66
Hudo prerokovanje sadjerejcem.
Pod tem naslovom je „SIov. Gosp." prinesel članek, ki ne velja samo za Stajarako, temuč tudi za druge dežele.    Takole  se med drugim glasi:
Letos menda zopet ne bo sadu na naših sadunosnih drevesih. Kajti veliko dreves bo meseca maja stalo golih , brez lista in cveta. To prerokovanje se bo na veliko škodo in žalost posestnikom cel6 gotovo uresničilo, če ne bodo sedaj meseca februarija in marca nevarnosti v okom sli. Nobeno leto še ni bilo po naših sadunosnih drevesih navešenih toliko goseniških zaleg, kakor letos. Te se morajo pobrati in sožgati, če ne, bode se gori navedeno prerokovanje spolnilo. Za pobiranje gosenčjih zaleg nam služijo posebne škarje na dolgem kolu ali rajici. Se bolje pa nam rabi priprost železen, roglast sekač ali „akelu, ki se nekoliko znotraj in zunaj poostri tako, da se more ž njim zalega iz vejic smukati pa tudi odbijaje trebiti. Za 15—20 kr. napravi vsak kovač tako orodje, ki se potem na rajico natakne in pribije. Najbolji čas za to delo je meseca svečana ali susca; brž ko bolj
toplo postane, pa že izležejo male gosenčice. Treba pa iz dreves izsmukane ali izbite zalege čisto pobrati in sožgati. Kdor na tla vrženih zaleg ne pobere in ne sožge, temu ob gorkejem vremenu gosenice izležejo in na drevesa uidejo. Ves trud bil je zastonj. *) Ce pa je en posestnik svoja drevesa goseniških zaleg otrebil, ne sme soseda nemarneža brez avarjenja pu stiti, ampak zahtevati, da tudi on po svojem sadunosniku enako stori. Vzajemno delo, združene moči tudi tukaj  največ zdajo.
*) Tu moramo pozornost naših sadjerejcev vnovič obrniti na toliko hvaljeno ?Jgosenčjo bakljo", ki posmodi gosenice brez škode drevesu*                                                 Vred.