•: :i‘-i:: u SasSlIte	rUO m	LETO II. Izhaja dvakrat na mesec. Karočnina četrtletno 12 dinarjev. Uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Turjaški trg 2 kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Štev. 20.
SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI.		
Pozdravljeni 1
V nedeljo se zberejo v Ljubljani delegatje skoro vseh železničarskih organizacij, id stoje na stališču razrednega boja, na skupen kongres, da izvrše veliko delo zedinjenja železniškega proletariata Jugoslavije.
Kaka trpka ironija, da mora govoriti proletariat v Jugoslaviji še danes o zedinjenju in prirejati zedinjevalne kongrese?! Ali se proletariat Jugoslavije ni zedinil v novembru leta 1918? Ne! Mi živimo v samih paradoksih. Imenujemo svojo državo Jugoslavijo in pišemo jo za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. In medtem, ko zahteva naša buržuazija v tej državi najstrožji in najokorelejši centralizem, ne dovoljuje proletariatu centralistično organiziranih strokovnih organizacij. 0, logično je to in prelogično: buržuazija rabi centralizem zase, da je močnejša, silnejša v svoji ofenzivi proti proletariatu in uporablja vsa sredstva, da proletariat razdeli, ker razdeljen je slab in neodporen. Ona ovira njegove enotne organizacije, da se ji ne more braniti pri izkoriščanju. 0, da bi že hoteli in mogli to kruto resnico uvideti vsi delavci in vse delavke naše širne države!
Zato bo ta nedelja zgodovinski dan za železniški proletariat Jugoslavije, zakaj prepričani smo, da vsi vi, železniški trpini, ki prihajate z juga in vztoka Jugoslavije, prinašate v svojih srcih vročo željo po prepotrebni enotnosti železničarjev v vsej Jugoslaviji. Prepričani smo, da prihajate nam kot bojevniki k bojevnikom in da znate ceniti pomen sklenjene bojevne falange, strnjene vrste in zato vam kliče železniški .proletariat Slovenije: Pozdravljeni, bratje v razrednem boju!
Goli slučaj je, da se zbira ta kongres ravno v beli Ljubljani, kjer je železniški proletariat občutil leta 1920 najobčutnejši udarec. Goli slučaj je, da se sestaja ta kongres ravno v tistem mestu, kjer so bile najpreje poškropljene ulice z železničarsko krvjo. Bridki sc ti spomini za nas, toda ravno kri teh nedolžnih žrtev nas opominja na to, da moramo strniti svcje vrste in se združiti v enotno organizacijo. Samo resnično enotna in močna železničarska organizacija lahko vzdrži v krutem boju z modernim kapitalom.
Sodrugi železničarji!
Nas čakajo velike in težke naloge. Skoro vse naše, v težkih bojih pridobljene pravice so zopet na tleh. Protokol sporazuma je bil pohojen v aprilu 1920 in od tedaj je šlo bliskoma navzdol. Naša službena pragmatika je med najbolj reakcionarnimi v Evropi. Zavarovanje za starost in onemoglost dejansko ne obstoji. Naši penzion isti umirajo od gladu. Naša bolniška blagajna je v rokah nacionalistov in delodajalca. Naše delovne razmere so nadvse težke in naše plače mizerne. Poleg tega pa je železniško osobje še po ogromni večini ali še popolnoma neorganizirano ali pa organizirano v nam sovražnih taborih. Najti bo treba torej predvsem pot, kako privesti vsaj večino železniškega osebja v enotno železničarsko organizacijo in potem taktiko, ki nam bo pomagala stopnjema zopet pridobiti, kar smo izgubili, da bomo mogli zopet živeti človeku podobno življenje.
Prihajamo na ta kongres s trdno voljo, da strnemo svoje vrste v silno falango enotne organizacije. Kos kruha je potreba vseh in za ta kos kruha moramo nastopati enotno. Tu mora veljati brezpogojna proletarska zvestoba in solidarnost, ker edino v tej je naša rešitev!
Toda vladati pa mora proletarski demokratizem, ki se mu mora vsakdo neizogibno vkloniti, ker brez tega je organizacija nemogoča.
In v tem znamenju, dragi sodrugi, nam bodite
prav prisrčno pozdravljeni I
; oživotvcruje 24. i 25. o. m. u Ljublja-i ni. Neka Kongres sretno svrši, jedan ■ dobar dio našeg zadatka obaljen je.
Oči sviju svijesnih željezničara upe-i rene so na ovaj Kongres i oni oće-1 kuju, da će svi njegovi učesnici biti 1 na visini svojeg historičkog zadatka. \ Ujedinjenje treba da se izvrši. Svaki ; protivnik Ujedinjenja treba da bude J najoštrije ugušen. Ujedinjenjem stiće-j mo snagu, a snagom bolji položaj i : pošteniji život. Sa sretnim savršetkom j ovog Kongresa ulazimo^ u eru novog j doba. Živio Kongres!
1 Sisak, 13. okt. 1925.
Željezničar.
Kakšne naj bode delavske
strokovne organizacije ?
(Dopis.)
Na svetu imamo dva povsem si nasprotna razreda. Na eni strani imamo kapitalistični razred, kateri živi na račun delavskega razreda. Čim bolj je delavski razred, brezpraven, čim manj pravic in svobode ima, tem lažje ga kapitalisti obvladajo. Zato stremijo oni za tem, da bi bil delavec kolikor mogoče brezpraven in bresvoboden. V glavnem pa skrbijo eni za to, da je delavec .„zkropljen. Oni se dobro zavedajo pregovora, ki pravi: razdružuj in vladal bcš. Oni dobro vedo, da bojo živeli na račun- delavnega ljudstva samo toliko časa, dokler ne bo dobil moči, da bi se osvobodil. Te pa ne bo dobil toliko čaša, dokler se ne bo združil. Na drugi strani pa je delavski razred, kateri stremi za tem, da bi si tembolj zboljšal svcje slabo stanje. Da bi si priboril od kapitala mu odvzete pravice. In da bi bil enako praven. Zato se bije med tema dvema razredoma boj. In ta boj imenujemo razredni boj. Vsaka prava delavska strokovna organizacija pa se mora ravno tako boriti za zboljšanje delavskega položaja.. Se mora boriti za delavske pravice. Zato se mora boriti proti delavskim izkoriščevalcem. Zato morajo biti naše strokovne organizacije razredno bojevne. Dobijo se pa. ljudje, posebno med železničarji jih je precej, ki pravijo: »Železničarji smo stan sami zase. Mi imamo druge interese, ko delavstvo drugih strok. Zato se moramo boriti mi
Rad. Željer:
U eri novog doba!
Ako se osvrnemo samo nekoliko godina unatrag, na život željezničara, odmah dobijemo jasno sliko o tome, kakove su sve torture i inkvizicije morali da prodju željezničari kroz to vreme. Sijaset okružnica, naredaba i odredaba ugledalo je svijetla, kojima se postiglo samo to, da je željezničar danas najsvirepije ispaštava želje7.ni-do ruba propasti. Od tog doba reakcija stalno caruje, a željezničar se svadja na pukog i pokornog roba. Otpuštanja, globe, premještanja, psovke i ine šikanacije najgore vrsti stalno su nas bile. Plata, koju smo i još je uvijek dobivamo, ne dosiže ni za najnužnije živežne namirnice, a da o odječi i obući ni ne govorim. Zlo, da ne može biti gore.
Godinama već bije nas zlo i pritišće nas kao mora. Mimo mogu reći, da danas najsvirepije ispaštava žiljezni-čar. Svi drugi nalaze se u nekom boljem položaju. Ovu svirepost nad že-
ljezničarima omogućili su i pothranili su je u velikoj mjeri i naši vajni nacionalisti, koje poznajemo ped imenom zvezara i narodnih željezničara. Neću reći, da je i kriva raja, koja je zalutala u njihove redove: ona je ne-svijesna. Krivi su vodje njihovi, koji su u najviše slučajeva upravo ona lica, koja tu svirepnest nad željezničarima provadjaju. Protiv njih mi smo dužni voditi stalnu i nemilosrdno borbu, i dužni smo isto tako raditi na tome, da željezničarsku raju oslobodimo svakog upliva sa njihove strane. Toj zmiji moramo uništiti tijelo, ako se već glave ne može. U velikoj mjeri tome stanju su krivi i oni željezničari, koji su neorganizovani i stoje po strani. I ove moramo u buduće onemogućiti tako, da ih privedemo u organizaciju, u naše redove.
Sve u jedno, nama se nameće jedan težak rad i veliki zadatak. U vršenju tog zadatka mi moramo tražiti način i mogućnost, da se pokažu i vidni rezultati. Jedan od vidnijih rezultata tog rada je i Ujedinjenje, koje se
zase v naših stanovskih organizacijah. Drugi delavci pa naj se borijo tudi sami za svoje pravice«. Železničarji od j najzadnjega delavca, pa do ravnatelja na i generalni direkciji so vsi en stan. In ena j stanovska organizacija združuje vse te, > in hoče zastopati interes vseh. Da pa ni-I majo vsi ti železničarji enakih interesov, j mislim, da mi bo vsak priznal. Kajti en j nižji železniški uradnik in uslužbenec 1 stremi za tem, da bi si svoje slabo sta-j nje čim bolj zboljšal. Medtem ko višje i železniško uradništvo gleda na to, kje si bo železniška uprava več pridobila na račun nižjega osobja. Torej imamo tudi v železniškem stanu kakor skoraj v vseh drugih stanovih dva razreda. Na eni strani je nižji uradnik in drugi nižji uslužbenci in delavci. Ti spadajo k delavskemu razredu. Na drugi strani pa visoko uradništvo, katero je zastopnik kapitala. Dvema gospodoma pa nobeden ne mere služiti. Če služi Bogu, ne more ob enem služiti tudi hudiču. Tako tudi nobena organizaciqja ne more služiti dvema nasprotnima razredoma. Če služi delavskemu razredu, ne more ob enem služiti tudi kapitalističnemu. In ravno tako ne obratno. Kajti ena delavska or-
ganizacija se bori za delavske pravice, j Mora se torej boriti proti kapitalu. Kakor hitro pa se bori proti kapitalu, pa postane razredno bojevna. V resnici pa imajo železničarji nekoliko drugačne interese kot delavstvo drugih strok. Imajo pa tudi celo vrsto skupnih interesov z drugimi delavci. Zato morajo imeti železničarji tudi svoje strokovne organizacije, katere naj zastopajo v prvi vrsti vprašanja, katera se tičejo železničarjev. Vprašanja pa, katera se tičejo celokupnega delavstva, pa morajo reševati • skupno z drugimi organizacijami. Tudi kapitalisti so si med sabo v marsičem nasprotni. Tudi oni nimajo povsem enakih interesov. Toda kadar se gre proti delavskemu razredu, pozabijo na vse njih nasprotstvo in nastopajo složno. Zato tudi delavca ne smejo ločiti ista mala naspretstva, katera so med njimi. In mora nastopiti složno proti složnemu sovražniku, ne samo industrijalni, temveč tudi duševni in poljedelski. Delavci vseh ver in vseh narodnosti imajo enega in istega izkoriščevalca. Vsi imajo eden in isti cilj. Zato se morajo tudi skupno boriti za dosego tega. So pa nekateri, ki pravijo, da strokovne organizacije morajo biti politično nev-trahie, one ne smejo biti na nobeni politični podlagi. Kaj pa je ena politična stranka ? Ena politična stranka ni nič drugega, kot zastopnica interesov enega ali drugega razreda. Pod demokratsko stranko razumemo zastopane interese bančnega in industrijalnega kapitala. Slovenska ljudska stranka in druge kmetijske stranke pa zastopajo v večji meri agrarni kapital. Pod delavsko stranko pa razumemo zastopane interese delovnega ljudstva, ker se bori prava delavska stranka za zboljšanje delavskih interesov. In ker je njen cilj osvoboditev delavstva izpod kapitala, zastopa ravno iste interese kot delavske strokovne organizacije. Samo to je razloček med njimi, da morajo strokovne organizacije v prvi vrsti reševati delavska vprašanja iste stroke. Šele vprašanja, katera se tičejo celokupnega delavstva, morajo reševati skupno z drugimi delavskimi organizacijami. Kajti kakor [ hitro se dotakne ena delavska organizacija. vprašanja, kateri je v interesu celokupnega delavstva, je to že politično vprašanje. Teh imamo zelo veliko. In sicer takih, preko katerih ne more iti : nobena prava delavska strokovna orga-5 nizacija. Kakor hitro pa se jih dotakne, ; izstopi iz politične nevtralnosti. Zato so politično nevtralne stanovske organizacije samo orožje kapitala, s katerim se ! delavca odteguje od razrednega boja.
! In se ga s tem napravi nezmožnega za ! vsak odpor proti njegovemu izkoriščevalcu kapitalu. Edino naša rešitev so razredno bojevne organizacije, katere združujejo celokupno delavstvo pod za-. stavo sloge in bratstva. In ga s tem napravijo sposobnega za boj za človeške ! pravice, katere jim krati kapital. Delav-: stvo se mora zavedati, da bo njegova osvoboditev le delo njega samega.
Progovni delavec.
Kongres ujedinjenja delavskega strokovega pokreta.
V Delavskem domu v Beogradu se je vršil j od 10. do 12. oktobra 1925 kongres delav-l skega sindikalnega ujedinjenja. Ker stojimo j tik pred kongresom ujedinjenja železničar-! skih organizacij, je potrebno, da o poteku i kongresa ujedinjenja delavskega strokovnega pokreta bolj natančno poročamo.
Kongres se je začel v soboto 10. oktobra
v prisotnosti 108 polno močni h delegatov, ki so zastopali organizacije GRS in CRSOJ, Savez bankarcev in Združene železničarske organizacije. Poleg krajev iz Slovenije (Maribor, Zagorje, Jesenice, Ljubljana itd.) so prišli še delegati iz Zagreba, Broda, Osijeka, Novega Sada, Samobora, Subotice, St. Beče-ja, VI. Kikinde, Vel. Bečkereka, Vinkovcev, Indjije, Bjelišča, Drvara, Sarajeva, Splita, Teslica, Palanke, Niša, Vršaca, Zaječara, Beograda, Užic, K n ježeva ca, Valjeva, Vare-ša ter še iz mnogo drugih krajev. Železničarske organizacije so poslale poleg iz Slovenije svoje polnomočne delegate še iz Zagreba (za Hrvatsko), Sarajeva (za Bosno in Hercegovino), iz Niša in iz Beograda.
Dnevni red kongresa je bil:
1.	Ujedinjenje sindikatov:
a)	ekonomski, socialni in politični položaj delavskega razreda ter potreba ujedinjenja — referenta s. B. Krekič in J. Petakovič;
b)	mednarodne zveze ujedinjenoga sindikalnega pokreta;
c)	odnošaji sindikalnega delavskega pokreta do politike in političnih strank (J.
—Jakšič);
d)	organizacija (statut) centralne sindikalne instance (V. Haramina).
2.	Volitev uprave.
3.	Tarifna in štrajkaška politika (S. Stankovič).
4.	Gospodarska in socialna politika, zakonska zaščita delavcev (V. Pfajfer).
5.	Izvedba ujedinjenja po savezih (D. Bukvić).
V soboto so bili podani referati k prvi točki dnevnega reda. Kongres je otvoril s. Lukes Pavičević, ki je v govoru poudaril, da spremlja delo današnjega kon-
'gresa celokupno delavstvo, ki se dobro zaveda, da od tega kongresa zavisi njegov napredek in pridobivanje pravic, ki jih bomo mogli doseči le s popolnim sindikalnim ujedinjenjem. Pripomnil je še, da en del CRSOJ na današnjem kongresu ni zastopan, da pa je treba ujedinjenje stvoriti tako, da bo pristop omogočen vsem, ki mislijo pošteno in resno.
Sodrug Krekič je nato v daljšem govoru orisal celokupen položaj v naši državi in konštatiral, da se nahaja naša država v sta- -diju gospodarske konsolidacije, da je trgovinska bilanca lansko leto postala aktivna, da se občuti vedno večji dotok denarja v banke. Vendar kljub vsemu poboljšanju in konsolidaciji pa se položaj delavstva ne le ni še nič poboljšal, ampak se delavstvu od- ' vzemajo dan za dnem stare pravice ter si je buržuazija enotna v tem, da je treba ukiniti in revidirati socialno zakonodajo, zmanjšati delavske plače, podaljšati delovni čas ter čim več davčnih bremen naprtiti na hrbet delavcem.
Kljub temu pa nekaterim osebam še ni resno do ujedinjenja ter ga skušajo na razne načine zavlačevati. Mi pa smo prepričani, da se sindikalno razcepljen delavski razred ne bo mogel ubraniti napadom od strani kapitala, katerega vedno hujše napade bo mogel odbiti le ujedinjen delavski pokret. Različno politično prepričanje ne more biti ovira strokovnem ujedinjenju, ker v sindikatu, v organizaciji. v delavnici smo vsi le delavci, ki sc moramo enako boriti proti delodajalcu. Pet let smo se pljuvali in teptali drug drugega ter tako trosili naše moči v veselje kapitalistu, sedaj mora biti temu konec. Mi hočemo in bomo stvorili ujedinjen delavski pokret, razrednobojeven v okviru sindikata; la pokret mora biti demokratičen, to je, da se v razrednem pokretu mora zaslišati mišljenje vsakega poedinca. Ali ko ima vsakdo pravico, da odkrito pove in zastopa svoje mnenje, vendar pa nikdo nima pravice, da terorizira zajednico. Kar večina odloči, mora biti sveto. Manjšina ima pravo kritike v okviru pravil ter more delati na to, da si na prihodnjem kongresu pridobi večino.
Mi sprejmemo vedno organizacijsko edin-stvo, a fronte ne sprejmemo. Mesto enotne fronte (katero nekateri žele in iz katere naj bi se šele podaljšem času izvedlo ujedinjenje) stvorimo takoj organizacijsko ujedinjenje.
To ujedinjenje pa se ne sme izvesti na bazi kapitulacije (od ene ali druge strani). En del je bil preje vezan na to. drugi na drugo politično stranko, vse te vezi je treba sedaj prekiniti in stvoriti sindikalni pokret na bazi partijske neodvisnosti.
Za njim je pozdravil kongres s. Č o b a 1 imenom Delavskih zbornic, nakar je refe-riral s. Petakovič, ki v svojem govoru slika potek pogajanj med GRS in CRSOJ ter ugotavlja, da se more stvoriti ujedinjenje le, ako obe strani izločita vse, kar nas je do sedaj ločilo, ter ugotavlja, da so nezavisni sindikati nezavisni ter da te nezavisnosti od njih ni treba šele zahtevati.
. Na žalost je po naši deklaraciji, poslani GRS, manjšina CRSOJ smatrala, da ta akcijski odbor, ki je bil stvorjen, ne daje popolne garancije za čestito ujedinjenje ter se je nam (zastopnikom CRSO) očitala kapitulacija. Ih sicer kapitulacija v tem, da se hočemo priključiti socialistični partiji, da smo se odrekli predhodnih enotnih akcij in da hočemo poleg akcijskega tudi duhovno ujedinjenje.
Mi odgovarjamo na to, da mora biti naš sindikalni pokret partijsko nczavisen. da nočemo le enotnih akcij, ampak popolno ujedinjenje, ki mora biti tudi duhovno.
Čudim se. da drugi del CRSO ne proži roke' drug drugemu in stvori enotnosti, ker v naših sindikatih (levih in desnih) ni razlik v naših nalogah. Kar se tiče internacionalnih vez, bomo rešili našo pripadnost na današnjem kongresu tako, kot ta odgovarja interesom sindikalnega pokreta. Zločin je, ako danes dovoljujemo, da sta dva sodruga v istem položaju in v isti delavnici razdvojena. Danes moramo stvoriti edinstveno močan delavski pokret, ki bo zajezil val 'kapitala.
J. J a k š i č je za tem poudarjal, da moramo
dobro razmotriti vse odloke, ki naj jih sprejme pongres, ker se moramo zavedati, da naši nasprotniki trde, da obstoje za tem kongresom strankarske tendence. Ta kongres ne sme biti eksperiment, odloki ne smejo biti le slučaj. Vršimo ujedinjenje iz starih razcepljenih delov. Vprašanje odnosa do političnih partij je bil glavni vzrok razcepu.
Ne smemo biti konservativni, ampak, moramo upoštevati nove razmere, študirati položaj, razmere in psihologijo delavca ter po teh prilikah reševati delavski pokret.
Delavski pokret je leta 1920 dovršil prvo fazo svojega razvitka, ki je bila fanatična, a obenem primitivna. Prve epohe so bile skoro ; povsod završene s katastrofo — tako tudi pri nas leta 1920. Po tej katastrofi so hoteli ; socialisti in komunisti formirati delavski pokret na stari osnovi, kar pa ni uspelo ne : enim ne drugim, ker so bile stare firme po- i polno kompromitirane. Celo oni delavci, ki ; so bili pred letom 1920 fanatiki, so šli nato i celo v buržuazne partije in dobili s tem legi- ; timacijo, da so pljuvali na socialistične in i komunistične dogme. Socializem kot komu- ■ uizem sta bila kompromitirana pred delavstvom ter je šla večina delavstva v različne \ buržoazne stranke kot »Kanonenfutter« in j tako padla na najnižji politični nivo. Kaj ; storiti?
Ustvariti moramo nekak delavski pokret ; in sicer na osnovi razmerja delavca proti ' delodajalcem. Kljub razcepu se delavci raz- i redno bude, skupno štrajkajo in tendenca ; boja med kapitalom in delavstvom prihaja j vedno bolj med delavstvo. Tak pokret bo j delavce stopnjema zopet pripeljal do socia- ; lističnega prepričanja, ki pa bo sigurno dru- ; gačno kot ono pred vojno, bo modernejše. ! Pokret mora biti strankarsko nezavisen, ven- ' dar ne more pustiti ob strani raznih politič- i nih vprašanj (socialna zakonodaja, osemurni delavnik, razne pragmatike itd.), ki se ne j rešujejo s štrajki. ampak pred parlamentom. ' Sindikalni pokret pri nas ne more prevzeti j funkcije politične stranke, (ki obstoja iz 20 , strank) in se tudi ne dela tukaj na ustvarje- ; nju nove politične partije, kar je treba od- j ločno pobijati. Edinstvo delavskega pokreta i bo izvrševalo zelo močan vpliv na strankarsko odločevanje delavcev. Skupna strokovna ; borba bo vzbudila v delavcih zahtevo po skupni politični partiji.
Ujedinjeni pokret mora najti način in pota, da se v celi državi stvori le en sindikalni pokret, da združi i delovne grupe s klerikalno ali nacionalno firmo. Ko se bo to zgo- . dilo, zgube meščanske stranke sleherno pravo na snovanje svojih strokovnih organiza- , cij za reševanje tarifnih pokretov.
Politika in taktika naj se uravnava po . srednjem razpoloženju ujedinjene delavske : mase. Delavski pokret imej za merilo svojemu delu — delavca. Ne smemo se bati, da bo šel ta pokret na krivo pot. Imamo zaupanje v razredna nasprotstva in v razvitek, j ki vodi delavski razred sigurno na razredni i poti.	‘ i
Kot zadnji referent je nastopil s. Hara-mina, ki je razpravljal o statutu in inter- i nacionalnih vezali. Ustvariti moramo okvir za bodoče delo, ki ne sme biti prazen.'V ka-pitalističnem razredu imajo razne saveze obrtnikov, industrijcev, trgovcev, ki pa vsi delajo po enotnih direktivah ter skupno sklepajo o zaščiti svojih interesov. Tudi mi moramo povezati razne delavske skupine v eno telo, da zamoremo zastopati interese delavskega razreda. Mi težimo za centralistično organizacijo, a moramo pri osnovanju te upoštevati razmere, ki zaenkrat ne pri- i puščajo popolnega centralizma. Vsi naši po- j edini strokovni sindikati so včlanjeni v svo- : jih strokovnih internacionalah, kjer morajo biti, ker predstavljajo razredni pokret. Vsi strokovni sindikati naj ostanejo še nadalje v svojih strokovnih internaeionalah.
Ujedinjeni savez naj se imenuje: Ujedinjeni delavski sindikalni savez Jugoslavije v Beogradu, katerega naloge so:
1.	ustvariti močen in enoten sindikalni pokret,
2.	vodili sindikalne in razredne akcije splošnega interesa za delavski razred,
3.	pomagati svojini organizacijam pri izvedbi njih akcij za zaščito ekonomskih interesov njih članov,
4.	ustanoviti centralni stavkovni fond, iz katerega bo materialno podpiral vse stavke onih organizacij, ki izpolnjujejo določbe pravilnika o centralnem stavkovnem fondu,
5.	podpirati ujedinjenje lokalnih pokrajin-akih sindikatov v centralistične saveze za celo državo,
6.	predstavljati svoje organizacije pred državnimi oblastmi in prožiti moralno in pravno pomoč članom svojih organizacij,
7.	obdržati neposredno in preko svojih sekretariatov vezi z delavskimi zbornicami,
8.	voditi potom shodov konferenc in prosvetnih sekcij agitacijo za ojačenje sindikalnih organizacij in delavskega pokreta sploh in tako povečati zavest v razumevanju razrednega boja.
Popoldne je delala 12 članska komisija skupno z akcijskim odborom ter je predelovala resolucije in statut URSSJ, katero delo je trajalo pozno v večer.
V nedeljo se je dopoldne kongres nadaljeval. prečitale so se resolucije, nakar se je ■pričela dolgotrajna debata, v katero so posegli sodrugi raz,nih organizacij iz vseh krajev države. Okoli 11. ure dopoldne se je prešlo na glasovanje o ujedinjenju in sprejemu resolucij in statuta ter se je glasovalo poimensko; glasovalo je za ujedinjenje vseh 106 prisotnih delegatov, medtem ko so bili ostali zadržani. Vsi prisotni so pozdravili ujedinjenje z velikim navdušenjem.
Takoj zatem se je vršil shod. kjer so nastopali govorniki iz Sarajeva, Novega Sada, Ljubljane in Zagreba ter zastopnik grafi-čarjev, ki je obžaloval, da na kongresu niso zastopani polnoštevilno delegati grafičar jev, kateri žele v vseh delavnicah ujedinjenje, ki
ga pa nočejo nekateri njihovi vodilni faktorji, a masa grafičarjev bo šla preko njih in se v najkrajšem času ujedinila. Prebrana je bila tudi izjava 200 beograjskih grafičarjev za takojšno ujedinjenje.
Popoldne je komisija zopet sestavljala predlog kandidatne liste za upravo ujedinje-nega radničkega sindikalnega saveza.
/ pondeljek je kongres prešel na drugo točko dnevnega reda — k volitvi nove uprave za bodoča tri leta ter je bila soglasno iz-. oljena naslednja uprava:
Pavičević Luka, Beograd,
Stankovič Stojan, Beograd,
Krekič Bogdan. Beograd,
Bukvić Dragutin, Beograd,
Braći nac Dragutin, Beograd,
Grojič Milan, Beograd,
Kotur Sima, Beograd,
Jakšič Jova,- Sarajevo,
Petrovič Radivoj, Novi Sad,
Svetek Franc, Ljubljana,
Haramina Vilim, Zagreb,
Petakovič Janko, Beograd,
Petejan Josip, Maribor,
Kumšič Adolf, Zagreb,
Krušič Ivan, Trbovlje,
Stanko Jurij, Ljubljana,
Raušer Franjo, Sarajevo,
Curie Bogoljub, Sarajevo,
Sladek Eduard.
Goger Anton, Subotica,
Pfeifer Vladimir. Zagreb.
Finansijska kontrola:
Dokič Milan, Beograd,
Beranek Vjekoslav, Jeslič,
Rozina Djuro.
Nato se je prešlo k tretji točki: Tarifna i štrajkaška politika — referent Stojan Stankovič. K tej točki dnevnega reda je bila po debati sprejeta daljša resolucija, katero vsled važnosti prinesemo v prihonji številki. Nato so se obdržali še ostali referati ter so v debato posegli sodrugi iz raznih krajev. Ofici-elni del kongresa je bil zaključen v ponedeljek; v torek pa je zasedal novo izvoljeni centralni odbor, ki je sprejel in določil direktive in taktiko za čim uspešnejše delo.
Pred kongresom.
Vsem železničarjem in podružnicam stavimo v smislu okrožnice št. 8 v vednost in stavljenje predlogov projekte resolucij k posameznim točkam dnevnega reda »kongresa ujedinjenja železničarskih organizacij«.
Dolžnost vseh podružnic in odsekov je, da skličejo sestanke, razmotrijo in predisikutirajo vse projekte, stavijo svoje izmenjevalne predloge ali samostojne resolucije, da pridejo tako res pripravljeni na kongres, katerega zaključki naj bodo enodušen izraz celokupnega razredno zavednega proletarijata Jugoslavije.
Ker iz nekaterih krajev nismo še dobili odgovora na okrožnico št. 8, naročamo prizadetim, da takoj odgovore.
Centralni odbor.
Projekt resolucije k točki 4. dnevnega reda.
UJEDINJENJE ŽELEZNIČARSKIH RAZREDNIH ORGANIZACIJ.
Da bi se moralni in materijalni položaj železničarjev izboljšal, je prva potreba, da si železničarji zgradijo in ojačijo svojo razredno strokovno (sindikalno) organizacijo. Da bi dosegli to, je ne-obhodno potrebno, da se vse postojeće razcepljene železničarske organizacije zjedinijo, da bi tako prenehala medsebojna konkurenčna borba in se ustvarila enotna železničarska organizacija, katera bi zbrala vse do sedaj razmetane železničarske energije ter bila zbirališče železničarskih uslužbencev in delavcev' vseh kategorij.
Uvidevši te potrebe, železničarske or-ganizacije, in to: »Savez željezničara Jugoslavije«, »Železničarska strokovna in pravo varstvena organizacija«, »Društvo Sprevodnik«, »Splošna železničarska organizacija Maribor«, »Prometna--zveza Ljubljana«, »Savez radnika metalne industrije i obrta Jugoslavije« (Sekcija željezničara) ter »Savez saobraćajnih in transportnih radnika i službenika« iz Niša, izjavljajo da so pripravljene svoje posebne organizacije likvidirati in se združiti v »Ujedinjeni strokovni savez železničarjev Jugoslavije« z začasnim sedežem v Ljubljani.
Uvidevši ogromno škodo današnje razcepljenosti železničarjev na več organizacij in potrebo, da se ustvari popolno Ujedinjenje vseh železničarskih organizacij, se obvežejo, da čim prej skličejo svoje likvidacijske kongrese in najpozneje do 30. decembra 1925 podajo o tem poročilo, na današnjem kongresu izvoljeni Upravi »Ujedinjenega strokovnega saveza železničarjev Jugoslavije.«
Dolžnost »Ujedinjenega strokovnega saveza železničarjev Jugoslavije« je:
da brani moralne in materijalne interese vseh železničarskih delavcev in na-stavljencev;
da bi v tem uspel, mora zbrati v svoje vrste vse železničarje brez ozira na čin in kategorijo, a istočasno da vodi neprizanesljivo borbo proti vsem onim ljudem in organizacijam, ki bi delale proti edinstvu. Ujedinjena stoji na temelju verske, strankarske in nacionalne neodvisnosti in v katero, kot tako, lahko pristopijo vsi železničarji vseh narodnosti, ver in sUankarskega prepričanja.
Projekt resolucije k 6. točki dnevnega reda.
AKCIJA IN TAKTIKA.
I.
Internacionalna reakcija, ki se je leta 1920 začela po celem svetu, traja še dalje, neprestano ogrožavajoč vse delavske pridobitve, priborjene 1918 in 1919. V to reakcijo je zagazila med prvimi Jugoslavija in se najprej lotila železničarjev. V tem cilju je provociran štrajk 1920, da bi ta izgovor lahko poslužil kot »povod« za kurz preganjanja železničarjev in za teptanje njihovih starih pravic. Nove pridobitve s tem niso prišle do izraza — ker so jugošlovenski železničarji stalno v položaju defenzive, t. j. v cdbrani tistih pravic, katere so imeli preje, a katere se na vse mogoče načine izigrava.
Vsled tega je položaj naših železničarjev postal v dveh ozirih slabši:
a)	ker so se jim z zakonom in z načinom postopanja proti njim teptala in odvzela vsa njihova dosedanja prava in
b)	ker jim je poslabšan materijelen položaj, kot posledica silnega naraščanja draginje in vsled neuvidljivcsti merodajnih, da bi popravili položaj železničarjev.
II.
Na podlagi takega položaja celokupnega železničarskega osobja se postavlja pred Ujedinjeno strokovno zvezo železničarjev Jugoslavije kot najaktualnejša zadača in dolžnost:
1.	Da se povede akcija za materijalno zboljšanje celokupnemu železničarskemu osobju, katero se mora povišati sorazmerno s povišanjem draginje. Za osnovo te borbe naj služi kulturna in fiziološka potreba železničarja brez in z rodbino.
2.	Da se povede akcija za novo modernejšo pragmatiko, ustvarjeno na podlagi polne ravnopravnosti delavcev in delodajalcev in popolne garancije uživanja vseli državljanskih svobod za celokupno železničarsko osobje.
III.
Da je položaj naših železničarjev padel tako nizko in da je reakcija lahko popolno uspela v svojih nakanah, leži veliki del krivice tudi na železničarjih samih. Neorganizirani in razredno nezavedni pač niso niti mogli nekaj drugega doživeti. Položaj onih železničarjev in delavcev v svetu, kateri je dober in zadovoljujoč, ni ustvarjen slučajno vsled kakšne dobre volje delodajalcev, nego je postal tak ravno radi sistematične akcije razredne borbe, ki je šla skozi razne faze.
Tudi položaj naših železničarjev se noče prej popraviti, dokler oni ne bodo čvrsto organizirani v svoji edini razredno borbeni organizaciji, kakor so edino in borbeno organizirani tudi železničarji v drugih deželah; in dokler v svoji takšni organizaciji ne bodo pripravljeni nositi tudi najtežje žrtve v borbi za boljše življenje. To zato, ker boljše življenje ni odvisno od nobene milosti, nego se ono izvojuje le s požrtvovalno borbo.
Zato naj bo najprva dolžnost vseh železničarjev v tej državi, da se strnejo in organizirajo v vrste enotnega in Ujedinjenega strokovnega saveza železničarjev Jugoslavije, kateri si stavlja za največjo nalogo, da z razrednim bojem, računajoč stalno z vsemi elementi, s katerimi se v ti in v takšni borbi mora računati, popravi sedanji težki položaj železničarjev.
IV.
Kongres nalaga Upravi Ujedinjenega strokovnega saveza železničarjev Jugoslavije,'da skrbi stalno za položaj celokupnega železničarskega osobja in pod-vzema korake, da bi se njegov položaj popravil.
Vise akcije, katere bi podvzela Upra-
va, se morajo stalno opirati le na ene sile, s katerimi bo razpolagala ujedinjena organizacija in ki so samo v njej zastopane in katere morajo biti v soglasju z mišljenjem in razpoloženjem članstva organizacije. Za vse akcije, katere bi Uprava nameravala podvzeti, a so širšega značaja, je Uprava dolžna, da predhodno išče odobrenje potom izvanredno sklicanega kongresa.
Upravi se stavlja v dolžnost, da stalno dela in skrbi za tem, da potom shodov in tiska vpliva na duhovno dviganje članstva organizacije, ker bo samo tako članstvo imelo moč zadovoljiti vse zada-če, ki se stavljajo na nje.
Nacionalne in internacionalne veze; projekt resolucije k 7. točki dnevnega reda.
Da bo zamogel doseči v svojih namerah čim boljše in večje uspehe za zaščito življenja, zdravja in pravic vseh železničarjev v Jugoslaviji, bo moral ''Ujedinjeni strokovni savez železničara Jugoslavije« održavati čim tesnejše veze z ostalimi delavskimi organizacijami in organizacijami nameščencev v ceh državi, katere so si postavile kot svoj cilj popravljanje (zboljšanje) položaja delavskega razreda potom sindikata borbe, da bo tako, porabljajoč izkustva in moč teh organizacij, v svojih nastopih za koristi železničarjev* dosegel čim večje uspehe. Pri sodelovanju s temi or-ganizacjiami je dolžnost železničarjev, da pomagajo pri splošnem materijalnem in kulturnem dvigu delavskega razreda v državi.
Vsled tega vstopi »Ujedinjeni strokovni savez železničara Jugoslavije« v sklep »Ujedinjenega delavskega sindikalnega saveza Jugoslavije« ter prizna kot obvezne njegove statute in zaključke.
Istočasno mora »Ujedinjeni strokovni savez železničara Jugoslavije« spremljati položaj železničarjev po vsem svetu, da zamore čim uspešneje ščititi in zastopati interese železničarjev v naši državi. Zato mera paziti na delo in uspehe železničarskih organizacij v drugih državah, da zamore vporabiti njih izkustva. V dosego tega vstopa »Ujedinjeni strokovni savez železničarjev Jugoslavije» v »Internacionalno transportno federacije«, v kateri so zastopane železničarske organizacije vsega sveta, priznavajoč za obvezne njene statute in odloke.
Projekt resolucije k točki 8. dnevnega reda.
POLOŽAJ IN POTREBE ŽELEZNIČARSKEGA OSOBJA.
a)	Dočim se materijelni in moralni položaj delavcev in nameščencev v privatnih podjetjih regulira z obojestranskim sporazuomm med svobodnimi de-I a V8 k o na m eš č ensk i m i in delodajalskimi organizacijami v vidu kolektivnih dogovorov, kateri se v slučaju sprememb pri-lagodevajo novim potrebam, se položaj železničarjev regulira z enostranskimi odredbami delodajalcev, Ministarstva Saobraćaja in Direkcij. To dokazuje, da so železničarjem odvzete in pogažene vse ustavne in zakonske državljanske in delavske pravice, a oni sami so postavljeni v položaj podrejenih sužnjev, kateri morajo samo ubogati in delati, nimajo pa pravice, da odločujejo o svoji usodi. S tem je moralni položaj železničarjev ponižan in jim vsiljena borba za ustavna in zakonska prava, katere uživa delavski razred v naši zemlji kot celota: da so ravnopravni s svojim delodajalcem in dn o svoji usodi soodločajo.
b)	Gazeč z odredbami in pragmatiko moralna prava železničarjev, ta pragmatika železničarjev ni niti materijelno zadovoljila. \In dasi dnevnice in plače delavcev in nameščencev v vseh drugih podjetjih dajejo približno kulturni in fiziološki minimum za eksistenco ne-oženjenih in oženjenih, in so kljub temu za eno tretjino manjše od navadnih predvojnih dnevnic in plač, so pa plače in dnevnice železničarskih na sta vijence v in delavcev občutno manjše od plače in dnevnice delavcev in nastavljencev v vseh drugih privatnih podjetjih. To velja posebno za vse nižje imenovano in za celokupno delavsko osebje na železnici. Tak materijalen položaj povzroča fizično in kulturno degeneracijo železničarjev, kar pomeni splošno nacionalno škodo, kakor tudi produkcijsko škodo, ker fizički zlomljen železničar ne more biti tako produktiven kot oni, ki bi bil od-
govarjajoče preskrbljen. Da se ta položaj spremeni, je dolžnost »Ujedinjenega strokovnega saveza železničarjev Jugoslavije«:
Da s svojim delom vpliva, kako bi se plače celokupnega železničarskega osob-ja povišale v sorazmerju kulturnih in fizioloških potreb neoženjenih in oženjenih; da vpliva na sprejetje novega zakona o prometnem osobju, s katerim bodo osobju garantirana tista prava, katera uživa železničarsko osobje v ostalih kulturnih zemljah, da vpliva na sprejetje Pravilnika za delavsko osobje, s katerim bo to piscbje preskrbljeno z vsemi onimi pravicami, katera že uživajo drugi delavci.
STROKOVNI VESTNIK,
Naše intervencije v Beogradu.
1. Izplačilo 20% dodatka za eksekutivno službo.
Direkcija državnih železnic Ljubljana je zadnje čase ustavila izplačilo 20% dodatka za eksekutivno službo vsemu ne-nastavljenemu osobju, kar je seveda proti odredbam zakona. Ker intervencije na direkciji ne pomagajo dosti, smo poslali posebnega delegata v Beograd, kjer je predložil generalnemu direktorju naslednjo predstavko:
Zakon o državnem pomožnem osobju čl. 26. veli: »Vse eksekutivno osobje na progi: prometno, mašinsko in osobje za vzdrževanje proge dobiva za čas službe na progi še dodatek za težjo in napornejšo službo v iznosu 20% njihove osnovne in položajne plače.
Ta dodatek prejema tudi neregulirano osobje, kadar vrši to službo.«
Kljub izrecni in jasni določbi tega člena direkcija v Ljubljani ne izplača 20% dodatka nenastavljenemu osobju, ki je zaposleno v eksekutivni službi. Ker je to stališče direkcije krivično, naj naroči Generalna direkcija ljubljanski direkciji, da izpolni predpise člena 26. citiranega zakona ter izplača 20% dodatek redno tudi. nenastavljenemu osobju.«
Generalni direktor se je začudil ter izjavil, da je stališče ljubljanske direkcije napačno in da 20% dodatek pripada tudi nenastavljenemu osobju za čas, ko vrši eksekutivno službo. Izdal bo toza-i devno naši direkciji nalog.
2. Zvišanje kilometraže pri tovornih vlakih in dovolitev zaračunanja premika.
j Že nad pol leta se vlečejo intervencije I za ti dve točki, dobijo se vedno obljube,
; ki pa jih uprava ne izpolni.
Na našo tozadevno intervencijo je ge-! neralni direktor izjavil, da je korektura ’ pravilnika v teh dveh členih že gotova in da ho v kratkem uveljavljena. (Bojimo se, da se ne bo to uveljavljenje zo-; pet zavleklo za par mesecev. Vlako-1 spremno osobje je večnih obljub že sito! Op. ur.)
3. Ukinjenje nočnih doklad.
Generalna direkcija je s pravilnikom o sporednih prinadležnostih dovolila zaračunavanje nočnih doklad prometnemu osobju, ki vrši nočno (težjo in naporno) službo, čez par mesecev pa je prišla na to, da nočna doklada ne pristoja onemu osobju, ki prejema kilometražo ter je faktično ustavila zaračunavanje kilometraže skoro vsemu postajno-prometnemu osobju.
Že svoječasno smo opozarjali na dejstvo, da naj dobi kilometražo le vozno osobje, ostalo osobje pa, ki je pri premiku zaposleno, pa naj dobi premikalne doklade. V tem smislu smo zahtevali popravo pravilnika in uvedbo premikal-nih doklad v iznosu Din 400.—, Din 350.— in Din 300.— mesečno. Na našo intervencijo glede izplačila nočnih doklad se je postavil generalni direktor Ilič na stališče, da zamore vsak uslužbenec prejemati le eno doklado, nikakor pa ne dveh.
O neumestnosti tega stališča bomo mogli generalnega direktorja prepričati le, ako bomo zadosti močni, ker ako bomo dopustili kratenje naših pravic eno za drugo brez vsakega odpora, bomo po.,tali v kratkem popolnoma brezpravni sužnji.
Progovni obhodniki.
Progovni obhodniki proge Špilje—Rakek—Zidani most—Brežice si dovoljujemo vprašati slavno direkcijo v Ljubljani, kaj je z našim pötnim pavšalom,-katerega še do danes nismo dobili izplačanega. Gospodje, zganite se vendar enkrat in dajte si omehčati Vaša trda srca ter izplačajte, kar nam je z zakonom priznano. Vemo prav dobro, da ako bi moral eden od gospodov na direkciji taka pota vse noči in dneve, v vročini in mrazu, v dežju in snegu, v blisku in grmenju, po samoti, ponoči, 15 do 20 km proge prehoditi, pa ne prehoditi, ampak kamenje razbijati s svojimi že tako raztrganimi čevlji, bi si ta prvo noč prokleto zaračunal svojo pot! A mi ubogi progovni obhodniki pa ne dobimo ne za čevlje, ne za hrano, ki prebijemo na progi celih 16 ur, mokri smo vsaki dan do kože, pa nismo niti toliko prosti, da bi se posušili, pa hajdi napol mokri, napol suhi zopet v službo! Gospodje, kdaj nam boste skrajšali službo in podaljšali prostost? Čudno se nam zdi, da v Ljubljani in na drugih velikih postajah ima vsak vratar, ki stoji pri kaki ograji, 12 urno službo s 24 urnim odmorom. Gospodje pri gradbenem odelenju pa nam nočejo priznati osemurnika! Pa zakaj? Zato, ker še nikoli ni nobeden vršil službe na progi, medtem ko imajo gospodje pri prometu že malo več smisla, zato, ker je vsak kolikor toliko službo vršil in poskusil, kaj je služba podnevi in kaj je služba ponoči. Mi pa moramo vršiti službo dan in noč, nepretrgoma. Nadalje Vas vprašamo: Gospodje, zakaj nismo j dobili 1. oktobra klisurskih doklad iz-J plačanih? Ali nam mislite tudi to vzeti, kar ste že začeli izplačevati? Kje so telefonske in zatvorniške doklade, ki so priznane vsem progovnim čuvajem že od 1. aprila 1925, pa do danes še nihče ni videl niti ene pare od tega?
Ponavljamo še enkrat na vse odločilne faktorje na direkciji, bodite pravični napram svojim podložnim! Ako Vi zahtevate od svojih podložnih, da se natančno vršijo Vaše odredbe, prosimo, bodite tudi Vi natančni in nam dajte, kar nam po zakonu pripada.
Progovni obhodnik.
Konferenca postajnega osobja.
V nedeljo dne 11. oktobra 1925 se je vršila v Ljubljani konferenca postajnega osobja, na kateri so bile zastopane kategorije prem tkalnega, kretniškega osobja, blokovnikov, postajnih paznikov, prožnih čuvajev itd. iz Logatca, Borovnice, Ljubljane, Zaloga, Zidanega mosta, Celja, Grobelnega, Maribora, Novega mesta, Dravograda, Brežic in drugih, vsega skupaj 80 sodrugov.
Za predsednika je bil izvoljen s. Mikec, zapisnikar s. Frangeš.
Dnevni red je bil, kakor je bil že objavljen v prejšnji številki in sicer:
1.	Nova službena pragmatika.
2.	Naše postranske prinadležnosti. f 3. Razno.
j K prvi točki, h kateri je s. Bahun govoril glede nove pragmatike, ki jo zato hočejo obveljaviti, ker se kapitalistom no-. če, da bi izplačali železničarjem zaostanek in diferenco od 1. oktobra 1923, a se ji zdi koristno in primerno, da rajše razveljavi svoj prejšnji zakon o državno-prometnem osebju ter uveljavi še re-
jim, ne pa da destavljajo načrt razni visoki gospodje v ministrstvu.
Konferenca obenem predlaga, naj se izvoli komisija pri vsaki kategoriji, ki naj poda centrali svoje predloge, tam se pa naj vpostavi eksekutiva, ki izdela osnutek zakona. Nato naj se vrše shodi po vseh večjih postajah.
Izvolila se je komisija iz 10 oseb, ki : bo izdelala svoje predloge, i Ker je bilo treba na vlak, se je kon-, ferenca pri tej točki zaključila in se bo i glede ostalih vprašanj v kratkem nada-I Ijevala.
Sekcija vlakospremnega osobja.
j Na podlagi sklepov konference vlakospremnega osobja v Ljubljani dne 27. j septembra 1925, se je vršila 1‘. oktobra I 1925 pri direkciji intervencija, kjer je j načelnik saobračajnega odelenja oblju-; bil, da bo posamezne točke obravnaval I pri direkcijski seji.
; Kar se tiče premika ter povišanje ki-I lometraže je izjavil, da se na tem dela j in da bo sprememba v kratkem uveljav-! Ijena. (Isto je izjavil tudi generalni di-■ rektor Ilič, da je sprememba pravilnika, j kolikor se tiče kilometraže, že izvršena, j Op. ur.)
Glede rezerve v turnusu pa stoji načelnik saobračajnega odelenja odločno na stališču, da ostane brezpogojno v turnusu.
Glede kasarn bo ponovno ukrenil potrebne korake, da se v kasarnah napravi red in uvede čistota. (Tu opozarjamo vse člane-vlakcspremnike, da vsak nered v kasarnah vpišejo v prijavne knjige in obenem navedejo tozadevna poročila. Sekcija.)
Glede službene obleke je pravilnik uveljavljen in po njem ne pripada činovnikom III. službene obleke v naturi. Odločno pa izjavlja, da se stara že odnošena obleka, ki jo mora nižje osobje (zvaničniki itd.) vrniti, ko preteče nosilna doba, pod nobenim pogojem ne bo podeljevala zaviračem. (Na vsak način pa bomo morali pri novi izdelavi pravilnika o službeni obleki podvzeti vse korake, da se te krivice osobju popravijo.)
Glede sestave činov bo ostal dosedanji sistem, to je, da se čin odloča po terminih, ko je kdo položil izpit. Radi tega opozarjamo podružnice, ker so se v nekaterih krajih (Novo mesto itd.) godile nepravilnosti, da nam to takoj sporeče. Najprvo pa naj v tem smislu intervenirajo pri svojem načelniku, ako pa ta ne bo zadeve v lastnem delokrogu uredil, nam sporočite.
Glede dodelitve pisarniških potrebščin je direkcija že odredila, da se raz-delujejo med osobje in tudi med vlako-I spremno.
1 Popolnoma pa se strinja tudi z našo I vlogo glede čiščenja službenih voz in popravo zavornih utic. Na vlakosprenmem osobju je ležeče, da se bo službene vo-j zovo enako čistilo kot osebne, kakor se I po predpisih tudi mora ter naj radi tega j nerodnosti prijavljajo. Za zavorne utice j pa smo predlagali češki sistem, da naj j se vsi vozovi, ko pridejo v popravilo, na i zavornih uticah popravijo kljuke, (ki ; naj se uvedejo mesto peres) in zmanj-I šajo primerno okenca, ker so sedaj po j navadi itak vse šipe razbite.
Dne 10. in 12. oktobra 1925 pa se je ! vršil širši sestanek odseka vlakosprem-!■ nega osobja v prvi vrsti glede nove prag-
akcionarnejši zakon, da odvzame zadnje pravice.
! Nastala je živahna in dolga debata, v kateri se je vse izražalo z ogorčenostjo proti novi reakcionarni in starinski deloma iz stare Avstrije vzeti pragmatiki. Krpati to pragmatiko pomeni iti po poti žutih organizacij, ki stavijo svoje predloge in tako svojemu članstvu zasujejo oči s peskom, svojim pokroviteljem kapitalistom pa tako povedo, da se strinjajo z vsemi poslabšanji. Zato prizadeto osobje energično protestira proti novemu osnutku pragmatike, ki vzame železničarjem vse pravice ter jih vrže zopet med neeksekutivno osobje s 30. leti službe, dasi mora biti vsem poznano, da ravno premikalno in kretniško osobje je izpostavljeno največjim nevarnostim ter malokateri od teh uživa pokojnino po dovršeni službi.
Ta načrt konferenca odločno zavrača ter zahteva anketo, na kateri naj sodelujejo naši zaupniki in sestavijo načrt,.
: ki bo odgovarjal našim delovnim pogo-
matike-Osobje je zavzelo naslednje stališče:
1.	Vlakospremno osobje soglasno zavrača v celoti novi osnutek, ker je še veliko bolj reakcionaren kot današnji.
2.	Odsek vlakospremnega osobja zahteva od centrale, da pozove vse ostale kategorije nastavljencev, da se skupno podamo v boj za novo moderno pragmatiko. Sestavi naj se poseben odbor, ki naj izdela po sistemu švicarske, nem-škoavstrijske in češke pragmatike res modern osnutek, ki noj ga zastopa na merodajnih mestih ter izposluje anketo, na kateri naj sodelujejo le aktivni uslužbenci.
3.	Zahtevamo, da ministrstvo razpiše volitve v personalno komisijo, ki bo edina legitimna zastopnica pri izdelavi nove železničarske pragmatike in obenem edina prava zastopnica osobja napram upravi.
4.	Po celi državi naj se vrše protestni shodi, na katerih naj se sprejmejo enotne resolucije, ki se naj po posebni dele-
gadji pošljejo direkcijam in generalni direkciji ter ministrstvu.
Osobje bo stalo kompaktno za svojimi ; zahtevami ter je pripravljeno energično 1 se boriti za svoje pravice.
Odsek vlakospremnega osobja. j
j
Nekoliko o položaju proiesionistov in delavcev v delavnici in kurilnici gorenjski kolodvor.
Zadnji čas se opaža pri nas neka grupa agentov, kateri imajo nalog od neke strani, da sodruge zasledujejo in pripovedujejo, da pri delu niso marljivi, da agitirajo in druge take čedne denuncijacije, Nasprotno je pa ravno res, da ti agentje samo šepetajo in motijo delavce pri delu in agitirajo proti razredno-bo-jevni organizaciji. Tudi naša vabila za sestanek, ki jih prilepimo, da s tem obvestimo sodruge, nekatere zelo bole in če le morejo, jih strgajo. Mi nasprotno, smo pa toliko lojalni, da pustimo vsakemu svojo voljo in vabila, ki jih ti ljudje nabijajo, pustimo lepo pri miru-Saj vemo, da vsak se zdravi tam, kjer ga čevelj žuli. Nas razredno zavedne žulijo z vsemi svojimi odredbami, ki nam jemljejo in krajšajo naše pravice, a one, agente buržuazije pa žuli čevelj na potuhnjenosti in se zato prilizujejo.
Vse to jim ne pomaga nič, ker mi vsi iz kurilnice in delavnice poznamo, kam pes taco moli in se zato organiziramo v svoji organizaciji, to je »Strokovni in pravovarstveni«, ki zares ščiti interese delavcev. Sedaj, ko stojimo pred kongresom ujedinjenja, pozdravljamo mi vsi ta zgodovinski korak v našem gibanju in naši borbi. Združeni, zjedanjeni bomo močni in naše pravice se nam več ne Bodo jemale kar s Smehom in zaničevanjem. Prihodnjič se pa zopet oglasimo.
Profesionisti in delavci kurilnice II. Gor. kolodv.
Protest protivu izbora za bolesnički ioiul železničara u Području Sarajevske direkcije.	|
(Hvcicno pismo gospodinu Ministru Saobraćaja.
Gospodine Ministre!	j
Na području sarajevske železničke Direk- ! cije izvršeni su 13. septembra o. g. izbori j skuipštinara za bolesnički fond železničara na . doizražaja prava volja članova fonda. Protivu izražaja prava volja članova fonda. Protivu načina, na koji su provedeni izbori, odnosno masu nekorektnosti, koje su vršene pri ovim izborima — buni se svest velikog broja članova fonda, kojej smo mi tumač ovim aktom. ; Drugog načina, da se na nekorektnosti prilikom ovih izbora žalimo, nemamo, jer pra- I vilnik bolesničkog fonda nije predvidio, kako se ko i dali se protivu izbora u opšte mogu podnositi žalbe.	!
Da su izbori za bolesnički fond provedeni na način, koji se protivi propisima, na način, ' koji nije nigde svojstven, neka govore samo ■ neka fakta kao primer:
1. Pravilnik bolesničkog fonda § 17. pred- ■ vidja, da od objave izbora do dana, kad ; se izbori imaju vršiti, mora biti najmanje 30 dana. Naredjenje ovdašnje Direkcije za : izbore na 13., objavljeno je megjutim tek 3. septembra, dok su glasovnice u mnogim službenim jedinicami podeljene članovima !ek na dan, na nekoliko sati pre, kada su se imale predavati, tako, da mnogi članovi nisu mogli ni glasati. Najgrublje nepravilnosti vršene su inedjutini sa samim izborima. Tako n. pr. članovi fonda u Zenici još na ; dan izbora niso imali glasovnica, i kada • su pitali Direkciju u Sarajevu, šta je sa njihovim glasovnicama, zašto im nisu poslale i uručene, odgovor je glasio, ; da su Direkciji, kao da je glašanje izr ; vršeno, već vraćene. Sličnih slučajeva, da članovi nisu primili glasovnica, već ‘ da je za njih neko drugi, nepozvani izvršio glasanje, bilo je u mnogo mesta, kod i mnogih jedinica. U konjičkoj ložionici razdeljeno je n. pr. na 1Č4 članova samo 30 gla- ; sovnica. Na sarajevskoj stanici pozvao je dežurni činovnik svoje podredjeno osoblje i naredio im, da pred njim izvrše glasanje. Tih slučajeva, da su starešine vršile pritisak na podredjeno im osoblje, da glasaju za ovu : ili onu kandidatsku listu, bilo je na mnogo mesta. Radi kasno dostavljenih glasovnica, mnogi članovi na vreme nisu mogli izvršiti glasanje i predati glasovnice, a ima i znakova, da mnoge glasovnice, za koje se sumnjalo, da ne sadrže — nekome odgovarajuće kandidate — iz službenih jedinica nisu ni otpremljene izbornoj komisiji.
‘2. Propisi pravilnika i analogno tome objava o izborima odredjuju, da glasanje, na za to odredjenim glasovnicama ima da usledi pismeno mastilom. šta se medjutim do^a-djalo? Veliki broj glasača, vršilo je, pod uti-cajem izvesne organizacije, glasanje štampanim glasovnicama sa kandidatskih lista. Usled toga su mnogi izbornici pometeni, pa su se pitali, .ili_ postoje propisi, kojih se birač ima da drže ili ne postoje. Osim toga, time se tajnost glasanja nije čuvala i time je omogućeno, da se na slobodan izbor upli-više, što se izričito protivi propisima.
Iznoseći Vam samo ovo nekoliko primera izmedju masu ostalih, grubo izvršenih nepravilnosti pri ovim izborima, mi očekujemo od Vas, gospodine Ministre, da ćete povodom
ovoga narediti izvide, u kome smo slučaju, ako nam se zagarantuje, da radi toga nećemo biti preterirani, pripravni, pridoneti sva dokazala zlouporaba, koje su vršene prilikom ovih izbora, zlouporaba, koje kod osoblja i moraju pobuditi uverenje, da službenici nisu i dužni vršiti i pokoravati se zakonskim i služ- i benim propisima. A oni su ovoga puta grubo i povredjeni. Povredjeni su ne samo propisi , već i svest velikog broja službenika, članova i bolesničkog fonda, njihovo pravo, sa kojim su drugi, koji su na prvom mestu pozvani, da ga čuvaju — manipulisali. Oni, koji su trebali da služe primerom uzgoja, tu svoju dužnost nisu vršili, već su je u ovome, vrlo osetljivom slučaju grubo povredili. Ne poprave li se ove grube povrede i ne povuku li se na odgovornost činioci, ma ko oni bili, onda se kod nižeg osoblja mora stvoriti uverenje, da se svi službenici ne morajo držati propisa, i da su ovi izbori nekome trebali da posluže samo kao plašt za obsjenu; onda je za pravnu svest službenika, gradjana, ja takozvanu demokratiju bolje, da se izbori u buduće ne vrše.
Dostavljajući Vam ovu protestnu žalbu i očekujući, da nećete dozvoliti, da se u ustanovu izbora, ma za koje telo ili ustanovu oni bili zavede praksa, koja se protivi svakom zdravom pojmu demokratije i moleći Vas, da nas izvinete za ovaj naš otvoreni stav, kojim dajemo izraza negodovanju naših članova, kod kojih još ima malo gradjanske svesti — primite, gospodine Ministre, izraz našeg odličnog poštovanja.
Sarajevo, 27. septembra 1925.
Za upravu Saveza b. h. željezničara: Sekretar:	Predsjednik:
Vaso Kurinović I. r. Majstorović 1. r.
Kaj je z rezultatom volitev v bolniško blagajno?
Odprto pismo g. direktorju dr.. Borku!
Dne 13. oktobra 1925 so se izvršile ludi v območju ljubljanske direkcije volitve v skupščino bolniške blagajne! Kljub teinu, da je od takrat preteklo že nad en mesec ter so prinesli že dnevni časopisi (»Jutro«), »Glasnik žel. činovnika« in ,/Jugoslovenski železničar« rezultate o teh volitvah, direkcija do sedaj še ni izdala oficielnega rezultata.
Vprašamo, na kak način je prišlo do rezultatov dnevno časopisje?
Vprašamo, zakaj se razglasitev zavlačuje?
Vprašamo, zakaj so bili klicani na direkcijo zastopniki raznih organizacij, katerim se je baje obljubljevalo, da dobe , svoje zastopnike med imenovanimi člani?
Vprašamo, zakaj se ne skliče skupščina, da se izvoli legalen upravni odbor?
Ali naj smatramo vse to za namerno ignoriranje nas volilcev?
Volile! liste združenih žel. organizacij.
Premikala«) osobje k novi pragmatiki.
(Priobčevali bomo sukcesivno članke o tem projektu, na katerem stališču pa stoji organizacija, je razvidno iz članka »Sekcije vlakospremnega osobja.«)
Nova službena pragmatika' (projekt) predvideva za kretniško in premikalno osobje zopet 30 letno službo in uvrstitev v neeksekutivo.
Ker raznim direktorjem in dr. Kavčiču ter gospodom okoli rečne plovidbe ni poznan položaj železničarjev ter sploh ne poznajo kategorij, ki obstojajo na železnici, podamo tu v kratkem neko statistiko.
1. Kakor je Vsem znano, uživa najmanj premikalmega osobja polno pokojnino, pač pa je največ odstotkov nezgod med tem osobjem.
Na razpolago nam je statistika za Angleške.
Po nezgodi
	Število	umrlih 1 na	ranjenih 1 na
Pomožni delavci	53.780	1620	320
Kurjači	27.343	1439	41
Strojevodje	29.869	1436	65
Sprevodniki	8.427	1403	66
Progovno osobje Zavirači in kret-	71.944	748	428
niško osobje	16.588	504	19
P remi kači	15.596	425	15
Torej pri premikalnem osobju pride vsled nezgode ponesrečenih že na 425 ljudi en mrtev in že na 15 premikažev en ranjen, in sicer to v enem letu.
Ako to preračunamo v odstotke, pride na 1000 premikačev 2.35 smrtnih in 66.7 drugih nezgod v letu.
Internacionalni urad dela je izdal glede premikalnega osobja z ozirom na nezgode naslednjo statistiko:
Na 1000 premikačev je odpadlo pri izvrševanju službe vsled nezgod naslednje število smrtnih slučajev:
v Nemčiji	2.58
v Angliji	2.35
v Švici	1 -32
v Holandski	1.09.
Nadalje pove statistika še naslednje: Od 100 železniških nezgod odpade na ne-
zgode pri pripenjanju in odklopljanju voz leta 1893 15.9 smrtnih in 35.5 lažjih, leta 1914 pa 6.3 smrtnih in 12.9 lažjih nezgod.
Pri teh statistikah pa so vzete med nezgode le one, katere so imele za seboj najmanj 14 dnevno nesposobnost.
Za danes le to in kljub temu je sedem gospodov v Beogradu odločilo, da premikalno in kretniško osobje ni izpostavljeno velikim nevarnostim in da sploh ne spada v eksekutivo.
Ako gospodje v Beogradu nimajo na razpolago evidenc o razmerah v Nem- i čiji, Angliji, Ameriki, Švici, Češki in drugod, jim drage volje postrežemo z j njimi, da bodo drugič lahko kaj bolj pametnega skuhali, ne pa se smešili pred celim svetom, a obenem jemali železničarjem še zadnje pravice.
O pragmatiki bomo prihodnjič obširneje spregovorili in sicer z ozirom na splošnost.	Star premikač.
Sekcija kretniššega in premikalnega osobja.
V soboto, dne 17. oktobra se je vršil sestanek gori navedenega osobja z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo o intervenciji v Beogradu.
2.	Volitev delegatov za kongres.
3.	Službene razmere in intervencija pri direkciji.
K prvi točki je poročal s. Kodelja — poročilo glej ped naslovom: »Naše mter-vencije v Beogradu.«
Kot delegati za kongres so izvoljeni za obe ljubljanski sekciji ss. Kodelja, Glavan in Brus.
Pri tretji točki se je razpravljalo radi odvzetja enega moža pri premikalnih skupinah ter odklanja osobje vsako odgovornost za nezgode, ki bi vsled pomanjkanja osobja pri premikalnih skupinah nastale.
Nadalje o reduciranju enega blokov- ! nika v stopu III., Ljubljana, gl. kol. in kretnika na severni rampi ter še več manj važnih stvari. Izvolila se je posebna deputacija.
Kretnike in premikače iz zunanjih krajev opozarjamo, da vse nedostatke točno javljajo svojim odsekom pri centrali, da se zamore vsakikrat pravočasno intervenirati. Skleniti moramo med seboj čim tesnejše veze, da bomo mogli odbiti nadaljire napade na naše kategorije ter si zasigurati pošteno eksistenco.
RAZNO.
IZ UREDNIŠTVA.
Našega urednika toži g. Škerjanc iz Zaloga. To je menda pi’va tiskovna tožba v Sloveniji, kar imamo nov tiskovni zakon, in značilno je, kdo se ga je prvi poslužil proti nam. Gre za dopis iz Zaloga, kjer je naš poročevalec zapisal, žal, med drugim tudi osebne žaljivke. Pri obilici dela je urednik dopis prezrl in je tako prišel v list nepopravljen in sedaj vsled tega — pred sodišče. Mi smo proti žaljivkam v dopisih in časopisih. S tem se ne doseže ničesar, tako se borba ne vedi. Zato opozarjamo dopisnike in podružnice, da pazijo v svojih dopisih, da ne dajo potem povoda nasprotnikom k škodoželjnemu (in pri tem seve mršavemu) veselju, da se poslužijo paragrafov novega tiskovnega zakona. Vse, kar pišete naj bo stvarno, podprto z dokazi in pričami — in potem boste videli, kakšne uspehe bodo imeli taki dopisi.
Pragersko. Z ozirom na govorice, katere že od časa stavke leta 1920 zahrbtno širijo različne osebe med železničarji v tukajšnji postaji glede nekega denarja, da bi ga bili takratni zaupniki od ka-teresibodi strani sprejeli in obdržali, izjavljam, kakor sem že javno na shodu naglašal, da dam vsakemu, kdor dokaže najmanjšo stvar, za vsako krono sto povrh. Tako se bo trud v tem smislu vsakemu izplačal. Vsi računi s prilogami so bili vedno pregledani in so še sedaj vsakemu na razpolago. — Opozarjam pa vse, da enkrat za vselej prenehajo z obrekovanjem, kakor: žepe si flikajo in cigare kadijo, ker tako govorjenje, kakor se je izrazil gosp. Zigert, skladiščnik, na sestanku dne 4. t. m., češ: vi že veste, kam je prišel denar, je vredno navadnih pobalinov, ki se skrivajo za plotove, kar bi od gosp. Žigerta ne bil pričakoval. Zato ga poživljam, če je resnicoljuben, za kar sem ga smatral, da se jasneje izrazi, ali pa se posluži zgorajšnje moje
ponudbe (100 proti 1). Izjavljam ponovno, da bom brez izjeme neizprosno proti vsakemu nastopil sodnijskim potom, kakor se je to že zgodilo in n^j.vsakemu služi to za opozorilo. — Pragersko, dne 10. okt. 1925. — Bračič Štefan, kretnik.
Videm-Krško. Dne 20. septembra se je vršil v Vidmu-Krškem železniški sestanek. Poročal je referent centrale o položaju železničarjev in o vobtvah v bolniško blagajno, kar so navzoči vzeli na znanje. Posebno so sodrugi razveseljivo vzeli na znanje, da so volitve v bolniško blagajno za nas uspešno izpadle. Ta uspeh nam zajamči, da ne bodo več take razmere kot dosedaj. Bolni člani morajo naravnost gladovati, ker šele po 5—6 mesecih dobivajo njim pripadno bolnino, niti skladišče živil ne mara prodajati bolnikom živila, češ, da ne ve, kdaj jim bo bolnina izplačana; Torej nezaupanje na vseh koncih in krajih. Nadalje se dogaja, da člani bolniške blagajne dobijo različne podpore, n. pr. dojilno podporo šele po 7 mescih! Pač se pa razumejo gotovi faktorji od že itak lačnih delavcev zahtevati prispevke za nek francoski spomenik v Beogradu. Oglasil se je k besedi nek sodrug, kateri je poročal, da se je vpeljal običaj prečitanja in razlaganja direkcijskih okrožnic in odredb progovnim delavcem med njihovimi opoldanskimi odmori, kar gotovo ni na mestu in naj se to opusti, ker takih gromovitih odredb direkcije, so že vsi delavci siti do grla. Nadalje se je določilo, da se podružnica Rajhenburg premesti v Videm-Krško. Izvoljen je bil odbor dn se tem potom vsi sodrugi obveščajo, da se bodo nadalje vse podružnične zadeve Železničarske strokovne organizacije reševale pri sedanji podružnici v Vidmu-Krškem. — Sodrugi! Krepko na delo!
Podpore in posmrtnine »Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije«. Od 15. avgusta pa do 15. oktobra 1925 so se dale podpore in posmrtnine: Jakob Podlipe», Zelena jama-Moste, podpora 300 Din; Anton Mauer, Ig pri Ljubljani, podpora 250 Din; Davorin Kamnikar, Radeče pri Zidanem mostu, podpora 250 Din; vdova po pokojnem Snoj Ivanu, Sneberje, Zalog 300 Din; po umrlem ». Lešnik in umrli soprogi, delavnica Maribor, posmrtnina 1000 Din; skupaj 2100 Din, v štev. 19. izkazano 16.900 Din. Vsega skupaj 19.000 Din. — Opomba. Nekaterim prosilcem se je morala prošnja za podporo odkloniti,ker še niso bili vsaj eno leto, kakor to določajo pravila, nepretrgano člani. Na to opozarjamo naše sodruge in podružnice, da ne bo nerazumevanja.
Tiskovni sklad. Daroval je s. Hirsch 8 Din.
Ljudska univerza.
1.	zvezek; Karl Ozwald: 0 potrebi so-ciaino-etične orientacije.
2.	zvezek: Aiojzija Stebi: Zaščita zanemarjene dece in mladine.
3.	zvezek: Dr. Alma Sodnik: 0 vzgoji deklet.
4.	zvezek: F. S. Finžgar: O lepi knjigi.
5.	zvezek: Dr. Rado Kušej: Cerkev v luči prava in etike.
6.	zvezek: Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno kazensko pravo.
7.	zvezek: Jos. Wester: 0 naši srednji šoli.
8.	zvezek: Ing. Jaroslav Foerster: 0 strokovnem šolstvu.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z., v Ljubljani, poštni predal 91.
Poziv
ljubljanskim članom.
V dneh 24. in 25. oktobra 1925 bo zbo-zboroval v Ljubljani kongres ujedinjenih železničarjev. Obračamo se tem potom na vse naše člane v Ljubljani s prošnjo, da nam pomagajo pri preskrbi stanovanj za delegate.
Kdor bi bil pripravljen sprejeti v soboto dne 24. oktobra 1925 kakega so-dmga delegata na stanovanje, naj takoj sporoči to, ako le mogoče osebno v tajništvu podpisane organizacije in sicer najkasneje do 22. oktobra 1925.
Dolžnost vseh zavednih članov je, da vsak po svojih močeh pripomore, da se bo kongres v redu izvršil.
Centralni odbor
žel. strok, in prav. organizacije.
Dolžnost slehernega službe prostega razredno zavednega železničarja je, da se v nedeljo, 25. oktobra udeleži kongresa!