca je prLSel Bučar v disciplinarno preiskavo. Očitali so mu politično rovarstvo, češ, da je namesto v urad zahajal na razne shode po deželi tn nastopal tam kot nepoklican ljudski govornik tako za časa volitev v dunajski državni zbor, kakor tudi ob volitvah v frankfurtsko narodno skupščino, ki jih Je na vsak način hotel preprečiti. Na dan volitev, 1. marca 1849 je prišel v rotovSko dvorano, ki je bila določeno kot volilni lokal, da bi, če bo treba, tam javno izpregovoril proti volitvam. Ko je vstopil, je našel tam ljubljanskega kresi jskega (okrožnega) glavarja barona Mac-Neven O. Kellyja, ki je bil volilni komisar, z njegovim pisarjem, takoj za vrati pa gručo, kakih 25 do 30 kmečkih volilcev iz ljubljanske okolice. Bučar se je ž njimi pozdravil, potem pa Jih je vprašal: — Ali boste volili? - Ko mu kmetje, ki se še niso prav odločili, niso daH jasnega odgovora, jim je ironično dejal: — Volite ali pa ne, kakor hočete. Ce mislite voliti pa bana Jelačida volite za poslanca, cesarja Ferdinanda pa za namestnika. Kresijskemu glavarju je bila Bučarjeva navzočnost na volišču Skrajno neljuba in iz vse duše se je bal, da ne bo drzni praktikant skušal preprečevati volitev. Prijel ga Je rahlo za roko m ga ljubeznivo spravil na Za vroče poletne večere nam kaže ta slika tri okusne najnovejše ženske modne kreacije Avto ali aero — kakor hočeš Najnovejša iznajdba v tehnični stroki je avtomobil, ki se da v kratkem času spremeniti v aeroplan s krili ob strani t V globoki žalosti sporočamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 22. t. m. ob 10. uri v 40. letu starosti za vedno zapustil naš predobri sin, soprog in oče, MILAN KERDA učitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 25. junija ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru v rodbinsko grobnico. ANA KERDA, mama — VIDA, soproga — TATJANA, hčerka, in ostali sorodniki drugi konec dvorane, sam pa je pristopil h kmetom. Ko so ga nekateri vprašali o tem, kakšen namen imajo volitve in kakšno korist naj od Frankfurta pričakujejo, jim je volilni komisar steriotipno odgovarjal slovenski: —Saj je od ministrov prišlo, de vas imamo poklicati, to mora dobro za vas biti, če ne bi vas ne bili poklicali. Saj veste, da bi vas za kaj slabega ne bili poklicali Tukaj vidite pametne gospode iz Ljubljane, ki bi tudi ne bili prišli, ako bi dobro ne bilo. Tako naivna argumentacija kmetov seveda ni mogla zadovoljiti. Med glavarjem in Bučarjem, ki mu žilica nikakor ni dala miru, da bi v dvorani prikrival svoje mnenje o vsej stvari, je še nekajkrat prišlo do rahlih incidentov in nazadnje je glavar ves razkačen nemški zakriča: — Gospod Bučar! Da mi ne spregovorite niti besedice s kmeti, sicer vam moram od-kazati prostor. Tjale sedite, tam je vaše mesto in bodite mirni. Spregovorite mi le eno besedo s kmeti, pa sem jaz mož, da, jaz sem mož — in pri tem se je trkal na prsa — ki vas da iztirati ven, Bučarja so potisnili na grešno klop ob srednji steni dvorane, a preden je sedel, je Se ves razburjen izjavil glavarju, da bo odgovoru, čim bi hotel kdo javno predavati. Nato je baron Mac - Neven očitno izjavil, da se odpove vsakemu poučevanju ljudi glede namena volitev in glede želja ministrstva. Krepko je segel Bučarju v roke in oba sta si dala častno besedo. Mož beseda »ta ostala oba. tedaj pa je mestni tesarski mojster Košir pristopil k svojim kmetiškim sovolilcem in jih pričel nagovarjati. Kmetje pa očitno tudi z njegovimi nazori niso soglašali. Kmalu zatem je stopil eden iz njihove gruče ter proti volilni mizi vprašal: — Tako, kaj je zdaj vaša misel ? Kresijski glavar se je v svoji razburjenosti ustrašil, da velja vprašanje Bučarju, naj jim pojasni slovensko stališče, in se je obregnil ob vpraševalca: _Vi nimate za une govoriti, bo že vsaki zase govoril — Eden mora za vse, je skromno pripomnil kmet, vsi ne morejo na enkrat govoriti — Vi nimate tukaj govoriti, je rezko od-robil volilni komisar. Govornik kmetov, ki na svoje vprašanje ni dobil pojasnila, ga je užaljen zavrnil: — — če pa ne smemo nilč govoriti, pa raji nič. Po nekaj minutah so kmetje molče zapustili volilni lokal. Le trije od njih so ostali v dvorani in Bučar je sodil o njih, da se jim je imenitno zdelo, da so smeli k volilni mizi, in pristavil, da zanje veljajo pesnikove besede, da »napol so jih privlekli, napol pa tje so sami jo mahnili«. Vsega skupaj so od kmetov volili le ti trije, njim pa se je pridružilo 21 ljubljanskih volilcev. Zaradi tako pičle udeležbe se je moral kresijski glavar predsedstvu deželne vlade opravičiti Po tem je obtožil praktikanta Bučarja, da je s svojim vplivom med podeželskim ljudstvom izzval njihovo abstinenco. Da bi paraliziral učinek te ovadbe, je Bučar sam v posebni vlogi na notranje ministrstvo podrobno opisal ves potek volitev in zaključil z obtožbo, da je baron Mac - Neven, grozeč z nasilnimi sredstvi, kruto kršil svobodo govora v trenutku pre-važnega javnega akta, ko je šlo za odločitev o vitalnem političnem vprašanju. Usoda zgodovine se je v nadaljnjem poteku stvari postavila na Bučarjevo stran. Frankfurtski parlament je namreč v zgodnji pomladi 1849 sklenil ponuditi dedno cesarsko krono nove Nemčije, ki se je zanjo na tihem potezal habsburški Dunaj, pruskemu kralju. V Avstriji so začeli vso frankfurtsko afero gledati pod čisto drugačnim kotom in črni oblaki, ki so se grozili zliti nad Bučarjevo glavo, so se kmalu razpršili Finančni minister Kraus je s svojim odlokom dne 4. julija 1849 sporočil gu-bernerju grofu Welserschimbu, da ni Bučarjeva agitacija v tisku proti volitvam, niti ujegev nastop pri volitvah samih nikakor nista take narave, da bi se že samo zaradi tega moral odpustiti iz državne službe. Pač pa se je Bučar ob tistem času zaman potegoval za nastavitev pri državnih pravdništvih A ko je bil Bučar pozneje poklican na Dunaj k sodelovanju pr" poslovenitvl državnega zakonika, si je nekdanji proti-frankfurtski gromovnik take dobro ukrčil pot, da mu je vlada kot spreobrnjencu podelila mesto odvetnika v Postojni jrejuje Davorin Ravljen. — izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dakarnarja Prane Jezeršek. — Za inaeraini del je odgovoren Alojz Novak. — Val » Ljubljani