Mmma proj^^Solskega centra Ptuj G
Od dvajsetletnice fflemopn^KiS
Znižanje komunalnega prispevka in rec
j^
Ptuj bi moral graditi na kulturnem turiz
LJUDJKIl VtT-PTUJl
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
OBVESTILA
\
MESTNA OBČINA PTUJ
vas vabi na osrednjo slovesnost
OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
20 LET SAMOSTOJNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VABILO
v petek, 24. junija 2011, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Slavnostni govornik bo dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj.
Vljudno vabljeni
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
Mladi svoji domovini za 20. rojstni dan
Sodelujejo:
Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča; učenci oddelka za tolkala Glasbene šole Karol Pahor Ptuj; pevka Neva Kumer;
mladi ustvarjalci - literati, likovniki in gledališčniki: Matic Hriberšek, Nejc Klemene, Blaž Verlak, Niko Pšajd,
Nastja Klajnšek, Sanja Prejac, Urban Neudauer; Plesni klub Mambo Ptuj.
Mentorji: Boštjan Vavh, David Bedrač, Majda Fridl, Branka Bezeljak, Božena Krivec in Metod Peklar. Scenarij in režija prireditve Branka Bezeljak.
PTUJSKA TELEVIZIJA
t v
PROGRAMSKA SHEMA na kanalu S20
POVABILO NA KAVO
PTUJSKA KRONIKA
18,00; ponovitev ob 20.00 in £2,00 SREDA: ponovitev torkove odd^o ob 10,30
18.00; ponovitev ob 20.00 in 22,00 PETEK; ponovitev tetrtkove oddeje ob 10,30 16,00; ponovitev ob 20,00 (ti 22,00 NEDELJA: ponovitev torkove, Četrtkove In sobotne oddaje ob 12JOO, 15.00 in 19.30
Odslej tudi v omrežju T-2!
POGOVORNA ODDAJA zanimivi gostje aktualne teme kultura šport
in še več I
v sredo ob 18, uri samo na PeTv
www.petv.tv
2 ■ //tt/'-ff/>
UVODNIK
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
Od dvajsetletnice smemo pričakovati
zrele odločitve
Republika Slovenija letos praznuje dvajset let samostojnosti in z njo seveda praznujemo tudi mi - njeni državljani. Za nami je namreč pomembno obdobje, v katerem smo se Slovenci dokončno izoblikovali kot samostojen narod in v katerem ni manjkalo velikih izzivov. Slovenija, kot jo poznamo danes, je nastala kot posledica svobodne odločitve prebivalcev, ki so leta 1991 s plebiscitarno večino začrtali svojo nadaljnjo usodo in se odločili za samostojnost. Na plebiscitu smo izbrali demokratično republiko, ki pomeni v zgodovinskem spominu Slovencev nov začetek in priložnost za uresničitev ideje o lastni državi.
V času po osamosvojitvi je bilo najprej treba vzpostaviti stabilen notranjepolitični in gospodarski sistem, da bi država lahko uspešno delovala tudi v novih razmerah. Poleg tega je bilo pomembno izpolniti še nekatere zunanjepolitične cilje, s pomočjo katerih se je Slovenija utrdila na svojem mestu odgovorne in enakopravne članice mednarodne skupnosti. Med pomembnejše prelomnice sodijo sprejem v članstvo Organizacije združenih narodov, članstvo v Evropski uniji in predsedovanje tej mednarodni organizaciji ter članstvo v Natu. Seveda pa ni manjkalo niti drugih izzivov, ki smo jih nekatere bolj, druge manj uspešno obvladovali, vsak od njih pa je - tako kot pri odraščajočem otroku - prinesel novo znanje in izkušnjo za prihodnost.
Po zahtevnih, burnih in zanimivih dvajsetih letih se priložnost za refleksijo in oceno doseženega ponuja kar sama od sebe. Samo takšna samoocena je namreč lahko podlaga za premišljeno in uspešno nadaljevanje samostojne poti. V času globalne krize, ki se je iz finančnega in gospodarskega področja preselila v vse segmente našega življenja, velika strukturna vprašanja še čakajo na odgovore. Pri njihovem reševanju je izrednega pomena, da izpred oči ne izgubimo dolgoročnih ciljev, saj je usmerjenost v prihodnost predpogoj za stabilnost in uspešnost reform.
Pred dnevom državnosti si lahko Slovenci zaželimo ne samo lepe praznične sobote, temveč tudi več samozavesti in domoljubja, saj živimo v enem najlepših kotičkov sveta, ki je dal ogromno velikih dogodkov in še več velikih ljudi. Izkušnje in znanje, pridobljene v preteklih dveh desetletjih, bo potrebo premišljeno nadgrajevati ter uporabiti pri zagotavljanju nadaljevanja uspešne zgodbe o samostojnosti. Če so bile dve desetletji nazaj dovoljene sanje, so danes predvsem potrebne inovativne ideje o tem, kako naprej. Konec koncev lahko od dvajsetletnice zrele odločitve ne samo pričakujemo, temveč tudi zahtevamo.
Helena Neudauer
MISEL MESECA	
»Energija uma je bistvo življenja.«	Aristotel, filozof
SPREHOD PO VSEBINI
Delovno srečanje Zveze delovnih invalidov Slovenije	4
Načrt integritete Mestne občine Ptuj	4
S projektom Zdravo, sosed povezati čim več ljudi	5
Pobiranje ločeno zbranih odpadkov	5
Svetniki, občinska uprava in člani CK Ptuj v Burghausnu	10
Lyon v barvah sveta - slovenske barve zastopala Ptuj in Terme Ptuj	11
22. Dobrote slovenskih kmetij	12
Menedžerji, drznite si upati več!	13
Kako inovativni smo v Spodnjem Podravju	14
4. tradicionalni Tek partnerskih mest Ptuj 2011	14
ZRS Bistra pomaga pri krepitvi regionalnega razvoja	15
Valerija Šaško, prejemnica naziva Moja družinska zdravnica za leto 2011	16
Odzivna predstavitev Art & Heritage Carnival - Kurentovanje 2012	17
Ptuj bi moral graditi na kulturnem turizmu	18
Carta Incognita Hama Čavrka v Miheličevi galeriji	19
MGP vabi na ogled nove poletne komedije na prostem	20
Postani mini graščak! Grad Turnišče 2012. Res čista energija.	21
Na Ptuju gostujeta dve zanimivi razstavi iz Izraela	21
3. mednarodni glasbeni festival Arsana -Art Ptuj 2011	22
Julija že 9. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays	22
Idejna zasnova ureditve arheološkega muzeja in inštituta	23
Ptujski literati v Varaždinu	23
Odziv na projekt Šolskega centra Ptuj GO-CAR-GO nad pričakovanji	24
Mednarodna plesna delavnica na Ptuju	24
Uspešno šolsko leto za Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj	25
Mladim motoristom primanjkuje znanja o prometni varnosti	26
MPZ Mladika na mednarodnem tekmovanju v Olomoucu	27
Izjemni dosežki tehnikov in robotikov OŠ Mladika	27
5. maj - mednarodni dan babic, in 12. maj - mednarodni dan medicinskih sester	28
Pot v Slovenske gorice	30
Urški Urek naslov državne prvakinje	31
Odbojka na mivki tudi na Ptuju	31
Tatjana Majcen Ljubič - svetovna rekorderka	32
Naslovnica: Rado Škrjanec Foto: Tekmovanje Go-Car-Go
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
/fiff/fff/f
3
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
IZ MESTNE HIŠE
Delovno srečanje Zveze delovnih invalidov Slovenije in predstavnikov Sveta za invalide MO Ptuj
VMO Ptuj so se 31. maja na prvem delovnem srečanju sestali predstavniki projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije (Zora Tomič, predsednica, mag. Andrejka Faturin in Lea Kovač) in predstavniki Sveta za invalide Mestne občine Ptuj (predsednica Zdenka Ornik in dvanajst članov). Osnovni namen delovnega srečanja je bil predstavitev izvedbenih aktivnosti v okviru Akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov MO Ptuj in možnih nadgradenj projektov za invalide.
Maja Erjavec
V aprilu letos je Mestni svet MO Ptuj sprejel Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj, v maju pa je župan že imenoval svet za invalide, ki je njegovo posvetovalno telo z nalogo spremljanja in koordinacije tega načrta. MO Ptuj je ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki je pristopila k projektu Občina po meri invalidov. Eden izmed ciljev je tudi pridobitev listine Občina po meri invalidov.
Namen ustanovitve Sveta za invalide Mestne občine Ptuj in njegovega delovanja je nadgradnja že utečenih oblik prizadevanj za izboljšanje življenja invalidov, ki so že prisotne povsod po Sloveniji in regulirane s stra-
Foto: Črtomir Goznik
ni države. Torej je naloga tega sveta, da najde nove inovativne načine reševanja problemov, s katerimi se srečujejo invalidi, in ugotovi, kakšna je njihova spe-cifika v našem lokalnem okolju. Po predstavitvi projektov akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov Ptuj v letošnjem letu so partnerji izmenjali predloge in ideje za oblikovanje inovativnih programov in opredelili možnosti za izvedbo zastavljenih ciljev.
Izpostavljena so bila področja spodbujanja dobrega povezovanja tako med invalidskimi organizacijami in društvi v sodelovanju z javnimi zavodi, pomembnost ozaveščanja in infor-
Predstavnice projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije
miranja širše javnosti za prepoznavanje projektov v okolju, sodelovanje invalidov v projektih širšega pomena Mestne občine Ptuj in izboljšanje informiranja ter ozaveščanje delodajalcev za zaposlovanje invalidnih oseb s strani Zavoda RS za zaposlovanje v sodelovanju z Mestno občino Ptuj.
Srečanja se je udeležil tudi dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, ki je invalidske institucije, ustanove in društva
pozval, da se vključijo v večje kulturne projekte v mestu, navedel je EPK 2012 in tržnico z izdelki domače in umetne obrti v starem mestnem jedru. Poudaril je tudi, da si lokalna humanitarna društva trenutno prizadevajo za opremljanje najznamenitejših spomenikov na območju ptujske občine z Braillovo pisavo.
Na srečanju so ugotavljali, da je najpogostejša ovira za invalide tista v glavah zdravih ljudi.
Načrt integritete Mestne občine Ptuj
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je 1. junija podpisal sklep o sprejemu Načrta integritete Mestne občine Ptuj.
Dragica Germin
Na podlagi obveznega predloga tveganj s strani Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (v nadaljevanju: Komisija) je bilo treba v načrtu obdelati naslednja področja: nedovoljeno sprejemanje daril, neupoštevanje nasprotja interesov, neupoštevanje omejitev poslovanja, nedovoljeno lobiranje in zaščito prijaviteljev.
Delovna skupina je podrobno proučila različna poročila (notranje revizije, računskega so-
dišča in nadzornega odbora) ter obstoječa registra tveganj občine za leti 2009 in 2010 ter na podlagi navedenega in priporočila Komisije sprejela sklep, da med tveganja v MO Ptuj uvrsti še javna naročila ter tekoče in investicijske transfere.
Delovna skupina je ugotovila, da MO Ptuj z vidika organizacijskih pogojev, zaposlenih in z vidika procesov obvladuje tveganja na naslednjih področjih: sprejemanje daril, spoštovanje
nasprotja interesov, omejitev poslovanja ter tekoči in investicijski transferi.
Področje javnih naročil
Za tveganja na področju javnih naročil delovna skupina ugotavlja, da MO Ptuj zadovoljivo obvladuje navedeno tveganje tako z vidika organizacijskih pogojev, zaposlenih in tudi z vidika proce-
sov. Vendar pa predstavljajo na tem področju določene dejavnike tveganja neizbrani ponudniki in izvajalci. S strani neizbranih ponudnikov prihaja do vlaganja revizijskih zahtev, pri že izbranih izvajalcih pa obstaja tveganje pri nespoštovanju pogodbenih rokov oziroma nekvalitetne izvedbe javnega naročila. Na podlagi razpoložljivih podatkov v že za-
Načrt integritete Mestne občine Ptuj je objavljen na interni spletni strani Mestne občine Ptuj med »internimi akti«. Za skrbnico načrta integritete Mestne občine Ptuj je župan imenoval Dragico Germin. Skrbnik načrta integritete skrbi, da nosilci ukrepov, določenih in sprejetih z načrtom integritete, le-te skladno z določenimi roki izvršujejo. O realizaciji ukrepov in izboljšav vsake tri mesece poroča županu.
Uredništvo
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
ključenih revizijskih postopkih ni bilo ugotovljeno nestrokovno ravnanje zaposlenih. Prav tako so bili postopki izpeljani strokovno ustrezno.
Za obvladovanje tega tveganja delovna skupina vodstvu predlaga spremljanje: izvajanja pogodb (po kvaliteti in višini), sposobnosti dobaviteljev in ocenjevanje dobaviteljev, dobav in ponovno ocenjevanje dobaviteljev. Prav tako je potrebno sprotno preverjanje nabavljenega blaga in storitev, glede na postavljene vhodne zahteve in določanje vhodnih zahtev za blago in storitve.
Področji lobiranja in zaščite prijaviteljev
Področji lobiranja in zaščite prijaviteljev sta bili uvedeni z novim Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2010, zato predstavljata novost in je treba v prihodnje obvladovanju teh tveganj nameniti dodatno pozornost s strani javnih uslužbencev.
Delovna skupina ugotavlja, da navedeni področji nista obvlado-vani niti z vidika organizacijskih pogojev zaposlenih in tudi ne z vidika procesov. Verjetnost tve-
ganj je sicer majhna, ker se dogodek še ni zgodil in praktično tudi ni mogoče ugotoviti obstoja kakšnih posledic.
Delovna skupina je tako vodstvu MO Ptuj predlagala naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
•	na področju nedovoljenega lobiranja: identificirati je treba vse lobiste, ki stopijo v stik z občino, prijaviti vsak nedovoljeni stik lobista, poročati o stikih po predpisanem postopku, izobraževanje zaposlenih in uvesti nadzor predstojnika;
•	na področju zaščite prijavi-
teljev: izobraževanje zaposlenih glede zaščite prijaviteljev, sprejetje ustreznih navodil o postopku ravnanja v primerih zaščite prijavitelja in v proces zaščite prijavitelja vključevati le ljudi, ki so seznanjeni s postopki.
V skladu z zakonskimi pooblastili bo Komisija preverjala oblikovanje in uresničevanje načrtov integritete, zavezanci pa so dolžni v roku petnajstih dni od prejema zahteve posredovati poročilo o uresničevanju načrta integritete.
S projektom Zdravo, sosed povezati čim več ljudi
Branka Bezeljak, predsednica ČS Center
V imenu sveta ČS Center se zahvaljujem vsem, ki ste se v tako velikem številu odzvali povabilu za sodelovanje na festivalu Zdravo, sosed. Tako osebni kot medijski odmevi so bili odlični. Dobili smo veliko pohval in tudi kritičnih dobronamernih pobud.
Prepričana sem, da je čas, da ljudje prisluhnemo drug drugemu, ter da je 1. festival pokazal, da bi lahko postal tradicionalno druženje vseh prostovoljnih in nevladnih organizacij, ustanov in prebivalcev našega mesta.
Foto: Franjo Rozman
Zato vas vabim, da na osnovi izkušenj pri delu v vaših društvih do jeseni s skupnimi močmi pripravimo vsebinsko zasnovo festivala, zberemo predloge in ideje, kako pomagati ljudem. Prav tako pa se moramo z vsemi silami skupaj lotiti izvedbe projekta Medgeneracijski center na Potrčevi.
Vse, ki ste pripravljeni delati z mladimi in starejšimi kot mentorji in organizatorji, vabim, da se oglasite, da bomo do jeseni poskušali organizirati ulične
Pobiranje ločeno zbranih odpadkov iz ekoloških otokov
Javne službe Ptuj, d. o. o.
S strani občanov je bilo nekajkrat opozorjeno, da se pri odvozu odpadkov iz ekoloških otokov posamezne ločeno zbrane frakcije odvažajo z istim vozilom in da se pri tem sicer ločeno zbrane frakcije pomešajo.
V zvezi z navedenimi opažanji sporočamo, da se odvoz nekaterih frakcij (plastična embalaža in folije ter kovinska embalaža) sicer res odvaža z istim vozilom, vendar se pri tem ločeno zbrani
frakciji (bistveno) ne pomešata in takšno zbiranje tudi ne ovira postopka sortiranja na CERO Gajke. Sortiranje zbranih frakcij na CERO Gajke je treba izvajati ne glede na to, da se frakcije na ekoloških otokih sicer zbirajo ločeno, saj so zaradi nepazljivosti uporabnikov pri odlaganju v posode nekatere frakcije deloma kljub ločevanju pomešane.
Pri zbiranju odpadkov z istim vozilom do napak ne prihaja in je vselej zagotovljeno, da se s strani občanov ločeno zbranih frakcij med seboj nikoli ne meša.
skupine in povabiti čim več prebivalcev, da bi se vključili v društva in organizacije.
Samo z druženjem in sodelovanjem bomo lahko sami poskrbe-
li, da bo življenje v našem mestu prijetno za vse. Pokazali smo, da ni vse v denarju in materialnem bogastvu.
/fiff/fff/t
5
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
MESTNI SVET
r-r • v • 1	1	•	1 •	•	* *	1 v * 1
Znižanje komunalnega prispevka in reorganizacija občinske
uprave
Na junijski redni seji so svetniki končno uskladili in potrdili spremembe dveh zahtevnih odlokov: o komunalnem prispevku ter o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave. Za usklajevanje številnih različnih pobud, mnenj, pogledov in stališč na ti dve področji pa je bilo potrebno kar nekaj mesecev in na koncu še amandmaji.
Milena Turk
Na oba predlagana akta so bili kljub dolgemu usklajevalnemu času podani še amandmaji, ki so jih vložili svetnik Peter Pribožič (za natančno klasifikacijo nesta-novanjskih kmetijskih objektov) in odbor za gospodarstvo (za znižanje komunalnega prispevka za večstanovanjske stavbe in gostinske objekte razen turističnih kmetij na faktor 0,7) ter župan (za znižanje komunalnega prispevka za garažne stavbe do 50 m2 na faktor 0,7, nad 50 m2 pa na faktor 1,0 ter za izenačenje kabineta župana z vsemi drugimi oddelki ter izenačenje vodje kabineta župana z drugimi vodji oddelkov).
Komunalni prispevek odslej nižji za določene objekte
Odlok o komunalnem prispevku (KP) je bil sprejet v juliju leta 2007. Odlok ima temeljna določila v Zakonu o prostorskem načrtovanju, na podlagi katerega je oblikovan tudi Pravilnik o merilih za odmero KP. Glede faktorjev dejavnosti pravilnik o merilih v 7. členu določa, da lahko občina v podrobnej ših merilih za odmero KP določi faktorje dejavnosti, ki jih za različne vrste objektov določi v razponu od 0,7 do 1,3. Kot merilo se upoštevajo površina
stavbnega zemljišča, neto tlorisna površina, opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, pri čemer se upošteva namembnost objekta, in sicer tako, da se za posamezne vrste objektov uporabijo različni vrednostni faktorji dejavnosti. Lahko pa se predpišejo tudi delne ali celotne oprostitve plačila KP.
Ker je bilo že v preteklosti in vseskozi izraženih veliko pobud za znižanje KP v MO Ptuj, ki je v primerjavi s sosednjimi občinami in primerljivimi slovenskimi občinami višji, so se s spremembami odloka zdaj znižali faktorji dejavnosti za nekatere vrste objektov. Faktor za enostano-vanjske in dvostanovanjske stavbe ter garažne hiše v velikosti do 50 m2 se je iz količnika 1,0 znižal na 0,7. S tem se želi na območju MO Ptuj spodbuditi stanovanjsko gradnjo, da bi spodbudili priseljevanje prebivalcev. Odbor za gospodarstvo je predlagal količnik 0,7 tudi za večstanovanjske stavbe, a amandma ni bil sprejet, prav tako ne njihov amandma o znižanju količnika za gostinske stavbe (razen za turistične kmetije) na 0,7. S podrobnejšo klasifikacijo industrijskih stavb se je za industrijske stavbe za proizvodno dejavnost in industrijo količnik znižal na 1,0, za industrijske
stavbe za obrtno dejavnost, če je skupaj največ 500 m2 pokritih površin, pa na 0,7. S tem se želi spodbuditi gradnja proizvodno-industrijskih stavb, s čimer bi povečali gospodarsko aktivnost na območju občine. Za nestano-vanjske kmetijske stavbe je ostal faktor 0,7, enako kot prej, vendar pa je zdaj natančno opredeljeno, da so to spremljevalni objekti, silosi, skladišča in male čistilne naprave, kot je z amandmajem predlagal P. Pribožič. Zaradi sprememb odloka se bo na drugi strani posledično znižal povprečni občinski prihodek od KP za novogradnjo, in sicer za okrog 150.000,00 evrov na letni ravni. Na letni ravni je bilo namreč izdanih okrog 50 odločb o odmeri KP za novogradnjo stanovanj. Če je znašal odmerjeni KP v povprečju 10.000 evrov za novogradnjo, je znašal skupaj odmerjeni komunalni prispevek 500.000 evrov.
Nov oddelek občinske uprave - kabinet župana
Odslej bo občinska uprava imela še en oddelek, in sicer t. i. kabinet župana. Do pred nekaj leti je že obstajal urad župana, ki pa ni nikoli imel svojega vodje, njegove naloge in tudi pristojnosti pa niso bile tako obširne, kot bodo naloge in pristojnosti kabineta župana. V oktobru leta 2009 se je urad župana združil z oddelkom za splošne zadeve. Zdaj se bo urad župana in splošnih zadev spet razdvojil na kabinet župana in oddelek za splošne zadeve. V prvotnem predlogu sprememb je bilo tudi zapisano, da naj bi vodja kabineta imel drugačno pozici-
jo kot drugi vodji, in sicer bi bil neposredno odgovoren županu, vendar se je ta zaradi preštevilnih pripomb in nestrinjanj odborov ter svetnikov odločil drugače in to posebno pozicijo z amandmajem črtal iz odloka.
Predsednik odbora za gospodarstvo Gorazd Žmavc je na seji sveta komentiral, da je prevladala politična modrost predlagatelja, zato bodo predlagane spremembe in amandma župana podprli. Član tega odbora Miro Vamber-ger, ki se tudi sicer ukvarja z organiziranostjo sistemov, je menil, da v delovno področje kabineta župana spadajo samo protokol, odnosi z javnostmi in naloge, vezane na mestni svet. V tem primeru je ocenil kot pravilno, da je vodja kabineta župana neposredno odgovoren županu. Ne sodijo pa po njegovem v kabinet, kakor je predlagano v odloku, kadrovske zadeve in sistem plač zaposlenih ter koordiniranje dela na pomembnejših investicijah in projektih občine, ker je to v delokrogu drugih oddelkov. Miroslav Luci je napovedal, da sprememb organizacije občinske uprave ne bo podprl, ker mu ni razumljivo, kako bo lahko župan sosednje občine opravljal ključno funkcijo v ptujski občini, ti dve občini pa nimata enakih interesov in usmeritev pri nekaterih zadevah. Po njegovem takega primera v Sloveniji ni. Vlado Čuš je ob tem izrazil željo, da se postavijo merila, preko katerih bi se lahko spremljala učinkovitost občinske uprave, ne v želji po nadzoru, ampak ker smo vsi, tako občinska uprava kot mestni svet, del iste zgodbe.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Vprašanji Mira Vamberger-
1. Ali ima MO Ptuj namen finančno podpreti (subvencionirati) izgradnjo plinskih priključkov gospodinjstev v mestni občini glede na to, da gre za izgradnjo plinskega omrežja znotraj mestne občine oz. pri investiciji kako drugače sodelovati?
Odgovor: V dosedanji praksi Mestne občine Ptuj ni bilo subvencioniranja plinskih priključkov kakor tudi ne vodovodnih in kanalizacijskih priključkov, zato v proračunu Mestne občine Ptuj ni teh sredstev.
2. Ali bi bilo ob morebitni predvideni investiciji v novo
plinsko omrežje na območju Mestne četrti Breg-Turnišče (in drugod po mestni občini) smiselno izgraditi oz. posodobiti sistem internetnega omrežja (npr. izgradnja optičnih povezav) ter istočasno postaviti v kinetne jaške pod zemljo obstoječo telefonsko, kabelsko in električno infrastrukturo?
Odgovor: V skladu s koncesijsko pogodbo bo Adriaplin, d. o. o., pristopil k izgradnji plinovodnega omrežja glede na rezultate komercialne raziskave o zanimanju za priključitev na plinovodno omrežje, ki se je izvajala v februarju in marcu 2011. Za gradnjo plinovoda Adriaplin vedno pridobi služnosti in gradbeno
6 ■ //tt/>-ff/'
MESTNI SVET
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
dovoljenje za svoj vod ločeno od investicij MO Ptuj. Pri investicijah, ki so v proračunu MO Ptuj (Potrčeva cesta, pločnik na Zagrebški ...), vedno koordiniramo že v fazi projektne dokumentacije z vsemi upravljavci komunalnih vodov (tudi z Adriaplinom, d. o. o.) in kasneje na gradbišču. Ker pa so med komunalnimi vodi po tehničnih predpisih za vsak vod posebej potrebni horizontalni in vertikalni odmiki, ne moremo vse vode peljati v kine-te. Če bi proračun občine dopuščal posodobitev vseh obstoječih komunalnih vodov ob predvideni izgradnji plinovoda, bi bilo seveda smiselne rekonstruirati vse vode in samo cestno telo.
Marijana Nikšič Zorko
Pobuda Mirana Meška: Občinska uprava naj skupaj s strokovnimi službami in Javnimi službami, d. o. o., pripravi izhodiščne kriterije za določanje prioritet pri rednem in investicijskem vzdrževanju občinskih cest v pomoč in sugestijo ČS pri določanju prioritet posameznih odsekov cest za investicijska in redna vzdrževanja. V pripravi načrta časovnih prioritet investicijskih del naj jasno opredeli kriterije:
•	kriterij poškodovanosti vozišča, ki neposredno vpliva na prometno varnost, ekonomiko in okolje;
•	funkcionalnost ceste: omogočanje hitrega, varnega in za okolje čim manj obremenjujočega odvijanja prometa, gostota poseljenosti;
•	kategorijo družbenega pomena: potek ceste ob pomembnih objektih, ki imajo večji pomen za lokalno skupnost;
•	obremenjenost in vrsta oziroma vpliv prometa na okolje (frekvenca prometa, težka mehanizacija ...).
Odgovor: Občinska uprava v sklopu priprav načrta časovnih prioritet investicijskih del če-trtnim skupnostim sugerira, da so kriteriji za prioritetni plan urejeno zemljiškoknjižno stanje in da je treba upoštevati funkcionalnost ceste z vidika večjega povezovanja, večje poseljenosti
območja, da je treba upoštevati tudi kategorijo družbenega pomena, predvsem, ali gre za ceste, kjer so linije šolskega prevoza oz. potekajo ceste ob pomembnih objektih, ki imajo pomen za lokalno oz. četrtno skupnost. Pomemben kriterij je tudi poškodovanosti oz. dotrajanosti obstoječih cest, ki vplivajo na prometno varnost in okolje ter tudi na količino oz. nivo potrebnega rednega letno-zimskega vzdrževanja. Na podlagi posredovanih sugestij pa imajo četrtne skupnosti z vidika poznavanja okolja oz. potreb posamezne četrtne skupnosti in zagotovljenih proračunskih sredstev za posamezno proračunsko leto odločujočo vlogo pri sestavi prioritetnih načrtov investicij -skih del za posamezno četrtno skupnost.
Pobuda Milana Krajnika:
Na Raičevo ulico, mimo Upravne enote Ptuj, naj se namestijo hitrostne ovire za umirjanje prometa.
Odgovor: Raičeva ulica na Ptuju je regionalna cesta, upravlja in vzdržuje jo Direkcija RS za ceste. Upravljavec regionalne ceste že pripravlja predlog ureditve križišča pri Upravni enoti in križišča Raičeve s Trstenjako-vo in Potrčevo cesto, s katerim bo zagotovljena večja prometna varnost.
Pobuda in vprašanje Milana Petka:
1.	Na mostu čez potok Grajena na občinski cesti Grajena-Krče-vina pri Vurberku-Krčevina pri Ptuju, pri Vinku Lozinšku, Grajena 35, je nujno potrebno popraviti zaščitno ograjo in opraviti pregled statike tega mostu.
Odgovor: Opravili bomo ogled mostu in ograje ter naročili potrebna vzdrževalna dela.
2.	Kako je z razpisom za izbiro koncesionarja za izgradnjo javne razsvetljave v nadaljevanju ceste od Grajene proti Grajen-ščaku, v dolžini okoli 1,5 km? Ali je morda razpis že bil, pa je Grajena izpadla iz izgradnje JR? Ali še morda razpis bo in
bo JR na Grajeni urejena? In če bo, kdaj bo JR urejena?
Odgovor: Razpis za izbiro koncesionarja za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj poteka po dvofaznem postopku javnega naročanja, in sicer po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Občinska uprava je že zaključila s prvim delom postopka in priznala sposobnost 4 (štirim) ponudnikom, ki jih bomo povabili k oddaji ponudbe na podlagi pripravljenih popisov in tehničnih specifikacij. Četrtna skupnost Grajena ni izpadla iz predvidene gradnje.
Pobuda Marjana Kolariča: Pred avtobusnim postajališčem, ki služi tudi za šolski avtobus za učence iz ČS Rogoznica, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, naj se zaradi varnosti otrok namesti prometni znak za omejitev hitrosti na 30 km/h.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo bomo namestili prometno signalizacijo.
Andrej Trunk
Pobuda Silve Fartek s predlogi za rešitev problematike ekoloških otokov: Iz različnih krajev po MO Ptuj je bilo s strani občanov ter prav tako svetnikov mestnega sveta že večkrat podano opozorilo na težave zaradi neurejenosti nekaterih ekoloških otokov. Že po prvem preverjanju dejstev na samih lokacijah teh otokov po občini je bilo ugotovljeno, da so razmere takšne, da je potrebno takojšnje in temeljito ukrepanje, saj ekološki otoki na številnih krajih ne opravljajo svoje funkcije - namesto da bi z njihovo postavitvijo okolje varovali in skrbeli za njegovo čistočo, ga še bolj onesnažujejo. Ob navedeni ugotovitvi se postavlja vprašanje, zakaj so nekatera mesta veliko bolj zapolnjena z odpadki, in sicer tudi s takimi, ki tja ne spadajo.
Odgovor: Stanje na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma t. i. ekoloških otokih je v zadnjem
času dejansko neurejeno, kar ugotavljamo tudi inšpekcijske službe na terenu. Pobuda Silve Fartek je zato smiselna. Ministrstvo za okolje in prostor je v januarju 2011 pripravilo osnutek nove Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na uredbo so bile dane pripombe, ki so sedaj v obravnavi na Ministrstvu za okolje in prostor. Sledi priprava predloga uredbe z upoštevanimi pripombami. Nato bo predpis še v enomesečni medresorski obravnavi in nato dan v sprejem na vlado.
Bistvena novost nove uredbe je sprememba koncepta ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pri izvirnih povzročiteljih, ki za večino ločenih frakcij zbiranje na zbiralnicah ločenih frakcij nadomešča z zbiranjem od »vrat do vrat«. Če povzamemo, so torej v pripravi novi predpisi, s katerimi bodo določeni drugačni načini izvajanja, in s tem bo storitev bolj približana povzročiteljem. Vizija za končno rešitev situacije je zbiranje vseh frakcij od »vrat do vrat«, s čimer ukinjamo ZLF in vso problematiko v zvezi z njimi.
Do sprejetja nove uredbe se smiselno zdajšnje zbiralnice ločenih frakcij ne bodo prestavljale oziroma se tudi nove ne bodo postavljale, saj bodo morale vse občine po sprejetju nove uredbe nove standarde prenesti tudi v občinske odloke in nato najkasneje v roku enega leta od uveljavitve uredbe vzpostaviti novi režim tudi v praksi.
Glede na navedeno je zato smiselno do uveljavitve novega režima zbiranja ločenih frakcij z izvajalcem javne službe Čistim mestom Ptuj, ki izvaja storitve na terenu, in skladno s pogodbo z Javnimi službami Ptuj dogovoriti terminski režim, ki bo zadoščal kapacitetam zbranih ločenih frakcij občanom. V ta namen je bil s strani izvajalca podan novi terminski načrt, ki se prilagaja novonastali situaciji in se bo po zagotovilu slednjega začel izvajati z 18. 6. 2011.
Alenka Korpar, mag. Olga Fekonja
,/fW/rfM
7
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
SDS Le predčasne volitve - resen protikrizni ukrep
V MO SDS Ptuj podpiramo predčasne volitve, ki bi v gospodarski in politični krizi pomenile ponovni zagon Slovenije. Tudi Slovenska demokratska mladina je soglasno potrdila predlog »Mladi imamo dovolj, gremo na predčasne volitve«. Po 20 letih ne želimo več ideološkega izključevanja. Junij je bil v MO SDS prav posebej razgiban in aktiven. Za nami so letne športne igre SDS, ki smo jih v sodelovanju z občinskima odboroma SDS Dornava in Hajdina vzorno izpeljali. 17. junija pa je ob nogometnem igrišču v Podvincih potekala letna konferenca Mestnega odbora SDS Ptuj s podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem članov.
Spoštovane občanke in občani!
Ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije vam čestitamo s trdnim upanjem na novo razvojno obdobje naše države.
Mestni odbor SDS Ptuj
■■■ Vsi imamo in vse ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost
Sodobni družbeni razvoj je soočen z različnimi krizami, tudi krizami identitet, ki so v času globalizacije še toliko bolj na površju. Pomembno je, da vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Naša identiteta so tudi naša socialna moč, naše znanje, so naša čustva, vrednote in pripravljenost za doseganje ciljev. Tako kot je čas sovražnik minljivosti, so spomini njegovi prijatelji ... Čuvajo odgovore, kako je bilo včasih, kako smo živeli, kaj je nastajalo, kako pomembni so bili in so še minuli dogodki, delo in vse, kar nas na tak in drugačen način označuje ... Dogodki, trenutki, želje, sanje, uspehi ., shranjeni v spominu in arhivu, ohranjajo svojo večnost.
Praznovanje jubilejev je eden tistih trenutkov, ko z odgovornostjo skrbimo, da svojo zgodovino, ujete trenutke zavarujemo pred zgodovinsko pozabo.
Iskrene čestitke ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije!
SD Ptuj
zares Praznično ob dnevu državnosti
Pred natanko dvajsetimi leti, 25. junija 1991, je takratna slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slovenija, Slovenke in Slovenci so praznovali, saj sta se uresničila večstoletna želja in sen slovenskega naroda. V dvajsetih letih je bilo narejeno ogromno: izoblikovala se je demokratična državna ureditev, Slovenija je postala članica vseh najpomembnejših mednarodnih integracij, pridobili smo si ugled in zaupanje. Vendar povsem gladko ne gre, pojavljajo se krize, padci, a vselej tudi vzponi. Pred nami so novi izzivi in nove priložnosti. Vselej so in zmogli bomo tudi mi.
Vsem Slovenkam in Slovencem, občankam in občanom Ptuja čestitamo ob dnevu državnosti ter vam želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
Natanko pred 20 leti smo si Slovenci v vojni za
-jftiS	samostojno lastno državo Slovenijo to tudi izbo-
^TOTTTSTuTri] ... „, " , . „,	....
rili. Slovenkam m Slovencem se je uresničil vec-
stoletni sen o lastni državi. Ptujčanke in Ptujčani, praznujmo to okroglo obletnico samostojnosti s ponosom in izobesimo zastave.
MO SNS želi vsem Ptujčankam in Ptujčanom ponosno domoljubno praznovanje 25. junija, dneva državnosti.
Mestni odbor SNS Ptuj, predsednik Miroslav Letonja
i ^^ LDS predlaga sestavo nove ISS levo sredinske vlade
Svet LDS je sklenil, da bo SD-ju predlagal sestavo nove vlade v okviru zdajšnje levosredinske koalicije. Pri sestavljanju nove vlade smo v LDS odprti za vse možnosti, pripravljeni pa smo se odreči tudi svojima dvema ministrstvoma v vladi. Svojega mandatarja ne nameravamo predlagati, zmanjšanja ministrstev pa tudi več ne zahtevamo. Prav tako je svet LDS največjo koalicijsko stranko, SD, pozval, naj prevzame odgovornost za izhod iz nastalega položaja in naj te odgovornosti ne prelaga na drugi dve koalicijski partnerici Zares in LDS. Vlada po mnenju Katarine Kresal, predsednice LDS, potrebuje kritično samorefleksijo tudi zato, »če želimo, da levosredinska opcija še živi in se razvija«.
Na seji sveta LDS je bilo izvedenih tudi nekaj kadrovskih zadev. Člani sveta so za predsednika sveta imenovali Antona Anderliča, za podpredsednico sveta pa predsednico MO LDS Ptuj Lidijo Majnik.
Mestni odbor LDS
S ponosom in častjo ob 20. .......'*........ Obletnici Republike Slovenije
Mestni odbor SLS Ptuj iskreno čestita občankam in občanom za 20. obletnico samostojnosti in državnosti. Še posebej s ponosom in častjo, ker je bila predhodnica SLS, Slovenska kmečka zveza, prva politična stranka v času osamosvajanja in demokratizacije ter preloma, s katerim smo si Slovenci prvič v zgodovini izborili samostojno demokratično državo.
Mestni odbor SLS Ptuj
8 ■ //tt/'-ff/>
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / RAZPIS
PTUJCANI	23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
M.5I Praznujemo 20-letnico
^ffi™ jssesme 1 v	i'
---državnosti
V Novi Sloveniji se veselimo 20 let državnosti naše lepe Slovenije. Živimo v demokratični republiki z osnovnimi človeškimi pravicami. Sprašujemo pa se, ali nam je demokracija prinesla boljše pogoje za življenje v današnjem času. Priča smo zlorabam posameznikov, ki so spremembo sistema izkoristili za lastne finančne in materialne koristi na račun večine državljanov. Nova Slovenija vidi rešitev v drugačnem načinu dela vsakega posameznika, tako v politiki kot v družbi sploh. Postavimo družbo z več reda in spoštovanja pravne države. Predvsem pa vidimo rešitev v preprostem dejstvu - izpolnjujmo »deset zapovedi«, pa bo vsem v Sloveniji dobro in praznovanja obletnic bodo lepša. Tabor Nove Slovenije v Loški dolini 12. junija je bil namenjen praznovanju 20. obletnice. Govorili smo o rešitvah, kako naprej. Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku in želimo lepe počitnice z dopusti, da bomo v jeseni resneje reševali krizne razmere.
Mestni odbor N.Si
Največjega bremena krize ne ZeMsw* smejo nositi tisti, ki imajo najmanj
Sporočilo vladi, ki je gladko izgubila referendume, je jasno
Slovenska vlada se je reševanja gospodarske krize lotila pri repu namesto pri glavi. Za izhod iz krize potrebujemo najprej delujoče gospodarstvo, ki bo ustvarilo večjo dodano vrednost in nova delovna mesta. Ob tem pa mora vlada hitro sprejeti pozitivne ukrepe za racionalno delovanje države. Prihranke naj najprej išče pri tistih nekaj sto ljudeh, ki so si protipravno prilastili naše nekoč skupno premoženje in ki nam želijo ukrasti našo državo. V nasprotnem nam resno grozi, da nas bo sedanja vlada do konca svojega mandata pripeljala do grškega, irskega ali portugalskega scenarija. Za slabe zakonske ter reformne rešitve, ki so padle na zadnjih treh referendumih, in težko gospodarsko stanje v državi gotovo niso odgovorni državljani in državljanke, ker ne bi podpirali reform. Po naši oceni ljudje niso proti reformam. Nasprotno, želijo, da se naša država preoblikuje v pravno in socialno državo, v kateri bo zagotovljena enakost pred zakonom. Želijo si tudi višjo kakovost življenja, kar je povezano z učinkovitejšim reševanjem okoljskih vprašanj in ekoloških problemov. V Sloveniji že dve desetletji zamujamo s strateško odločitvijo, kaj želimo narediti. Pravo rešitev je treba ob čim širšem soglasju sprejeti v parlamentu. Realno bo to žal možno, če seveda sedanja vlada ne bo prej odstopila, šele v naslednjem letu.
Zeleni Ptuja

Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti.
DeSUS - Mestna organizacija Ptuj
Mestna občina Ptuj na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/2007) objavlja
RAZPIS
za ptujsko vinsko kraljico za obdobje 20112013
Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pozivata dekleta, da se prijavijo na izbor za vinsko kraljico vinorodnega podokoliša Srednje Slovenske gorice.
1. SPLOŠNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo samska dekleta, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	izhajajo iz vinogradniške kmetije;
-	imajo stalno bivališče na vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice;
-	ki v letu prijave niso starejša od 25 let;
-	ki so pripravljena sodelovati na prireditvah, ki jih za promocijo vin vinorodnega okoliša in promocijo tradicionalne vinske kulture ter s tem povezane turistične ponudbe pripravljata Mestna občina Ptuj in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.
2.	VSEBINA OCENJEVANJA
Strokovna komisija bo ocenjevala naslednje sklope:
-	splošni vtis,
-	splošno znanje,
-	poznavanje vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in vinorodni deželi Podravje,
-	področje znanja ponudbe vina.
3.	NAČIN IN ROK PRIJAVE
Prijave sprejemata Andrej Rebernišek, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, tel. 749 36 29, in Alenka Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel. 748 29 42, e-pošta alenka.bezjak@ptuj.si.
Rok za prijavo je do 2. septembra 2011.
Številka: 430-19/2011 Datum: 8. 6. 2011
Dr. Štefan Čelan, s.r. župan Mestne občine Ptuj
.	9
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
MEDNARODNO SODELOVANJE
Svetniki, občinska uprava in člani Cesarsko-kraljevega Ptuja ob 10. obletnici pobratenja obiskali Burghausen
Ob 10. obletnici pobratenja med mestoma Ptuj in Burghausen so mestni svetniki in občinska uprava Ptuja ter člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj obiskali to starodavno nemško mesto, ki leži ob reki Salzi na meji med Avstrijo in Nemčijo, 50 kilometrov nad Salzburgom in okrog 50 kilometrov pod Munchnom, blizu mejnega prehoda Passau. Uradni del obiska je bil pred Mestno hišo in v mestni dvorani. Prav tedaj, med 10. in 12. junijem, pa je potekal tudi njihov letni festival, t. i. mali Burgfest - Sonnwendfeuer, na katerem je med drugimi sodelovalo tudi ptujsko društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Miha Masten, Milena Turk
Foto: Marijan Petek, Franjo Rozman
Pot do Burghausna in uradna slovesnost v mestni dvorani
Pot do Burghausna nas je popeljala skozi razgibano krajino Avstrije, ki je v tej smeri pretežno kmetijska. Burghausenčani so svoje partnerje iskali v premeru 500 km, kar pomeni, da je čas vožnje do tega mesta relativno kratek - z avtomobilom traja le štiri ure. Če pogledamo v zgodovino, sta mesti Ptuj in to spodnje bavarsko mesto ležali na meji Salzburške nadškofije in sta zato oba gradova, tako ptujski kot burghausenski (še posebej ta s svojim več kot 1050 metrov dolgim obzidjem spominja na dolgo trdnjavo), služila v obrambne namene. Mesti sta se podobno razvijali, obe preživeli večja požara, razcvet Burghausna pa se je zaradi naravnih danosti začel v 20. stoletju, ko se je na obrobju
i iT®*/
, & 1 4 '

m<
«a
Slavnostni sprejem v mestni dvorani
mesta razvila močna kemijska industrija - Waker chemi.
Prvi dan obiska, takoj po prihodu, smo se sprehodili skozi stari del mesta do središča, kjer so skupaj nastopili bobnarji obeh društev in prikupno zaplesale članice Umetniške sekcije Graziosa društva CKP ter nam tako obudili čas srednjega veka. Uradna slovesnost se je odvijala v mestni dvorani, kjer sicer potekajo tudi redne seje občinskih svetnikov. Župan Burghausna Hans Steindl se je ob tej priložnosti zahvalil najzaslužnejšim Ptujčanom za dobro sodelovanje; zahvale so prejeli Marija Hernja Masten, Albin Pišek, Valentin Zamuda, Bojan Miško in Marjan Petek. Ob tem sta se oba župana strinjala, da je sodelovanje zelo razvito in poteka med meščani vseskozi -tako na kulturnem kot športnem, okoljevarstvenem in šolskem

Marko Vrevc, Hans Steindl, dr. Štefan Čelan in Gerhard Hübner
področju kot tudi srečanja čisto družabne narave.
Sprejema sta se udeležila še Marko Vrevc, generalni konzul Slovenije v Münchnu, ter dr. Hermann Rumschöttel, predsednik Bavarsko-slovenskega društva. Dobro obiskano srečanje je popestrilo predavanje Marije Hernja Masten o Ptuju - govorila je v nemščini, po mnenju poznavalcev nemškega jezika z lepo izgovarjavo. Izpostavila je, kar seveda malokdo ve, da je stik med mestoma bil vzpostavljen že v 16. stoletju, ko je v Altotting, v kraju blizu Burghausna, potekala romarska pot - torej nas zgodovina druži že 400 let. Prvi dan obiska se je zaključil s pogostitvijo in druženjem z meščani Burghausna v mestni dvorani, nato pa še z obiskom različnih lokalov in s klepetom do poznih nočnih ur.
Ogled mestnega jedra, trdnjave, sežigalnice in praznovanje Sonnwendfeuer
Če je prvi dan obiska ptujske delegacije v Burghausnu bil predvsem uraden, so gostitelji drugi dan poskrbeli za izletniško vzdušje, saj so dopoldan pripravili voden ogled starega mesta.
Najprej smo se spustili v mestno jedro in si ogledali glavne ulice ter trge s palačami, cerkvami in vodnjaki. Glavni trg, ki ga odlikuje tudi prostranost, obvla-
duje mogočna cerkev sv. Jakoba, vzdolžno pa so na obeh straneh do zaključka trga tesno nanizane meščanske hiše s pročelji, sega-jočimi nad strehe (tako da ta ni vidna), z ravnimi ali stopničastimi zaključki na vrhu. Datirajo v 16. stoletje in mestu dajejo renesančni videz. Izpostaviti velja staro in novo mestno hišo, kjer je tudi dvorana za protokolarna srečanja in podpise slavnostnih pogodb. Zanimivo je, da v njej ni prav nobene sodobne tehnologije. Na vsakem koraku se vidi, da dajejo velik pomen umetnosti, tako slikarski kot kiparski in arhitekturni. V spodnjem delu mesta, ki je bilo večkrat poplavljeno, vzporedno z grajskim hribom poteka ulica z v tla vgrajenimi ploščami, na katerih so vtisnjena znana imena nastopajočih na Jazz festivalu, ki ga pripravljajo že od leta 1975. Mimo mitnice nato popotnika pot popelje do zaključka grajskega kompleksa, smodnišnice, skozi grajska vrata do jezera Wohrsee, kjer smo jim na prisojnem pobočju grajskega hriba Ptujčani zasadili vinograd, tako da mesto tudi po njem spominja na Ptuj.
Nad mestom se na podolgovati in ozki skalnati vzpetini med reko Salzach in jezerom dviguje mogočna trdnjava. Današnjo obliko močnega obrambnega sistema je dobila v začetku 16. stol., da bi se ubranila pred prihajajočo turško nevarnostjo. Utrdba meri nekaj več kot kilo-
10 .
MEDNARODNO SODELOVANJE
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
meter v dolžino in je tako največja nemška utrdba ali še več, najdaljši grad v Evropi. Grad je razdeljen na šest ločenih dvorišč, ki so v zgodovini imela vsaka svojo vlogo, danes pa tukaj živi okrog 130 ljudi. Na šestem dvorišču so nekoč živeli rokodelci in obrtniki, ki so skrbeli za oskrbovanje gradu, na petem so gojili sadje in zelenjavo, četrto dvorišče so obvladovali konjušnica za vojsko in ženski ter moški zapor, na tretjem dvorišču je bila velika orožarna, na drugem konjušnica za grajsko gospodo, na prvem dvorišču, najstarejšem delu gradu, pa so živeli grajski gospodje. Za vse, ki si želite ogledati srednjeveško mesto z gradom, še mogoče podatek, da boste za ogled potrebovali ves dan.
Popoldan drugega dne je ptujska delegacija izkoristila tudi za obisk sežigalnice, ki leži na obrobju mesta, v Burgkirchnu. Z računalniško predstavitvijo in sprehodom skozi sežigalnico smo spoznali delovanje tega objekta, ki je bil zgrajen v letu
1994. Sežigalnica skrbi za sežig smeti, ki se ne ločujejo po ločevalnih postopkih. Milijon ljudi dnevno pridela 700 ton teh odpadkov. Pomemben je tudi podatek, da je sežigalnica energijsko samozadostna. Pridelano elektriko pri sežigu pa celo prodajajo bližnji tovarni. To pa ni edini stranski produkt, pri sežigu ločijo tudi sol, ki jo uporabijo za posip cest v zimskem času, pridelajo pa še odpadni material, ki je uporaben v pridelavi asfalta. Kovine uporabijo ponovno v re-ciklaži. Sežigalnico je mogoče v vsakem trenutku nadzorovati preko spleta, tako da so podatki za javnost vedno na voljo, obremenjevanja okolja pa skorajda ni. Smeti sežigajo nad 1150 °C, minimalno pri 850 °C, vrednosti izpustov pa so nekajkrat nižje od evropskih direktiv.
Po vrnitvi na Burgehof, mestni grič, smo se Ptujčani udeležili zgodovinskega praznovanja Sonnwendfeuer (mali Burgfest). Pri dogodku je s svojimi bobnarji in plesalci sodeloval tudi
CKP. V podobnem društvu v t. i. Vojvodskem mestu Burghausen deluje več kot 1000 članov. Okrog turnirskega prostora so se zbrali srednjeveški orožarji, lovci, kuharji, plemiči, plesalci, kovači, glasbeniki in še bi lahko naštevali. Vojaki in konjeniki so prikazali tudi srednjeveško bitko, vrhunec večera pa je bil pri-
žig ognja, okrog katerega so se zbrali vsi udeleženci.
Ptuj in Burghausen sta podpisala protokol o pobratenju septembra leta 2001, obletnica in obisk ob tem jubileju pa sta dokaz, da izmed pobratenih mest ravno to mesto v sodelovanju s Ptujem daleč prednjači.
Plesalke Umetniške sekcije Graziosa iz Cesarsko-kraljevega Ptuja so nastopile v središču Burghausna.
Lyon v barvah sveta - slovenske barve zastopala Ptuj in
Terme Ptuj
Ze desetič zapored je bil Place Bellecour, osrednji trg v Lyonu, prizorišče konzularnih dnevov, na katerih se predstavlja več kot petdeset držav, ki imajo svoja predstavništva v Lyonu, tretjem največjem mestu v Franciji in »chef-lieu« regije Rhône-Alpes.
Besedilo in foto: Matija Brodnjak, Tanja Ostrman Renault
Konec maja je bilo pod monu-mentalnim kipom Ludvika XIV., ki krasi velik trg Bellcour v francoskem Lyonu, možno obiskati veliko število držav sveta. Stojnice s turistično in kulinarično ponudbo, folklorne in kulturne animacije, domača obrt ... Več kot štirideset tisoč ljudi se je samo v dveh dneh zvrstilo ob stojnicah sveta, čemur je prav gotovo botrovalo tudi čudovito, že skoraj malce preveč poletno vreme.
Slovenija je bila na tem dogodku prisotna že osmič zapored. K sodelovanju nas je povabila ča-
stna konzulka Slovenije v Franciji Tatjana Dumas Rodica, s
posredovanjem Ptujčana Ivana Cimermana.
Mesto Ptuj, ki je predstavljalo tudi Slovenijo, je bilo edino slovensko mesto in edino mesto iz nekdanje Jugoslavije. Sedemčlansko delegacijo so sestavljali: Gorazd Žmavc - predstavnik MO Ptuj, Matija Brodnjak -predstavnik Term Ptuj, Tanja Hauptman - ptujska vinska kraljica, Marija Hernja Masten
-	predstavnica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, Michel Renault
-	moderator, Tanja Ostrman
Ekipa Ptuja
Renault - moderatorka, predstavitev Kurentovanja in Petovi-one, Zoran Kovačič - legionar, animacija. Ptujčani so prikazali svojo kulturo in zgodovino: Rim, srednji vek, kulturo vina z vinsko kraljico, karneval, vse to pa so prav gotovo glavni atributi za promocijo turizma.
Vinska kraljica in legionar sta bila »zadetek v polno«, saj sta na slovensko-ptujsko stojnico pritegnila ogromno ljudi. Njune slike so dobesedno obkrožile svet, kajti vsaka država, ki se je v Lyonu predstavljala, se je želela fotografirati z njima. Na stojnici pa so ljudi zadržali tudi odlični
. //ff/'-ff/! 11
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
GOSPODARSTVO
sadni in ajdov kruh izdelovalke Cvetke Krabonja, ptujski sir in zaseka, vina Pullus iz Ptujske kleti, paleta različnih vin pridelovalca Andreja Reberniška ter seveda vina, polnjena za vinsko kraljico Tanjo Hauptman. Vse potrebno gradivo je bilo v francoskem jeziku, kar se je pokazalo za izjemno pomembno.
Vendar pa splošnih gradiv o Ptuju v francoščini ne bi bilo veliko, če ne bi bilo dveh publika-
cij - Vodnika po mestu in Kuren-tovanja, ki ju je izdala MO Ptuj, kajti tudi muzej nima ničesar v francoskem jeziku. Na srečo je Klavdija Petek, vodja referata za gospodarstvo in turizem na MO Ptuj, kljub izjemno pozni novici, da se odhaja v Francijo, organizirala vse potrebno, da je nastala dvostranska splošna predstavitev mesta in ravno tako dolga predstavitev Ptuja iz vidika vinarstva.
Francoski trg bi moral postati bolj zanimiv za Ptuj in Slovenijo, kajti glede na sedanjo krizo Francozi vse bolj povprašujejo po bližnjih in cenovno sprejemljivih destinacijah, ki jih lahko dosežejo z avtomobilom. Slovenija in Ptuj to prav gotovo sta: dovolj blizu in tudi cenovno bolj sprejemljiva, kot recimo Italija. Francoski turist namreč išče možnosti aktivnega preživljanja prostega časa (šport in rekre-
acija), hkrati pa tudi kulturne dogodke in zgodovino - Ptuj in Terme Ptuj pa imajo obojega v izobilju.
Kar pa še dodatno lahko poveže Ptuj z mestom Lyon, pa je nedvomno bogata galsko-rimska dediščina, odlično predstavljena »in situ« in v samem muzeju ob Odeonu in amfiteatru. Čudovit muzej izjemnih razsežnosti - kot kakšen stari bunker iz betona, ki se spušča pod zemljo.
22. Dobrote slovenskih kmetij
Paša za oči in balzam za želodec
V maju je na razstavnem prostoru minoritskega samostana potekala že 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organizirajo Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, MO Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Ogledati si je bilo možno na stotine izdelkov, ki so iz leta v leto kakovostnejši, razstava pa je bila letos največja doslej.
Bronja Habjanič
Strokovne komisije so morale oceniti kar 1369 izdelkov v trinajstih skupinah, kar je največ, odkar se razstava organizira, in kar za 16 % več kot v letu 2010. Največji porast prijavljenih izdelkov je pri mlečnih in mesnih izdelkih, sokovih, oljih in marmeladah. »Letošnja rekordna številka prijavljenih izdelkov potrjuje čedalje večje zanimanje kmetij, ki imajo registrirano dejavnost in dobrote tudi tržijo, za sodelovanje na razstavi,« poudarja Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora Dobrot slovenskih kmetij, kjer s svojimi izdelki sodelujejo slovenski kmetje in kmetje iz avstrijske Koroške.
Znamka Dobrote slovenskih kmetij postaja vedno bolj prepoznavna blagovna znamka med kupci, kar kaže na vse večje zavedanje potrošnikov o pomenu lokalne pridelave in predelave. V 22 letih so v okviru razstave podelili že 11.839 priznanj, a vendarle dobrote nimajo zgolj tekmovalnega značaja, pač pa so z leti postale tudi pomemben del naše kulturne dediščine, še zlasti
Foto: Rado Škrjanec
to velja za slovenski kruh.
Večji pomen lokalno pridelani hrani
V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož je na ptujskem gradu med razstavo Dobrot slovenskih kmetij potekalo več dejavnosti. Tako so med drugim organizirali posvet o trženju živil živalskega izvora in posvet o vinogradniških težavah pri pridelavi grozdja na kmetijskih površinah v zakupu, sestale so se predsednice društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj, članice Društva žena iz Juro-vskega Dola pa so se predstavile z enim od svojih projektov. Na Mestnem trgu je potekal že tradicionalni praznik sira, pripravili pa so tudi prvo razstavo staro-dobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije, ki so jih pred ptujsko mestno hišo pripeljali člani bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike iz Trnovske vasi. V času dobro obiskane razstave so na Ptuj vabili tudi folklorni festival Folkfest, ljudski pevci in godci ter pevci iz zamejstva. Dijaki ptujske biotehniške šole so
Posebno mesto na razstavi imajo tudi čebelarji.
vabili na dneve odprtih vrat na Grajenščaku. Posebna pozornost je bila tokrat namenjena predstavitvi Dolenjske z Belo krajino in Posavjem, ki so razstavno dogajanje popestrili s kulturnim programom in s predstavitvijo filma o tradicionalni predelavi mleka. Letošnje Dobrote sta tako že tradicionalno spremljala bogat kulturni program in pester sejemski del. V času razstave sta na Ptuju v organizaciji Biotehniške fakultete potekala tudi tretji nacionalni sestanek na temo znanosti o hrani in potrošnikih hrane ter skupna seja sveta KGZ in upravnega odbora KGZ Slovenije.
Na slovesnem odprtju je zbrane nagovoril kmetijski minister Dejan Židan, ki je bil tudi letošnji častni pokrovitelj. Skupno je bilo na 22. razstavi nagrajenih 1108 izdelkov. Zlata priznanja jih je prejelo 462, srebrna 367 in
bronasta 279. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje so podelili 59 znakov kakovosti.
Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali nagrajene krušne, mlečne in mesne izdelke, kise, olja, suho sadje, sadna vina, sokove, marmelade, žganja, vina, kompote in konzervirano zelenjavo. Na tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij pa že med letom vabijo v posameznih Mercatorjevih trgovskih centrih, kjer se najboljše slovenske kmetice in kmetje enkrat mesečno predstavljajo s svojimi izdelki.
Poslej tudi tržnica na Mitrinem vrtu
Tržnica z dobrotami slovenskih kmetij bo vsaj enkrat mesečno zaživela tudi na Mitrinem vrtu hotela Mitra na Ptuju, kar je dobrodošla novost, ki bo med ljudmi zagotovo dobro sprejeta.
12

Yf/ra/i
GOSPODARSTVO
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
Menedžerji, drznite si upati več!
V organizaciji agencije Altius in partnerskih podjetij je 25. maja v Grand hotelu Primus potekal zanimiv dogodek pod naslovom Vodite drzno! Proč z menedžerskimi grehi. Uvodno predavanje je imel Klaus Schuster, menedžerski svetovalec, coach in pisec knjižne uspešnice 11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti. Predavanju je sledila okrogla miza z mag. Urošem Urbasom, namestnikom odgovornega urednika časnika Finance, ki se je pogovarjal z Darjo Potočnik Benčič, direktorico ptujskih Lekarn, Andrejem Klasincem, direktorjem Term, in Klausom Schusterjem.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Talent je le del vsega uspeha, vse drugo je pogum
Konferenčno dvorano Tacit v Grand hotelu Primus so napolnili številni menedžerji, podjetniki in drugi vodilni kadri s Ptujskega. Odgovor na večno aktualno vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi menedžerji v podjetjih - kaj je tisto, kar omogoča dolgoročno uspešno vodenje, je podal Klaus Schuster. Po dolgoletnih izkušnjah, ki si jih je nabral kot član uprave velike mednarodne ustanove in kot reševalec težav (troubleshooter), Schuster danes vodi lastno svetovalno podjetje za svetovanje vodilnim menedžerjem, nižjim vodilnim kadrom, visoko perspektivnim kadrom in uslužbencem v prodaji vseh panog. Ne širi teorije, pač pa na svojih predavanjih govori o praktičnih izkušnjah. Je avtor knjižne uspešnice med poslovno literaturo »11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti« in knjižnega dela »Predrzni ptič ujame črva«. Izjemen uspeh vodilnih kadrov med drugim pripisuje dejstvu, da si upajo več. In ne samo več, marveč tudi pravilne stvari. Pravi, da je talent le del vsega uspeha, drugo je pogum. Kot menedžerski greh številka ena navaja, da kdor preveč dela, premalo naredi, zgara pa se do smrti. Večina menedžerjev vsak dan dela vsaj tri ure tisto, za kar tako ve, da ni njegovo delo in bi ga lahko opravil kdo drug. Dober menedžer mora znati svoje delavce ustrezno motivirati, se jim za opravljeno delo zahvaliti in to tudi ceniti. Nikoli jim ne sme ničesar očitati. Svoje bo do-
segel, če bo vljuden, prijazen in spoštljiv.
Pri okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Uroš Urbas, namestnik odgovornega urednika časnika Finance, sta se Schusterju pridružila uveljavljena direktorja in menedžerja s ptujskega območja, oba zelo aktivna v lokalnem okolju - direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Zanimivo je bilo slišati njuno razmišljanje, zlasti zato, ker Benčičeva prihaja iz javnega zavoda, Klasinc pa iz gospodarstva.
Na okrogli mizi je Benčičeva poudarila, da so možnosti nagrajevanja v javnem zavodu bistveno omejene v primerjavi z zasebnim sektorjem. Sama se poslužuje pohval, zaposlenim omogoča, da delajo na takšnem delovnem mestu, ki si ga želijo, omogoča jim tudi udeležbo na izobraževanjih. Vsak zaposlen v javnem zavodu je razporejen na delovno mesto glede na izobrazbo in delovno dobo, možnost napredovanja pa ima samo na vsaka tri leta.
Klaus Schuster je opozoril na dejstvo, da zelo malo slovenskih menedžerjev in menedžerk dela v tujini in da smo Slovenci nasploh bolj »zapečkarji«, ki neradi zapuščamo svoje domove.
Benčičeva dobrega delavca opazi »skozi strokovne kompe-tence, skozi njegovo komunikacijo, opazuje, kaj mu je pomembno, kaj ga zanima, ali ima kakšne hobije. Vse to gradi osebo. Če je delavec aktiven tudi v zasebnem življenju, je aktiven tudi v službi in pri delu da več od sebe.«
Na provokativno vprašanje mag. Urbasa, če direktor Term
Z leve: mag. Uroš Urbas, namestnik odgovornega urednika časnika Finance, Klaus Schuster, menedžerski svetovalec, Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj, in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
pozna imena svojih čistilk, je Klasinc odgovoril, da jih večino pozna in da je sodelavce treba slediti.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje iz občinstva za Schusterja na temo, kakšne so razlike med avstrijskimi in slovenskimi menedžerji in kakšen je njihov prispevek za uspeh firme. »Če vprašam Avstrijca, ta pove, da je naredil tole in zaslužil toliko in toliko evrov. Slovenec bi odgovoril, bil sem v službi od te do
te ure.«
Zadnja leta smo priča številnim spektakulamim aretacijam (v Avstriji afera Hypo bank). Na vprašanje, ali se danes daje večji poudarek temu, kaj je prav in kaj narobe, in ali etika dobiva na pomenu, pa Schuster odgovarja z vprašanjem, kakšne so pa posledice, če naredim nekaj, kar ni prav. In ravno v tem je težava. To je povsod velik problem, ki bo v prihodnje še buril duhove in zaposloval številne analitike.
Svetla točka: urejene izložbe na Prešernovi ulici
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Tokrat moramo pohvaliti četverico podjetnikov in podjetnic, ki imajo svoje poslovne prostore oz. trgovinice na vhodu v Prešernovo ulico. Modni oblikovalki
Sabina Hameršak Zorec in Sanja Veličkovic, papirnica Leonardo ter podjetje S.Kolibri imajo vedno znova izvirno okrašene izložbe, ob katerih se naše oči ustavijo in z zanimanjem pokukajo skozi.
. //>//'13
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
GOSPODARSTVO
Kako inovativni smo v Spodnjem Podravju
V teoriji se vsi zavedamo pomembnosti razvijanja novih produktov. Podjetnike, direktorje, mene-džerje in razvojnike sprašujemo, v kolikšni meri in na kakšen način se to odraža v praksi in izkušnjah podravskih podjetij.
Dr. Lidija Tušek, ZRS Bistra Ptuj
Splošno prepričanje je, da imamo na eni strani tehtnice podjetja, ki imajo vzorno organizirane razvojne oddelke, lastne raziskovalce, se intenzivno vključujejo v skupne razvojne projekte s fakultetami in inštituti ter so stalno na preži za novimi idejami, na drugi strani pa množico manjših podjetij, ki želijo preživeti in si utrgati svoj del pogače na trgu. Ali so si res daleč vsaksebi ali pa je morda možno sodelovanje in izmenjava izkušenj ter dobrih praks pri razvoju izdelka, razvoju tehnologije, postavitvi proizvodnje in osvajanju trga z novim izdelkom? Morda lahko praktični primeri reševanja težav koristijo vsem, ki imajo podobne težave ali pa načrtujejo vpeljati novosti v svoj prodajni nabor. Poleg tega organizacije, ki se ukvarjajo s podporo razvoju, prav tako ugotavljajo, da sta ino-vativnost in razvoj povezana bolj s sklepanji kot z realno sliko. Za razvoj pravih storitev podpornega okolja je treba najprej ustvariti čisto sliko o tem, kaj podjetja na manj razvitih območjih sploh menijo o razvoju novitet, kako se razvoja lotevajo, koliko ener-
gije in resursov namenjajo temu, kako pridobivajo znanje, kako najdejo in usposabljajo svoje razvojne kadre, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih rešujejo.
Kako podpreti razvoj novih produktov v regiji
Iz tega razmišljanja se je porodila ideja o projektu SPRINT, ki je akronim za uStvarjanje PodpoRnega okolja za krepitev INo-vativnega in Tehnološkega potenciala na čezmejnem področju. Prejšnji mesec je bil v Čakovcu podpisan sporazum med slovenskimi in hrvaškimi partnerji tega projekta. Vodilni partner je Regionalna razvojna agencija Medimurje REDEA iz Čakov-ca, skupna vrednost projekta, ki traja dve leti, je 641.109,31 evra, od tega 84,34 % prispeva evropski program za predpristo-pno pomoč (IPA na čezmejnem sodelovanju SI-HR). Partnerji v projektu so poleg vodilnega partnerja na hrvaški strani še Agencija za razvoj Varaždinske županije AZRA, Zagorska razvojna agencija ZARA in Univerza v Zagrebu ter ZRS Bistra
Sklenitev hrvaško-slovenskega partnerstva za več inovativnosti v podjetjih. Od leve: Matija Derk, REDEA, mag. Mojca Breščak, Razvojni center Murska Sobota, doc. dr. Anton Habjanič, TehnoCenter Univerze v Mariboru, dr. Aleksandra Pivec, ZRS Bistra Ptuj, in mag. Matej Gajzer, TECES.
SI^B^HR
Ptuj, TECES - Tehnološki center za električne stroje, Tehno-Center Univerze v Mariboru in Razvojni center Murska Sobota na slovenski strani. Ptujčani smo torej preko ZRS Bistre Ptuj zelo aktivno vključeni v ta projekt.
Kako do več novih izdelkov, storitev in novih tehnologij v manj razvitih regijah
Namen projekta je spodbuditi inovativnost podjetij na manj razvitem obmejnem področju. Če upoštevamo globalne trende in vsesplošno prisotnost krize, postane jasno, da je dolgoročni in trajnostni razvoj tudi podra-vsko-pomurske regije mogoč edino s povečanjem inovativ-nosti - to pomeni z vpeljevanjem novih idej in tehnologij v poslovne in proizvodne procese podjetij. Za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja se mora občutno povečati dodana vrednost, ki jo ustvarja regionalno gospodarstvo. Tudi podjetniki se začenjajo vse bolj zavedati potrebe po sodelovanju z drugimi kompatibilnimi podjetji, z akademsko (raziskovalno) skupnostjo in z organizacijami ter
9
BffUBLIKA SlMMJA
5LJJIBAVLADE HSZALDKU.FJD5AHCUPRAVD IN ftECIClNALNP PClLrTIKO
Mahih: v tado prihodnost
'Sn-dL.o dclrotan m hm p Aj ju litStTTKfK » petiriifcHrpJJKaTiDf
centri, ki podpirajo razvoj. Žal pa na tem področju vlada precejšna razdrobljenost informacij. Projektni partnerji bodo združili moči pri zbiranju, organiziranju in sistematizaciji podatkov o inovativnih in razvojno naravnanih podjetjih, kompetencah raziskovalnih ustanov, obstoječih spodbudah za inovativnost in razvoj na obeh straneh meje ter pripravili predloge za izboljšanje sistema podpornih dejavnosti, ki bodo služila inovativnim podjetjem na poti od razvoja izdelka do večje konkurenčne prednosti.
Na Ptuju aktivnosti že tečejo
V ospredju vseh teh aktivnosti je korist za podjetja, ki bi rada postala inovativna. Na slovenski strani so se aktivnosti že začele. V času oddaje tega prispevka je bil v pripravi prvi dogodek za inovativna in razvojno naravnana podjetja, ki se je odvijal 14. junija na Ptuju v Grand hotelu Primus (informacije: lidija@bi-stra.si). O dogodku bomo poročali v naslednji izdaji Ptujčana.
4. tradicionalni Tek partnerskih mest Ptuj 2011
Klavdija Petek
Mestna občina Ptuj v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj prireja 4. tradicionalni Tek partnerskih mest po ulicah in trgih mesta Ptuj, ki bo potekal v soboto, 25. junija 2011, v počastitev dneva državnosti.
Tek bo trajal neprekinjeno osem ur, od 10. do 18. ure. Ob 20. uri bo na Mestnem trgu slovesna podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekačem, po podelitvi pa druženje in zabava
pozno v noč.
Teka vzdržljivosti po ulicah in trgih enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest se bodo poleg ekip iz Slovenije udeležile tudi ekipe iz partnerskih in pobratenih mest Ptuja.
Vabimo vas, da si tek po ulicah starega mestnega jedra ogledate in tekmovalce spodbujate ob progi, zvečer pa se udeležite zabave s pop-rock skupino Reso-
14 ■ ^V™
PTUJCANI
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
ZRS Bistra pomaga pri krepitvi regionalnega razvoja
V začetku letošnjega leta je delovno mesto direktorice ZRS Bistra Ptuj nastopila dr. Sandra Pivec, ki je zadnje desetletje tam delovala kot raziskovalka. V Bistri vidi potencial ter pomembno vlogo pri pomoči v razvoju lokalnega okolja ter zapolnitev vrzeli, ki nastaja med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami ter institucijami znanja. Ugotavlja, da so v lokalnem okolju veliko manj prepoznavni kot v širšem nacionalnem in celo preko meja Slovenije, kjer z delovanjem in referencami vedno vzbudijo posebno pozornost.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Njeno delo na ZRS Bistra Ptuj (Bistra v nadaljevanju) se je začelo v obdobju, ko je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani zaključevala študij kemijskega inženirstva. Na Bistri je pripravljala diplomsko nalogo pod vodstvom dr. Štefana Čelana. Leta 1999, ko je že bila zaposlena na Bistri, je začela razmišljati o vpisu doktorskega študija, ki bi bil vezan na aplikativno uporabno raziskavo in bi se dotikal lokalnega okolja. »Ker se je v tistem času zgodilo še eno naključje, da je prof. Antona Perdiha zamenjal prof. Marin Berovič, ki pa je bil zelo povezan z vinarstvom, je iz moje tematike odpadkov, ki sem jo obravnavala v diplomski nalogi, nastala tematika vinarstva.« Svoj doktorski študij je zaključila na temo, povezano z vinarstvom. V tistem času so že sodelovali z vinskimi kletmi Jeruzalem Ormož, Klet Bistrica in Ptujska klet. V tem trenutku na Bistri izvajajo projekt z naslovom Vpliv tehnoloških postopkov na ohranjanje aromatskega potenciala v tehnologiji pridelave vin v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in Biotehniško fakulteto ter Kmetijskim inštitutom v Ljubljani ter Ptujsko vinsko kletjo.
Kot raziskovalka ste delali tudi na projektih varovanja okolja.
Vpeta sem bila tudi v projekte, ki se dotikajo ravnanja z odpadki - v študijo oz. razvoj novih sodobnih tehnologij, s katerimi bi reševali problematiko odpadkov in bi lahko s pomočjo sodobnih tehnoloških postopkov te odpad-
ke predelali v alternativna goriva, v druge uporabne produkte. To je bilo pretežno moje delo. Seveda sem sodelovala še pri drugih projektih. Zdi se mi pomembno, da so bili vsi ti projekti ves čas izvajani in pridobljeni za potrebe lokalnega okolja. Sama nikoli nisem bila pristaš tega, da pridobivamo sredstva za financiranje izključno našega obstoja, ampak da bodo to projekti, ki bodo v okolju pustili neko sled.
Po dr. Štefanu Čelanu, dr. Bojanu Pahorju in dr. Dušanu Klinarju ste prva ženska, ki vodi Bistro.
Da sem se odločila sprejeti funkcijo direktorice, je izključno zelo močno povezano s tem, da v Bistri vidim perspektivo. Institucij, kot je Bistra, je v Sloveniji zelo malo ali pa bi si celo upala trditi, da jih praktično ni. V zadnjem času vse bolj spoznavam njen pomen za pomoč v razvoju lokalnega okolja ter zapolnitev vrzeli, ki nastaja med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami in institucijami znanja. Institucija, kot je Bistra, lahko v tem delu odigra ključno in zelo pomembno vlogo. To počnemo že od začetka obstoja in vem, da lahko to vsaj tako dobro kot do zdaj ali pa celo bolje počnemo tudi v prihodnje.
Kaj so vaše prioritete oz. k čemu boste stremeli?
Sama si prizadevam okrepiti stik z lokalnim okoljem. Vem, da ga je bilo v določenih segmentih premalo. Prav zaradi tega smo intenzivirali delo na tem področju, bodisi z občinami bodisi s podjetniki.
Nova direktorica Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, dr. Sandra Pivec
Koliko vas je zaposlenih in kako se financirate?
Redno nas je 15 zaposlenih. Naš letni proračun znaša več kot milijon evrov (okrog 1,5 mio. evrov). Od tega se 20 % financiramo iz proračuna MO Ptuj. Teh 20 % je vezanih na konkretne projekte, ki jih za njih izvajamo. 80 % najdemo na trgu. Financiramo se iz projektov, ki jih izvajamo za potrebe lokalnega okolja.
Nekateri vam očitajo, da imate zaposlenih premalo različnih strokovnjakov.
Verjamem, da je navzven videti, kot da je v Bistri zaposlen le kader naravoslovno-tehniških usmeritev, vendar ni tako. Kader se je ves čas našega delovanja zaposloval glede na trenutne potrebe v projektih. Te potrebe pa so bile odraz okolja, v katerem delujemo. V osnovi nismo ustanova, ki naj bi pokrivala veliko področij delovanja, predvsem v znanstvenem in raziskovalnem smislu, saj smo za to veliko premajhni in tudi finančnih resursov za tovrstno širitev nimamo. Nismo v funkciji raziskovalno-ra-zvojne (RR) institucije, ampak v funkciji institucije, ki svoje RR kapacitete oblikuje glede na potrebo okolja in projektov, ki jih za to okolje (podjetniško, gospodarsko in javno) izvajamo. Če bi ali bomo zaznali potrebo po zaposlitvi kadra iz drugih smeri, bomo to seveda poskusili izvesti ter za zaposlitev tovrstnega kadra tudi poskusili najti sredstva zno-
traj projektov ali dodoktorskih študijev mladega raziskovalnega kadra v programih »Mladih raziskovalcev«, po katerih se pri nas kader izpopolnjuje do naziva doktorja znanosti za naše lastne potrebe RR dela ali pa za potrebe gospodarskih subjektov, ki ta kader kasneje zaposlijo.
Kateri so vaši trenutni aktualni projekti?
V tem trenutku veliko energije vlagamo v kakovostno izvedbo projekta za razvoj regionalne destinacijske organizacije. Gre za turistični projekt razvoja turizma v destinaciji Podravje v vrednosti okrog 700.000 evrov. Bistra se je na ta projekt prijavila po pooblastilu devetnajstih občin, ki projekt tudi finančno podpirajo. Velik del sredstev (50 %) bomo pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj, del iz občin ter del iz gospodarstva. V tem trenutku se trudimo pridobiti sredstva iz gospodarstva. Prav slednje bi moralo biti tisto, ki bi prepoznalo potrebo in pomen projekta, ki bo pomagal lokalnemu gospodarstvu, kateri se dotika razvoja turizma.
Regionalna destinacijska organizacija trenutno zajema 19 občin. Se nameravate povezati tudi z drugimi občinami?
Pogovarjamo se še z 12 občinami, ki uradno sicer ne spadajo v prostor naše razvojne regije, a se prepoznavajo v geografsko tržnih znamkah, ki jih bomo v projektu razvili. To so na primer Slovenske gorice, ki se v našem
.	15
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
PTUJCANI
razvojnem partnerstvu zaključijo z Destrnikom, Trnovsko vasjo in Svetim Andražem. Nadaljujejo se v občini okrog Lenarta in vse do Šentilja. In če razvijamo geografsko tržno znamko Slovenske gorice, je seveda logično, da so omenjene občine v projekt tudi vključene. Podobna je zgodba z razvojem geografske tržne znamke Haloze, v katero se vključuje še nekaj občin »izven naših meja«.
Svoje aktivnosti boste usmerili tudi k povečanemu sodelovanju z lokalnim podjetništvom.
Zavedamo se, da bomo morali začeti bolj intenzivno sodelovati s podjetniškim sektorjem ter s tem pripomoči k razvoju podje-
tništva v regiji. Bistra lahko nudi pomoč pri zagonu razvojnih funkcij, povezavah z institucij ami, ki jim pri razvoju lahko pomagajo, bodisi s fakultetami, inštituti, bodisi s partnerji doma in v tujini. V tem delu se dejansko želimo veliko bolj tesno povezati s podjetništvom in gospodarstvom. V 15-letnem delovanju smo uspeli vzpostaviti številna močna partnerstva tako z raziskovalnimi, znanstvenimi institucijami kot z gospodarskimi in drugimi partnerji s področja podjetništva doma in v tujini. V tem delu lahko podjetjem močno pomagamo.
Kaj bo vaša prva aktivnost v sklopu podjetniškega sodelo-
vanja?
Prva naša aktivnost bo identificirati podjetja v lokalnem okolju, ki so razvojno ali inovativno usmerjena, ter nadalje spodbujanje inovativnih aktivnosti podjetij na manj razvitem obmejnem področju. Če upoštevamo globalne trende in vsesplošno prisotnost krize, postane jasno, da je dolgoročni in trajnostni razvoj regije mogoč edino s povečanjem inovativnosti - to pomeni z vpeljevanjem novih idej in tehnologij v poslovne in proizvodne procese podjetij. Za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja se mora občutno povečati dodana vrednost, ki jo ustvarja regionalno gospodarstvo. Tudi
podjetniki se začenjajo vse bolj zavedati potrebe po sodelovanju z drugimi kompatibilnimi podjetji, z akademsko (raziskovalno) skupnostjo in z organizacijami ter centri, ki podpirajo razvoj. Žal pa vlada na tem področju precejšna razdrobljenost informacij. V tem delu se bomo trudili zbrati čim več informacij o inovativnih in razvojno naravnanih podjetjih, kompetencah raziskovalnih ustanov, obstoječih spodbudah za inovativnost in razvoj s konkretnimi aktivnostmi ter pomagati inovativnim podjetjem na poti od razvoja izdelka do vstopa na trg ter s tem do večje konkurenčne prednosti.
v
Valerija šaško, prejemnica naziva Moja družinska zdravnica
za leto 2011
^k ^k oja družinska zdravnica je v akciji, ki jo pripravlja MHI revija Viva, postala ptujska zdravnica Valerija Ivi Šaško, spec. splošne in družinske medicine. Preko spleta, po radijskih valovih, s kuponi letakov in iz časopisov ter s pomočjo telefonskih klicev je letos glasovalo kar štirinajst tisoč ljudi. Zdravniki s Ptujskega sicer redno dobivajo tovrstne nagrade za svoje delo. Predlani je bil tako za najboljšega pediatra izglasovan Dušan Kolarič, pred njim so nagrade prejeli ginekologi Dušan Rosič, Veselin Šučur in Milan Lukman, pred petimi leti pa Darja Pribožič.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Zdravnica je že 24 let
Šaškova je rojena v okolici Krapine, Medicinsko fakulteto je končala v Zagrebu. Po končani fakulteti je dobila pripravništvo na Ptuju (takrat smo živeli še v Jugoslaviji) in tu tudi ostala. Ima dva sinova, stara 16 in 22 let. Mlajši obiskuje Srednjo turistično šolo v Mariboru, starejši pa študira na Fakulteti za zdravstvene vede.
V okolico se je hitro vklopila, tudi z jezikom ni imela nobenih večjih težav. Pripravništvo je opravila v Zdravstvenem domu Ptuj, zatem je nekaj let delala v zunanji ambulanti v Gorišnici in enkrat tedensko v Domu upokojencev v Muretincih. Potem se je v ptujskem Zdravstvenem domu sprostila ena ambulanta, v kateri
je delala vse do leta 1995, ko je postala koncesionarka.
»Moja prvotna želja je bila veterina, a v takratnih časih še ni bilo toliko ambulant za male živali, kot jih imamo danes, pa tudi starši so me nekako prepričali, da je to delo terensko in da zame kot za žensko mogoče ni najbolj sprejemljivo. Potem sem izbrala sorodno vejo -medicino. Danes mi ni žal in sem s svojim delom zadovoljna,« pove Valerija Šaško.
Normativ je 1.800 pacientov, ima jih pa kar 2.741
V času, ko je končala šolanje, so morali vsi zdravniki dve leti delati v splošni praksi, danes tega ni več, saj se po konča-
Valerija Šaško, moja družinska zdravnica 2011
nem pripravništvu zdravniki že usmerjajo v specializacijo. Delo splošnega zdravnika obsega vsa področja medicine. Priznava, da je naporno, saj je zdravnikov še zmeraj premalo. Sama ima kar 2.741 pacientov, normativ pa je 1.800 oziroma je vsak zdravnik dolžan vpisovati še 10 % pacientov nad tem normativom. Zdravniki se sicer borijo, da bi bil normativ 1.500 pacientov, saj bi na ta način lahko bolnikom zagotovili maksimalno zdravstveno storitev, a kljub temu osnovni problem pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni še zmeraj ostaja.
»Septembra bi kot koncesio-
narka praviloma ambulanto morala zapreti, saj z delom dosežem tiste količnike, ki jih dobim plačane. A seveda tega že zaradi pacientov, ki me potrebujejo, ne morem storiti.«
Na večno vprašanje koncesi-onarji vs. javni zavodi Šaškova odgovarja, da »je bil razlog njenega odhoda iz javnega zavoda sistem nagrajevanja. Zdravniki morajo doseči določeni plan. V Zdravstvenem domu posamezni timi plan dosežejo oziroma presežejo, določeni pa ga ne dosežejo, a je plačilo ob koncu meseca za vse enako. Sama sem s svojo ekipo plan dosegala in tudi presegala. Z vodstvom smo
16 . //V™
PTUJCANI / TURIZEM
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
se sicer skušali dogovoriti, kako ovrednotiti naše delo (glede na kakovost dela in opravljeno delo), a nismo prišli do enotnega stališča, zato sem se odločila za koncesijo. Dobri timi se v javnih zavodih žal ne nagrajujejo, slabi pa se ne kaznujejo.«
Njena ambulanta je referenčna
S tem ko je njena ambulanta postala tudi referenčna in bo v njej dodatno zaposlena še diplomirana medicinska sestra, upa, da bo delo celotne ekipe zaposlenih vsaj nekoliko razbremenjeno. Sestra bo pomagala predvsem pri kroničnih bolnikih in delala na preventivi.
Normativ je 7 minut časa za posameznega pacienta
»Pri mojem delu je nemogoče gledati na uro in pacientu po sedmih minutah enostavno reči, vaš čas je potekel. Skozi leta
vsak zdravnik dobi izkušnjo, kateri pacient ga bolj potrebuje in kateri manj. Veliko lahko naredijo tudi sestre, ki poznajo populacijo in lahko marsikatero stvar opravijo že v vpisni sobi. Vsi tisti pacienti, ki potrebujejo zgolj administrativne zadeve - kot so recepti, napotnice, pošiljanje na komisije za bolniški stalež, lahko to uredijo pri sestri in na račun tega lahko zdravnik ponudi tistemu pacientu, ki ga potrebuje bolj, več kot sedem minut.«
Odnos pacient - zdravnik jemljem kot partnerski
»Tega, da ti pacient zaupa, si ne pridobiš v letu dni. Prisegam na dobro in iskreno komunikacijo s pacienti, saj se le na ta način lahko vzpostavi zaupanje. Vsakemu poskušam razumljivo, na čim bolj preprost način razložiti stvari, kaj lahko pričakuje. Tudi takrat, ko česa ne vem, o tem tudi iskreno spregovorim in pacienta
napotim k ustreznemu specialistu ali se posvetujem z drugimi kolegi. Ko pacienti vidijo, da se za njih potrudite, vam tudi zaupajo. Tudi ko so težke diagnoze, pacientom damo vedeti, da smo tukaj za njih in da jim bomo pomagali.«
Šaškova opaža, da je vedno več t. i. bolezni, ki imajo psihični izvor. »Marsikdo sploh ne potrebuje zdravila, pač pa samo pogovor, neko spodbudo. Najbolj je to opazno pri starejših ljudeh, ki so večinoma sami, izgubljeni in jim obisk zdravnika pomeni že določen ritual. Splošni zdravnik vodi pacienta v celoti - od samega začetka diagnostike pa do ozdravitve ali smrti. Pacient se k njemu vedno vrača in splošni zdravnik mu je tudi vedno dostopen. Kar 80 % vse zdravstvene oskrbe populacije se opravi na primarnem nivoju. Menim, da mlade zdravnike danes tudi premalo spodbujajo k temu, da bi se
odločili za družinsko medicino.«
»V okviru specializacije družinske medicine imamo veliko delavnic o komunikaciji in sporočanju slabe novice. Tu dobimo neke osnove, vsak zdravnik pa skozi delo potem sam najde ustrezen in zanj najbolj primeren način komunikacije. Ko nekdo zboli za hudo boleznijo, v zdravniku vidi rešitelja, ta mu upanja ne sme odvzeti, hkrati pa ga ne sme pustiti v zablodi. To so težke stvari za vsakega zdravnika in velikokrat nas premagajo čustva. Po vseh teh letih ne pozabiš posameznih obrazov.«
O nazivu Moja družinska zdravnica
»Pomembnosti tega naziva se najverjetneje niti prav ne zavedam. Pomeni mi ogromno, občutek je dober, nedvomno pa je to priznanje za ves moj dosedanji trud pri delu s pacienti.«
Odzivna predstavitev Art & Heritage Carnival -Kurentovanje 2012 na FECC karnevalskem kongresu
Branko Brumen, vodja projekta
Od 29. maja do 5. junija je v Vrnjački Banji v Srbiji potekal 31. letni kongres FECC (Federation of European Carnival Cities - Evropska federacija karnevalskih mest), največje evropske in globalne karnevalske organizacije. Na Ptuju in v Sloveniji letos praznujemo 20. obletnico včlanitve v FECC, s čimer smo se umestili na evropski karnevalski zemljevid.
Mestno občino Ptuj in kurentovanje smo na kongresu predstavljali in zastopali Branko Brumen, predsednik FECC Slovenija in član predsedstva FECC, aktualni princ karnevala Janez Golc, pleniti baron Jakob Breuner Markovski, ter nekdanji princi Jože Gašperšič, Zvon-ko Križaj in Milan Senčar. Iz Slovenije so se kongresa udeležili tudi predstavniki Mozirja in Šoštanja.
V okviru programa kongresa je bila za 150 udeležencev iz 22 držav organizirana predstavi-
tev Art & Heritage Carnival
-	kurentovanje 2012, partnerstva Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012, s katero smo predstavnike evropskih in svetovnih karnevalov seznanili in povabili k sodelovanju ter promovirali projekt. Poseben poudarek predstavitve pod sloganom »Ethnic heritage connects continents
-	Etno dediščina povezuje kontinente« je bil na »1. srečanju
-	EtnoFestu tradicionalnih pustnih likov celin sveta na Ptuju« (»1st International Ethno-Fest -Gathering of the traditional carnival figures and masks from all continents of the world«), ki bo kot enkratni dogodek v evropski in svetovni karnevalski zgodovini organiziran v soboto, 11. 2. 2012. Predsednik FECC Henry van der Kroon se je odzval povabilu organizatorja in sprejel častno predsednikovanje organizacijskemu odboru Kurentovanja 2012 - Art & Heritage Carnival, s čimer je projekt dobil še doda-
tno evropsko dimenzijo.
Predstavitve 2. junija so se udeležili tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije in kakovost mag. Janko Širec, direktor Javnih služb Ptuj, d. o. o., Alen Hodnik ter član Konzorcija Kurent in direktor Term
Ptuj, d. o. o., Andrej Klasinc.
V okviru kongresa so bili organizirani tudi sestanki na ravni županov občin in najvišjih predstavnikov turizma, na katerih smo se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju med mestoma pri karnevalih in rimskih igrah ter o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju.
. //>//'17
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
PTUJCANI
Ptuj bi moral graditi na kulturnem turizmu
Aleš Arih je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož že enajsto leto. Spregovoril je o spremembah, ki čakajo muzej v tem letu in naslednjih, o aktivnostih in predvidenih projektih v sklopu EPK 2012 ter o navdušenih obiskovalcih, ki prihajajo na ptujski grad iz vsega sveta.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Selitev muzeja iz dominikanskega samostana je dejstvo. Kaj menite o tem projektu?
Gre za projekt, za katerega se je MO Ptuj odločil, da ga bo izpeljal v okviru EPK 2012. To pomeni, da se bo moral muzej preseliti s svojimi zbirkami, de-poji in ljudmi iz dominikanskega samostana. Najdena in izbrana je nadomestna lokacija, to je nekdanji Kmetijski kombinat, poleg samostana. V tem trenutku potekajo vse aktivnosti za začetek selitve. Sam sem že pred časom dejal, da bi bila idealna rešitev izgradnja novega arheološkega muzeja. Na mestnem svetu, ki je bil lani na gradu, sem predstavil idejni projekt, ki bi stal približno 4 mio. evrov. Za ta denar bi lahko zgradili arheološki muzej, ki bi trajno rešil problem ptujske arheologije in bi potrdil vrednost, ki jo ima ptujska arheologija v evropskem merilu.
Kaj konkretno bo na lokaciji upravne stavbe nekdanjega Kmetijskega kombinata?
Na lokaciji bodo skoncentri-rani vsi arheološki depoji. Le-ti so velika pridobitev za muzej, kajti do zdaj smo imeli depoje na
različnih lokacijah. Za potrditev statusa pooblaščenega muzeja pa moramo imeti depoje urejene.
Kam nameravate prestaviti arheološke spomenike oz. lapi-darij?
V tem trenutku še ni natančno določena lokacija. Med rešitvami bi bila zame najbolj sprejemljiva ta, da bi se zgradil stekleni paviljon, kamor bi postavili vse spomenike. Tako bi bila v prihodnjem letu ta zbirka že na ogled. Kolikor vem, je ta ideja žal opuščena. V tem trenutku razmišljamo celo o tem, da bi del te arheološke zbirke v obliki začasne postavitve postavili v prostore razstavišča Stari zapori.
Kako boste sodelovali pri projektu EPK 2012?
Program dela muzeja smo prilagodili pomenu in izzivu EPK-ja. A še do danes ni javno objavljeno, kateri so izbrani projekti v okviru EPK-ja. Muzej je ponudil šest projektov, ki pokrivajo arheologijo, etnologijo, umetnostno zgodovino, javne prireditve ter festival. Med drugim smo predlagali mestno zbirko. V konjušnici na gradu bomo postavili
Direktor Aleš Arih: »Bogastvo, ki ga ima Ptuj s svojo okolico, najdeš redkokje.«
Na območju stavbe in okolice nekdanjega Kmetijskega kombinata bodo skoncentrirani vsi arheološki depoji.
novo in dopolnjeno zbirko pustnih mask. Predlagamo projekt Herberštajni, kajti menimo, da je po razstavah Gospodje Ptujski in Lesliji na vrsti ta plemiška rodbina. Na vseh omenjenih projektih že intenzivno delamo, vendar ne vemo, ali bodo sploh finančno podprti. Sicer pa bi bilo treba pri projektih, ki se bodo odvili v EPK-ju, najti ravnotežje. Zavedati bi se morali, da naš muzej predstavlja Ptuj v turističnem, zgodovinskem in kulturnem smislu.
Pred časom ste dejali, da je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož karitas v kulturi.
Od nas se pričakuje, da smo odprt muzej, da delamo vse zastonj, da brezplačno omogočamo prireditve v vseh naših objektih, še posebej na gradu. Ko bi nas morali finančno podpreti, pa slišimo izgovore, da je muzej v državni lasti ter češ da nas ne smejo podpirati. Imam občutek, da je naš muzej karitas v kulturi. Danes me je na mizi v pisarni ponovno čakalo pet vlog. Med drugim za oglede, za vodenje, za najem dvorane, in to vse brezplačno. Tisti, ki bi nas morali podpreti, nas nagovarjajo, da naj omogočamo »gratis« sodelovanje na vseh nivojih. Mi bi se morali tržno obnašati, saj ne bomo preživeli. Seveda bomo še vedno odprti, ko je treba podpreti humanitarce, šole s posebnimi potrebami itn. To je brez dvoma naša moralna dolžnost.
Vaša enota v Ormožu se lepo razvija.
Naša organizacijska enota se je odlično vkomponirala v muzej. V Ormožu imamo štiri zaposlene od skupno 39. Skupen projekt - ureditev muzeja, ki bo predstavljal Ormož skozi zgodovino v nekdanji Pristavi, je tik pred koncem. Je vzorčni primer, kako se da projekt s skupnimi močmi izpeljati do konca.
Ste eden izmed največjih in najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.
Po infrastrukturi in tudi po vsebinah smo največji muzej v Sloveniji. Imamo šest objektov, med drugim tri razstavišča, ki so v pristojnosti MO Ptuj. Zaradi štirih zbirk nacionalnega pomena imamo status posebnega muzeja. Te zbirke so: arheologija, zbirka glasbil, tapiserije in orožje. Salon umetnosti nameravamo zaradi prevelikih stroškov gostovanj različnih umetnikov spremeniti v informacijsko točko muzeja z naslovom »Iz zakladnice muzejskih depojev«. To pomeni, da bomo tematsko predstavljali predmete in materiale, ki so v naših depojih in še jih ljudje niso videli. Z minimalnim denarjem, ki ga imamo na razpolago, bomo omogočili mladim umetnikom, torej še ne uveljavljenim, da bodo občasno tu razstavljali.
Kako sodelujete z drugimi muzeji?
Prednost našega muzeja je v tem, da imamo razvejano sode-
18 . //V™
PTUJCANI
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
lovanje s številnimi domačimi in tujimi muzeji, posebej na področju izmenjave materiala, medsebojnih razstav ter publiciranja. Kot zanimivost naj povem, da nas je pred dobrim mesecem obiskala direktorica velikih muzejev s Havajev. Dobre tri ure se je zadržala na gradu in bila navdušena.
V letošnjem letu smo dobili nepričakovane pohvale iz Ministrstva za kulturo RS za ves program, ki smo ga pripravili za sodelovanje doma in v tujini. EPK bo priložnost, da sodelovanja z drugimi muzeji še poglobimo.
Kaj pa finance, vsebine povečujete, se vam finančno
programi pokrijejo?
Pri financah se vse ustavi. Na primer sredstev, ki smo jih imeli s strani MO Ptuj odobrene za lanski program, nismo dobili izplačanih v celoti. Letošnje leto smo začeli s skrčenimi financami. Tudi država, Ministrstvo za kulturo RS, nam je zmanjšala sredstva za 30.000 evrov, in to je v času, ko želimo za Ptuj narediti nekaj več, velika težava.
Sicer pa lahko rečem, da je država do sedaj korektno izpolnjevala in izpolnjuje obveznosti do muzeja. In če bi se zgodilo, kar napovedujejo, da bodo muzeji prišli na občinske proračune, potem je z nami konec.
Vaša knjiga vtisov na gradu je polna pohval in podpisov iz vsega sveta.
Obiskovalci so navdušeni. Med drugim je zapisano: »Takšne zbirke, kot jih imate na Ptuju, redkokje v Evropi vidiš; na enem mestu lahko vidiš prerez zgodovine ne samo enega mesta, ampak celotne regije.« Pišejo tudi, da gre za izvirne postavitve. Maske so za tujce še vedno posebna atrakcija. Glasbena zbirka, ki je edina tovrstna v Sloveniji, je najbolj obiskana zbirka. Navdušeni so nad tapiserijami. Naša vrhunska restavratorska delavnica je poznana po vsem svetu.
Obiskovalci prihajajo med dru-
gim tudi iz ZDA, Švice, Azije ter celotne Evrope. Nekateri nam tudi pišejo. Tako so nam pred kratkim iz ministrstva za kulturo v Atenah pisali, da so veliki ljubitelji gradov, in spraševali po informacijah o ptujskem gradu. Obiščejo nas novinarji in TV-ekipe, pred kratkim iz Španije in Portugalske. Muzej dela veliko promocijo Ptuju in Sloveniji, to je dejstvo. Lahko bi rekel, da je prav muzej »paradni konj« Ptuja. A kaj, ko se malo ljudi pri nas tega zaveda. Ptuj bi moral graditi na kulturnem turizmu. Bogastvo, ki ga ima mesto s svojo okolico, najdeš redkokje.
v
Carta Incognita Hama Cavrka v Miheličevi galeriji
Akademski kipar, slikar in grafik Hamo Čavrk je na svoji prvi razstavi na Ptuju postavil na ogled najnovejšo serijo grafik s pomenljivim naslovom Carta Incognita. Izdelal jih je v tehniki akvatinte med leti 2007 in 2011.
Stanka Gačnik
Akademski kipar, slikar in grafik Hamo Čavrk je na svoji prvi razstavi na Ptuju postavil na ogled najnovejšo serijo grafik s pomenljivim naslovom Carta Incognita. Izdelal jih je v tehniki akvatinte med leti 2007 in 2011.
Razstavo spremlja katalog, v katerem je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal: »Hamo Čavrk razodeva s svojo umetnostjo magično in hkrati osebno širino: razpet je med prvobitno bosansko in hrvaško mediteransko kulturo, ki jo je še poglobil v poštudijskem času in v nadaljnjem življenju. Sicer pa že vrsto let vzdržuje stike s slovenskim kulturnim prostorom. Nekdanji kipar je postal sodobni grafik par excellence. V Čavrkovem delu prepoznavamo kot stalnico predvsem abstraktno strukturo, ki je dobila prvotni vzgib v izrazito organskem svetu; v svetu, polnem simbolno-magične čustvene napetosti, ki se izraža skozi intuitivno, spontano risarsko igro. V nadaljevanju svojega značilnega, pravega "grafič-
Foto: Boris Farič
nega" izbruha je Čavrk odkril in izraziteje poudaril enovito energetsko točko svojega razmišljanja v znaku križa, ki je poleg kvadrata, kroga in središča eden od štirih temeljnih simbolov. Odkril in poudaril, hkrati pa načel vprašanje v smeri bolj profilira-nega, konstruktivnega geometrijskega razmišljanja, pri čemer se je predvsem in vedno bolj opiral na barvo kot osnovno nosilko vsebine. Na barvo, ki je skozi fluktuiranje, površinsko vibriranje in globinsko zajemanje nosilka notranje lastne svetlobe, nematerialne avre, ki ohranja tudi določeno kontemplativno čustvenost. Pred našimi očmi se torej oblikuje večplastna ploskovna zasnova. V zanimivem barvnem kalejdoskopu transparentnih barvnih planov in geometrijskih vzorcev bi se grafična igra lahko nadaljevala v neskončnost. Ra-finiran lahkoten občutek, ki ga Čavrk razkriva v tej igri, omogoča domišljijsko izjemno razgibano grafično strukturo in s tem postavlja pred grafični list tisto
Hamo Čavrk, Iz serije Carta Incognita, akvatinta, 2007-2011
ogledalo, ki nam vedno odseva razgibano predstavo čutnega sveta. Seveda niso samo tehnični dosežek sicer klasičnega globokega tiska, ampak spodbujajo naše zaupanje v prepričanje o vsemogočni, skrivnostni navzočnosti manualnega človeškega zapisa oziroma zarisa.«
Razstava izjemnih grafičnih li-
stov je obogatena z video zgodbo - filmom, ki ga je ustvaril Ivan Roco, glasbo je prispevala bobnarska skupina Kodo - The Hunted in skupaj z grafikami tvorijo imenitno zgodbo in dodano vrednost likovni umetnosti Hama Čavrka, ki je v Miheličevi galeriji na ogled do 15. julija. Vljudno vabljeni.
Hamo Čavrk je rojen leta 1950 v Sarajevu, kjer je končal Likovno akademijo, potem je bil sodelavec mojstrske delavnice pri prof. A. Augustinčicu v Zagrebu. V Ljubljani je na akademiji za likovno umetnost magistriral iz grafike. Danes poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost na Reki, živi in ustvarja v Zagrebu in Novem mestu.
.	19
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
PTUJCANI
MGP vabi na ogled nove poletne komedije na prostem
v
Na Ptuj prihajata največkrat nagrajeni igralec v Sloveniji Brane Sturbej ter izvrstni
komedijant Boris Kobal
Mestno gledališče v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu vabi v nedeljo, 26. junija, v Termalni park Term Ptuj na premiero »Komedije o loncu«, v režiji izvrstnega komedijanta Borisa Kobala. V glavni vlogi nastopa največkrat nagrajeni igralec v Sloveniji Brane Šturbej. Predstava je nastala v sodelovanju dveh prijateljskih gledališč iz dveh pobratenih mest. »Komedija o loncu« je klasična, a zelo zabavna komedija iz rimskega časa, v kateri sta glavni motiv skopuh in skopuštvo.
Bron ja Habjanič
Predstave bodo 1., 2., 3., 8. in 9. julija
Premieri bodo sledile ponovitve med 1. in 3. julijem ter med 8. in 9. julijem, ravno tako v Termalnem parku ptujskih Term.
Komedija o loncu vzpostavlja v svetovni dramatiki lik skopuha
Tit Makcij Plavt (Titus Ma-ccius Plautus) je živel okoli leta 254-184 pr. n. št., je rimski pesnik starega latinskega obdobja. Njegove komedije sodijo med najstarejša ohranjena dela rimske antične literature. Malo je znanega o Plavtovih zgodnjih letih. Rojen naj bi bil v Sarsini, majhnem mestecu v Umbriji v osrednji Italiji. Kot mladenič je delal kot scenski delavec in ob tem se je najbrž rodila njegova ljubezen do gledališča. Tako se je razkril njegov igralski talent. Dobil je imeni Maccius (klovno-vsko oblečena figura iz popularnih fars) in Plautus (kar pomeni ploskonogi oziroma ploskou-šesni). Študiral je grško dramo, še posebej Menandrove Nove komedije. Njegove igre, s katerimi je zaslovel, so nastale v obdobju med leti 205 in 184 pr. n. št. Najverjetneje je napisal okrog 130 komedij, avtentičnih in v celoti ohranjenih je le 21. Nekaj je prevedenih tudi v slovenščino (Aulularia ali Komedija o loncu, Osli, Dvojčka, Bahavi vojščak, Hišni strah, Kljukec, Amfitruo). Ustvarjal je v tako imenovanem
Foto: Črtomir Goznik
arhaičnem obdobju rimske literature. Po takratni navadi je grške komedije prilagajal rimskim okoliščinam in okusu. Bil je pravi mojster situacijske komike. V igre je vključeval zamenjave, pretepe, intrige in ljubezenske dogodivščine. Kot dober poznavalec značajev je ustvaril prepričljive tipe zvodnikov, naivnežev, nerodnih služabnikov ipd.
Komedija o loncu vzpostavlja v svetovni dramatiki lik skopuha, ki sta ga kasneje zelo zvesto posnela dva odlična komedio-grafa Moliere (Skopuh), še pred njim pa Marin Držic (Skup). Skopuški oče s svojo pretirano skopostjo tiranizira tako svojo hčer kot tudi svoje sluge in sužnje. Njegova hči zanosi, ker ji je sosed storil silo, a Evklion (njen skopuški oče) bolj skrbi za svoje bogastvo, skrito v loncu, kot hčerino prihodnost. Splet okoliščin pripelje do tega, da ostane brez svojega lonca, ki ga ves čas skriva in prenaša po hiši. Tako se skozi kopico duhovitih zapletov in preobratov zgodba razvije do srečnega konca.
Plavtova Aulularia ali Komedija o loncu je v prevodih, prepesnitvah in priredbah že zgodaj začela osvajati simpatije evropskega občinstva. Že leta 1487 so jo uprizorili v Ferrari v prevodu Parida Ceresarija, pozneje je nastalo še več italijanskih prevodov. V nemščino jo je leta 1535 prepesnil Joachim Greff. Tematika Plavtove Aulularie pa ni privlačila samo filologov in
Utrinek z nove poletne gledališke komedije na prostem
prevajalcev, temveč tudi izvirne pesnike, ki so se skušali z antičnim mojstrom pomeriti v karikiranju skopuškega značaja.
Kot zanimivost naj omenimo še pomen besede Aulularia, ki smo jo poslovenili kot Komedijo o loncu. »Aula« v latinščini pomeni lonec ali pisker oziroma lonček ali piskrček, kot pomanjše-valnica »aulula«. Danes denarja več ne skrivamo v loncu, v tistih časih pa je to pomenilo najdeni zaklad. In koliko naj bi tehtal? V izvirniku ima ta lonec poleg sebe pridevnik »quadrilibrem« (lonec težak in poln zlata), kar pomeni »težak štiri funte«, torej nekaj več kot dva kilograma. A bi se nam danes splačalo tako skrivati ta lonec, kot to počne v naši komediji Evklion?
Gledališče kot glasnik prihodnosti brez mej
»Antična Poetoviona je bila glavno mesto rimske province Panonije, ki je združevala naše pokrajine pod enotno krono rimskega imperija, predhodnika sodobne Evrope. Zato je naše gledališče s pričujočo predstavo glasnik prihodnosti brez mej. Predstava je nastala v času, ko se Evropa povezuje in ko z veseljem pričakujemo dan, ko bodo spet padle meje v naši bližini in se bomo znotraj Evrope ponovno združili narodi, ki jih druži skupna zgodovina. Predstava je
nastala v sodelovanju dveh prijateljskih gledališč iz dveh pobratenih mest na dveh straneh nepotrebne meje. Umetnost je bila od nekdaj tista, ki je korakala pred resničnostjo. Tokrat se bo to zgodilo prav v času, ko bo Ptuj postajal evropska prestolnica kulture. Upamo si namreč podreti mejo, seči v roke in se skupaj lotiti tega velikega izziva. Naš cilj je prebuditi evropskega duha, zavest o skupni zgodovini in kulturni identiteti. To so tiste stične točke, ki so močnejše od izmišljenih meja in navideznega razdvajanja in ločevanja. Prav ta predstava, ki bo hkrati igrana v jezikih obeh pokrajin, bo pokazala, da se lahko razumemo med seboj. Razumemo tako in drugače. Le povezani med seboj bomo lahko uspeli v veliki Evropi brez mej, le s sodelovanjem in spoštovanjem različnosti bomo postali del Evrope in zaživeli vrednote, ki si jih ta postavlja za svoj temelj. In mi s to predstavo postavljamo temelj prihodnjemu sodelovanju in sobivanju v združeni Evropi,« pa je o sodelovanju med slovenskim in hrvaškim gledališčem povedal Peter Srp-čič, direktor Mestnega gledališča Ptuj.
20 . //V™
KULTURA
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
Postani mini graščak! Grad Turnišče 2012. Res čista
energija.
V ponedeljek, 13. junija, zvečer, je pred gradom Turnišče režiser Samo M. Strelec predstavil svojo pobudo - Društvo za oživljanje gradu Turnišče v nastajanju kot vseslovenski civilno-družbeni projekt: Postani mini graščak! Grad Turnišče 2012. Res čista energija.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Pobudnik za ustanovitev društva režiser Samo M. Strelec je zbranim novinarjem predstavil pobudo. »Društvo je ustanovljeno z namenom, da najde 2012 somišljenikov, ki so pripravljeni vložiti vsak 600 evrov in na ta način zbrati potrebnih 1,2 mio. evrov, za kolikor je vlada, kot je napovedala, nameravala grad prodati prihodnje leto.« Strelec je ob zaključku prižgal simbolni mini kres iz 2012 vžigalic in izrazil upanje, da bodo že na prihodnjem občnem zboru društva na kresno noč junija 2012 člani od vsepovsod prinesli vsak svoje
poleno ter zakurili pravi, veliki, slavnostni kres. »Rajepolena na kres kot polena pod noge,« se je pri tem pošalil. Strelec je na predstavitvi nanizal nekaj svojih idej, kaj vse bi lahko v prihodnje bilo v gradu in prek spleta poziva tudi druge, da povedo svoje ideje. Predlagal je, da bi bili v gradu GPS - galerija prihodnosti Slovenije, DDV - dom državljanov in volivcev, MUSS - muzej uspehov Slovenije in Slovencev, Colonia Poetovia - okvir za preskušanje uresničljivosti družbe-no-iniciativnih pobud, Smejali-šče - prvi slovenski institut za
Prišlo je okrog 100 ljudi. Bilo je prisrčno, opazilo se je, da ljudem ni vseeno. V nekaj urah po uradni objavi ideje se je odzvalo preko 50 pristašev, tudi iz tujine je S. Strelec prejel pisma podpore.
smeh. O prizadevanjih društva, poteku akcije in tudi o načinu včlanitve v društvo lahko preberete na Facebook strani: Grad Turnišče.
Predstavitev je popestril prvak mariborskega gledališča, dramski igralec Peter Boštjanič, ki je
prebral tudi pismo, ki ga je Strelec naslovil na predsednika vlade in kulturno ministrico.
Napovedali so, da bo kres prihodnje leto pospremil koncert ptujske rock skupine Volk (Hudobni Volk), ki bo septembra 2012 slavila svojo 20-letnico.
Na Ptuju gostujeta dve zanimivi razstavi iz Izraela
Mira Petrovič
Foto: Aleš Šprah
Na Ptuju smo 24. maja slovesno odprli dve razstavi, ki k nam prihajata iz Izraela in bosta na ogled do petka, 24. junija. Gostovanje sta pripravili MO Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju. Odprl ju je veleposlanik Izraela Schmuel Meirom, slovesnosti pa so se udeležili tudi notranja ministrica Katarina Kresal, pravosodni minister Aleš Zalar ter Aleš Gulič, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti.
Obe razstavi pripovedujeta o izraelski kulturi, vendar sta vsebinsko precej različni. Razstava Najlepše izraelske ilustracije, ki gostuje v galeriji Magistrat, prikazuje dela 15 sodobnih izraelskih ilustratorjev, in sicer ilustracije otroških knjig. Ob posterjih z ilustracijami so na ogled tudi
knjige za otroke, v katerih so bile ilustracije izvirno objavljene. Razstava je gostovala na mednarodnih knjižnih sejmih v Buenos Airesu, Bologni in Ženevi, na literarnih dogodkih v Evropi, Aziji in Južni Ameriki, na Ptuj pa je pripotovala iz Nove Gorice.
Razstava Umetnost hebrejske pisave gostuje v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča, na Ptuj pa je prispela potem, ko je v dobrem desetletju obiskala že številna evropska razstavišča. Videli smo jo lahko tudi že na različnih lokacijah po Sloveniji, v letu 2010 je bila predstavljena v Ljubljani, Mariboru, Celju in Lendavi.
Na ogled so postavljene reprodukcije rokopisov in obrednih predmetov iz zbirk Izraelskega muzeja iz Jeruzalema, ki so bili namenjeni za obrede doma ali v sinagogi. Predstavljeni so različni zapisi iz lepo okrašenih kodeksov in pozneje tiskanih knjig, znamenitih Mrtvomorskih
rokopisov in zvitkov Tore. Zapisi pripovedujejo o dolgi zgodovini hebrejske pisave, ki je znak pripadnosti judovstvu, so pa tudi prave umetnine in zgodovinska pričevanja. Iz predstavljenih zapisov in predmetov izvemo tudi zanimive podrobnosti o judovskih praznikih in obredih, ki so povezani z njimi.
Razstavo, ki je v angleškem jeziku, smo dodatno opremili s
slovenskimi prevodi, na voljo pa je tudi zloženka s spremnim besedilom.
Obe razstavi ponujata zanimiv vpogled v kulturo in dediščino naroda, ki sodi med najstarejše in kulturnozgodovinsko naj -bogatejše, a jo še vse premalo poznamo in cenimo. To so spoznali tudi številni Ptujčani, ki so razstavi toplo sprejeli in si ju v velikem številu ogledali.
. //>//'21
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
KULTURA
3. mednarodni glasbeni festival Arsana - Art Ptuj 2011
Od 22. julija do 5. avgusta 2011
Mladen Delin
Kultumo-umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana bosta tudi letos združila moči in poskrbela za medsebojno prepletanje dveh festivalov - 9. mednarodnega festivala sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in 3. mednarodnega glasbenega festivala Arsana pod skupnim nazivom Art Ptuj 2011. Gre za preplet vrhunske glasbe, sodobne likovne umetnosti, plesa, literature in ku-linarike, ki se bo odvijal na Ptuju med 22. julijem in 5. avgustom 2011 in končal s serijo likovnih razstav v mnogih razstaviščih do začetka septembra.
Na Ptuju bomo gostili umetnike svetovnega slovesa. S področja glasbene umetnosti bodo med drugim nastopili Rade Šerbedžija & Miroslav Tadič (CRO/USA), Auckland Youth Symphony Orchestra (New Ze-
Foto: Amir Bahtijarevic
land), Chris Jarrett (USA/GER), Konstantin Bogino, Alexei Kor-nienko (RUS), Marko Fiorentini (ITA), Sae Lee (JAP), vrhunski slovenski ustvarjalci, Papir, Langa, Toti Big Band Maribor, Bilbi, Vox Arsana, Boštjan Gombač, Marta Zornik, Miha Rogina in drugi.
Zraven festivalskega glasbenega dogajanja bodo potekali mednarodna poletna glasbena akademija, Band camp, Art therapy camp, Vokalne jazz delavnice, seminarji, predavanja, plesne predstave, kulinarično dogajanje, literarni večeri, dobrodelni koncerti, lutkovne predstave in delavnice za najmlajše, dan, posvečen ljudski glasbi in plesom, poulično dogajanje, nastopi mladih glasbenikov in še.
V 15 dneh bo na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta ustvarjalo in nastopilo več kot
	
	
* & >	
i a "i	i &
? ; 'i	L Ji
	1-1 K1 T"*11'
	
250 glasbenih umetnikov iz vsega sveta. Zgodilo se bo več kot 40 dogodkov s področja klasične, jazz, etno, vokalne in instrumentalne glasbe različnih zvrsti.
Lani je festival obiskalo več kot dvajset tisoč obiskovalcev iz vse Evrope, letos pa jih pričakujemo vsaj toliko. Medijska odmevnost festivala je v preteklih dveh letih festival postavila na vidno mesto evropskih glasbenih festivalov.
Festival je dobil tudi svoje mesto v projektu EPK 2012, kjer se bodo zgodili pomembni umetniški dogodki, premiere, koncerti, performansi, predvsem pa se bo Ptuj skušal v najboljši luči predstaviti Evropi in dolgoročno postati magnet glasbenim ustvarjalcem iz vsega sveta.
Vsi dogodki festivala bodo objavljeni na straneh www.arsana. si in www.artptuj.si
Julija že 9. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays
Letošnji festival bo potekal pod sloganom CONNECT (povezati/poveži), saj bo na Ptuju povezal umetnike z vsega sveta, ki bodo prispevali h kulturni prihodnosti našega mesta. Povezalo se bo več kot 100 umetnikov, 80 se jih v Sloveniji predstavlja prvič, skoraj 60 jih je mlajših od 35 let; devet Slovencev, šest od njih novih; 16 kustosov za 42 dogodkov med 22. julijem in 5. septembrom. Tudi letos se bo festival odvijal v času Art Ptuja, ki pod svojo streho združuje festival Art Stays in glasbeni festival Arsana.
Marika Vicari
Art Stays sodi med najzanimivejše organizacije in festivale s področja sodobne umetnosti v Sloveniji. Pod umetniškim vodstvom ekipe društva Art Stays od leta 2003 na ptujsko umetniško sceno uspešno vnaša mednarodno razgibanost. V okviru Art Stays so se v Sloveniji prvič predstavila pomembna svetovna imena sodobne umetnosti, kot
so Leo Ferdinand Demetz, Elisa Rossi, Kensuke Koike, Raphael Di Luzio, Andrea Contin, Laszlo Laszlo Revesz, Florian Lan-gemaack, Tim Roeloffs, Lucio Perone, Peppe Perone, Zulki-fle Mahmod, Lynn Book, Marek Schovanek, Sissa Micheli, Peter Wehinger, Olga Schigal, Marotta&Russo, Cesare Pietro-iusti.
Art Stays promovira umetnost in kulturo ter podpira mlade sodobne umetnike ter umetnike, fotografe, oblikovalce, arhitekte na vrhuncu kariere. Posveča se različnim medijem, kot so slikarstvo, video, instalacije, fotografija in performans. Zaradi močne podpore in uspešnega sodelovanja s kustosi in organizacijami iz Evrope in drugih kontinentov lahko Art Stays za občinstvo in gostujoče umetnike služi kot živi laboratorij za mlado sodobno umetnost.
Strateška pozicija Ptuja v srcu Evrope našemu mestu ponuja možnost, da s takšnimi projekti postane mednarodno središče sodobne umetnosti, profesionalnih in ljubiteljskih umetnikov, kulturnih delavcev, zbirateljev, organizacij ter ljubiteljev umetnosti, ki se združujejo preko do-
godkov in novih projektov. Ptuj-čani so svojo podporo tovrstnemu kulturnemu razvoju mesta v preteklih osmih letih že izkazali, želimo pa si, da bi še močneje stopili skupaj in sprožili pravi kulturno umetniški preporod našega mesta in regije. V času, ko so omajane temeljne vrednote družbe, je lahko prav umetnost tista, ki druži ljudi in ponudi nov smisel.
Letošnji 9. festival Art Stays ponuja veliko: 16-dnevno udeležbo umetnikov, 9-dnevno poletno akademijo, številne razstave, več kot 100 predstavljenih umetnikov iz Hrvaške, Italije, Koreje, Poljske, Rusije, Singa-purja, Slovenije, Srbije, ZDA in drugih držav ter 42 novih projektov. Posebej izstopajo multi-medijska predstava HOLE skupine ameriških umetnikov, video
22 ■
KULTURA / DOBRODELNOST
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
projekt There must be an exit! iz Budimpešte, predstavitev štirih evropskih Akademij lepih umetnosti, razstava Fotografija danes, projekt IN/EX/CHANGE, ki bo združil ameriške, slovenske in evropske umetnike, Light Art Glow v sodelovanju z Light Art Bienalom iz Avstrije, pogovori s 16 mednarodnimi umetniki, profesorji, kustosi in kritiki, šest interaktivnih delavnic (vključno z novostjo Risanje z umetnikom na
ptujski plaži) ter obširna predstavitev video in performans umetnosti z umetniki, kot so Zulkifle Mahmod, Lynn Book, Eva Pe-trič, Zoran Popovski, Nemanja Cvijanovic, Jaša.
Vse to pa je le uvod v še bolj pestro 10. obletnico festivala, ki bo naslednje poletje sovpadla prav s časom, ko bo Ptuj zavzel pomembno vlogo partnerskega mesta v Evropski prestolnici kulture.
Idejna zasnova ureditve arheološkega muzeja in inštituta
Mestna občina Ptuj in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani sta v začetku junija pripravili arhitekturno delavnico z naslovom Predstavitev rezultatov idejne zasnove za ureditev arheološkega muzeja in inštituta na območju Muzejskega trga 2 (nekdanja upravna stavba Kmetijskega kombinata).
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Arhitekturna delavnica je potekala v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Študentje različnih letnikov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani so predstavili štiri projekte, ki so jih pripravljali 14 dni. Peti idejni projekt je predstavilo arhitekturno podjetje Enota, ki je bilo izbrano za idejno rešitev prireditvenega centra v dominikanskem samostanu. Vse rešitve so bile predstavljene tudi na razstavnih panojih oz.
maketah. Po besedah župana dr. Štefana Čelana bodo v kratkem izbrali eno izmed predstavljenih zasnov. Okvirna finančna konstrukcija projekta arheološkega muzeja in inštituta še ni znana, so pa znani predvideni stroški ureditve dominikanskega samostana, in sicer več kot 50 mio. evrov. Zaključek del v samostanu se predvideva čez 10 ali celo čez 20 let, odvisno od ekonomskih razmer.
Na arhitekturni delavnici je bilo za ureditev arheološkega muzeja in inštituta na Ptuju predstavljenih pet idejnih zasnov
Ptujski literati v Varaždinu
Nataša Petrovič
Člani Literarnega kluba Zveze kulturnih društev Ptuj so 19. maja gostovali na literarnem večeru v Varaždinu, na povabilo Književnega društva Varaždin. V tamkajšnji Mestni knjižnici so nastopili Matic Hriberšek, Melita Vidovič, Nejc Klemenc, Erika Kotnik, Matilda Simonič, Mirko Kotnik, Cecilija Bernjak in Mirko Jaušovec. Nastop sta na orglicah popestrila Mirko Kotnik in Mirko Jaušovec. Polna dvorana v študijski čitalnici je predstavljena dela poezije in proze ptujskih ustvarjalcev sprejela z navdušenjem, kot se je pokazalo v pogovoru z obiskovalci po nastopu, jezik ni bil ovira. Delo v klubu je predstavil mentor
David Bedrač, ki je pred leti s svojimi pesmimi bil že sam gost Književnega društva Varaždin. Varaždinska knjižnica sodeluje tudi s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, zato se je literatom pridružil vodja Študijskega oddelka Vladimir Kajzovar.
Literarni večer so s pozdravnimi nagovori začeli ravnatelj knjižnice Mario Šoštarič, načel-nica za znanost, kulturo in šport mesta Varaždin Darinka Hajduk Vučic in podpredsednik Va-raždinskega književnega društva Tugomir Orak. Besedo zahvale je ob koncu imela članica gostitelja, odgovorna za mednarodno sodelovanje Ružica Marušič - Vasilic. Prihodnje leto bodo varaždinski literarni ustvarjalci vrnili obisk na Ptuju.
Spominski posnetek
Zbiranje sredstev za mamograf
Prispevke lahko nakažete na TRR:
04202-0001807435, NKBM
Od 1. 6. do 30. 6. 2011 pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS do-nacija so objavljeni na spletni strani www.soroptimist-ptuj.si
Akcijo zbiranja sredstev vodi Soroptimist klub Ptuj.
. -/f«/M/* 23
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
v
Odziv na projekt Šolskega centra Ptuj GO-CAR-GO nad
• V 1	• •
pričakovanji
v
Šolski center Ptuj je v tem šolskem letu v sodelovanju z osnovnimi šolami s širšega podravskega območja že drugič pripravil zanimiv projekt GO-CAR-GO. Da je bil odziv mladih nad pričakovanji, pove že dejstvo, da se je k sodelovanju prijavilo 24 osnovnih šol.
Vesna Krebs
V sodelovanju z osnovnimi šolami smo se odločili za projekt, s katerim mlade seznanjamo z različnimi poklici in poklicnimi področji preko situacijskega in aktivnega učenja, ki veliko bolj aktivira udeležence, saj se s poklici seznanjajo na osnovi realnega objekta, ki je primeren za mlade. Gre za dodelavo avtomobilčka, s katerim se je moč spustiti po klancu in je primeren za predstavitev vseh poklicnih področij, za katere izobražujemo v ŠC Ptuj (ekonomija, strojništvo, biotehnika, elektrotehnika in računalništvo).
Učenci so po izjavah njihovih mentorjev z največjim veseljem izdelovali, nadgrajevali in dograjevali podvozja avtomobilov, ki smo jim jih podarili. V tehničnih učilnicah so se z mentorji dobivali tudi v popoldanskem času, tudi kakšno sobotno dopoldne so namenili izboljšavi ekstra-mobila. Na ta način smo mlade spodbudili k razmišljanju o različnih poklicih, prepoznavanju njihovih talentov in sposobnosti,
Foto: Rado Škrjanec
ki so potrebni za izbiro določene poklicne poti.
Navdušenje in ponos sta iz mladih inovatorjev odsevala na parkirišču ob Šolskem centru 31. maja, ko so vsem sodelujočim in obiskovalcem pokazali svoj izdelek ter se pomerili v spretnostnih vožnjah. Z nami so bile ekipe OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Benedikt, OŠ Breg, OŠ Cirkovce, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Dornava, OŠ Gorišnica, OŠ Ivanjkovci, OŠ Križevci, OŠ Majšperk, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Ormož, OŠ Stročja vas, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Velika Nedelja, OŠ Voličina, OŠ Mala Nedelja, OŠ Ljudski vrt. Dogodek je popestril Miran Ališič, ki je v njemu lastnem in prepoznavnem slogu »dirko« tudi komentiral.
Strokovna komisija je ekstra-mobile tudi ocenjevala, zanimali so jih nadgradnja posameznih podvozij, inovativnost, strokovnost in izvirnost izdelave. K temu so dodali še uspešnost pri spretnostni vožnji in za zma-
Mednarodna plesna delavnica na Ptuju
Nataša Petrovič
Zveza kulturnih društev Ptuj že tretje leto sodeluje pri organizaciji mednarodnih plesnih delavnic Nomad Dance Academy prek Fičo baleta iz Ljubljane. Letošnja predstava Fičo baleta TRG, premiera je bila v začetku junija v Ljubljani, je lani nastajala tudi na Ptuju. Koproducenta sta Bunker Ljubljana in Zveza kulturnih društev Ptuj.
Letos bo mednarodna plesna
delavnica od 20. do 24. junija v Narodnem domu in v Stari steklarski delavnici na Ptuju. Udeležili se je bodo koreografi, plesalci, performerji, režiserji, producenti, teoretiki, kritiki, med drugimi Goran Bogdano-vski, Dejan Srhoj, Aleksandra Janeva Imfeld, Dalija Acin, Willy Prager, Stephan Shte-reff, Martin Sonderkamp, Rok Vevar, Iva Sveshtarova, Bilja-na Tanurovska - Kjulakovski, Dragana Alfirevic ...
Tekmovalci so se s svojimi izdelki pomerili tudi v slalomu med stožci.
govalca razglasili ekstramobil učencev OŠ Miklavž pri Ormožu. Drugo mesto so si privozili učenci OŠ Ivanjkovci, tretje pa učenci OŠ Ormož.
Navdušena nad ustvarjalnostjo in inovativnostjo osnovnošolcev sta bila tudi direktor Šolskega
centra Branko Kumer in vodja ter avtor projekta Stanko Ko-stanjevec, ki sta prepričana, da je prav sodelovanje v tovrstnih projektih neprecenljive vrednosti, saj krepi vezi med različnimi šolskimi institucijami in gospodarstvom.
»Bobek« v Vijolici in Zvončku
Bojana Murko, mentorica
Učenci OŠ Breg so skupaj z mentorico ŠS Bojano Murko pripravili lutkovno igrico Bobek in barčica, primerno za otroke, stare do 8 let.
V igrici so nastopali: Katja Jan-žekovič, Lana Žgeč, Timi Peter-nik, Nina Mesarič, Blaž Prelog, Mojca Šeruga, Larisa Makic, Klara Petek in Žiga Kostanjevec. Najprej so jo zaigrali otrokom
prvega razreda ob sprejemu v ŠS in nato še bodočim učencem prvega razreda. Zaradi pozitivnih odzivov pa so svojo pot nadaljevali tudi izven šole.
S svojo igrico so navdušili otroke v vrtcih Vijolica in Zvonček, ki sta sosednja vrtca šole. Za trud in dobro voljo, ki so jo prinesli v oba vrtca, so bili učenci nagrajeni s simboličnimi darili in obilo pohvale ter želja, da tudi v prihodnje ohranijo vezi med obema ustanovama.
Zlato Vegovo priznanje za Luka in Andraža
V Mariboru je aprila potekalo državno tekmovanje iz matematike za zlato Vegovo priznanje, ki sta ga prejela Andraž Šuta iz 7. in Luka Medic iz 9. razreda OŠ Mladika. Andraž se je uvrstil na izjemno 9., Luka pa na odlično 2. mesto.
DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov) je oba učenca nagradilo z izletom na Dunaj. Luka se je udeležil sprejema v Ljubljani, prav tako pa se bo udeležil naravoslovnega tabora v Bohinju. Luki in Andražu in njuni mentorici, gospe Majdi Kolenko, čestitamo za izjemen uspeh.
Tjaša Koletnik Kidrič, 7. b
24 ■ ^V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
Uspešno šolsko leto za Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj
V glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj izvajajo večino javno veljavnih izobraževalnih programov za glasbo in balet. V tem šolskem letu je šolo obiskovalo 624 učencev. Pouk za predmete klavir, orgle, violina, violončelo, harmonika, trobenta, pozavna, tuba, bariton, tenor, rog, flavta, blokflavta, klarinet, oboa, saksofon, kitara, tolkala in petje se izvaja individualno, skupinsko pa za predmete predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica 1 in 2, nauk o glasbi, plesna pripravnica 1, 2 in 3 ter balet od prvega do šestega razreda.
Mateja Tomašič
Fotoarhiv GŠ Karola Pahorja Ptuj
dva baletna nastopa, izven šole na raznih prireditvah pa so njihovi učenci priložnostno nastopili kar 83-krat. Za osnovne šole so organizirali tri predstavitve izobraževalnih programov, javnost pa je lahko v dvorani šole prisluhnila petim koncertom raznih uveljavljenih glasbenih umetnikov.
Koncert najuspešnejših tekmovalcev
V aprilu so prvič izvedli "gala koncert" 17 najuspešnejših tekmovalcev, ki so se ali pa se še bodo v tem šolskem letu udeležili regijskih, državnih ali mednarodnih tekmovanj. »Želeli smo na enem dogodku predstaviti učence, ki se v domovini in tujini kosajo z najboljšimi mladimi glasbeniki in posegajo po najvišjih odličjih. Vsako priznanje ali nagrada pomeni za našo ustanovo dragocen prispevek k ugledu šole, pomeni dodaten zagon in spodbudo za učenca in učitelja. Priprave potekajo po nekaj mesecev oziroma se začnejo z začetkom šolskega leta. Učenec in učitelj skozi fazo priprav obdelata mnoge glasbene probleme in tekmovalni program izpilita do podrobnosti. Cilj tega intenzivnega dela pa ni samo uvrstitev na tekmovanju, ampak predvsem hitrejši napredek učenca. Učitelji avtonomno izberejo učence za tekmovanje, saj najbolje poznajo njihove sposobnosti,« pojasnjuje Petek. Program plesnih pripravnic in baleta deluje že osmo leto. Učiteljica baleta je Alenka Kostrevc, nekdanja članica baletnega ansambla SNG Maribor. V program plesnih
Na šoli delujejo tudi godalni, harmonikarski, pihalni in jazz orkester ter 11 komornih skupin, v katerih učenci kalijo svoje znanje in spoznavajo zakonitosti skupinskega izvajanja glasbe. Lani septembra so kot nadstandard uvedli oddelek za jazz glasbo, ki je namenjen učencem s predznanjem najmanj štirih letnikov osnovne glasbene šole. Pouk tipičnih jazz instrumentov, kot so klavir, saksofon, trobenta, kitara, bas kitara/kontrabas, bobni in petje, poteka individualno, v skupinah pa učenci obiskujejo še jazz teorijo, rhythm & reading ter jazz orkester oziroma big band. V prvi letnik so vpisali 25 učencev, pri oblikovanju jazzovskih izobraževalnih programov pa so se zgledovali po učnih načrtih Deželnega konservatorija v Celovcu, Inštituta za jazz v Gradcu in oddelka za jazz na Konservatoriju v Ljubljani. »Naš cilj je, da bi po štirih letih šolanja učenci osvojili dovolj jazzovskega znanja za vpis na eno od navedenih visoko cenjenih šol,« pove Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Obveznosti učencev se z leti šolanja stopnjujejo, začne pa se s predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico, ki se izvajata v skupinah enkrat tedensko. Individualni pouk od prvega do šestega oz. osmega razreda se izvaja dvakrat tedensko. Učenci, ki se izkažejo na tekmovanjih, imajo pravico do dodatnega pouka - 30 minut na teden. Zaželeno je, da učenci čim bolj pogosto nastopajo. V tekočem šolskem letu so izvedli 10 javnih nastopov, 38 internih,
Učenka saksofona Maksim Jabločnik je na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu osvojila prvo nagrado. Ob njej sta korepetitor Tom Hajšek in mentorica Nina Rogina.
pripravnic je vključenih 34 učenk, v program baleta pa 53 učenk in 2 učenca, skupaj 89 učenk in učencev plesa. Plesna pripravnica traja tri leta, vključijo se lahko učenci, stari najmanj 6 let. Program baleta traja šest let, učenci se lahko vpišejo pri 9. letih starosti in po opravljenem sprejemnem preizkusu. Na dveh javnih baletnih nastopih so se na glasbo Ludwiga van Beethovna predstavili učenci vseh razredov. Posebej so izstopale učenke s solističnimi plesi, ki so se februarja letos udeležile 10. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, kjer so se uvrstile v finalni krog. Za koreografijo predstave je poskrbela Alenka Kostrevc, kostume pa je oblikovala Stanka Vauda Benčevič. Kot gostja se je predstavila solistka SNG Maribor, Tetiana Svetlična. Repertoar sedmega koncerta učiteljev je bil letos sestavljen iz klasičnih del svetovne glasbene zakladnice, do skladb S. Avsenika in J. Privška in avtorskih skladb učiteljev. Strokovni sodelavci so nastopili kot solisti ali v komornih skupinah. V maju so v Domu kulture - Muzikafeju izvedli še samostojen koncert učiteljev jazz oddelka. Ker mladi in zagnani jazz pedagogi premorejo veliko jazzovskega repertoarja, so se odločili, da jazzu namenijo poseben koncert. Izvajali so dela velikih jazzovskih mojstrov in dve avtorski skladbi učitelja
klavirja Roberta Ožingerja.
Oba koncerta sta bila odlično obiskana. Sicer pa učitelji jazz oddelka vsak četrtek od 20. do 23. ure muzicirajo v Muzikafeju in vabijo vse glasbenike, ki jih ta glasbena zvrst zanima, da se jim s svojimi instrumenti pridružijo na tako imenovanih jam sessionih.
Konec maja so izvedli preizkuse glasbenih sposobnosti za vpis novincev. Tudi letos beležijo velik interes za popularne instrumente, kot so flavta, kitara, tolkala, klavir, violina in petje. Žal vseh zainteresiranih ne bodo mogli sprejeti, v avgustovskem roku pa se bo možno vpisati še na trobilne instrumente ter glasbeno in baletno pripravnico. Podrobnosti bodo objavljene v avgustu na spletni strani www. glasbenasolaptuj.si. »Do konca šolskega leta nas loči le še nekaj dni in z doseženim smo že sedaj lahko zadovoljni. V tekočem šolskem letu so učenci, mentorji in korepetitorji na tekmovanjih zbrali kar 36 priznanj in nagrad. Večina tekmovanj je že za nami, učenci pa se bodo konec junija pomerili še na mednarodnem tekmovanju v Povolettu. Učenci so kot solisti ali člani komornih skupin ter orkestrov veliko nastopali v šoli in izven. Zastavljeni cilji so doseženi in celo preseženi, zato smo lahko zadovoljni,« ne skriva zadovoljstva ob uspešnem šolskem letu ravnatelj šole.
.	25
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Mladim motoristom primanjkuje znanja o prometni varnosti
Lepo vreme na ceste zvabi številne voznike koles z motorjem in motornih koles, med katerimi mnogi, predvsem mladi vozniki med 15. in 25. letom starosti, nimajo dovolj znanja o prometni varnosti. Zato je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj nedavno izvedel usposabljanje za mlade motoriste in voznike koles z motorjem in za tiste, ki bodo to še postali. V teoretičnem delu so dijakom predavali Sebastijan Pi-berl, dr. med. spec., urgentni zdravnik, Jože Škrilec, dipl. inž. cestnega prometa, in Matej Lednik, ki je z njimi delil svojo življenjsko zgodbo.
Mateja Tomašič
Motor kot zelo specifično prevozno sredstvo zahteva specialno znanje o upravljanju in obvladovanju le-tega ter poznavanje obnašanja v cestnem prometu. Mladi kot populacija, ki je po vedenju bistveno bolj temperamentna, kažejo tako vedenju tudi v prometu, še posebej, ko ti upravljajo z motornim kolesom. Kolo z motorjem in motorno kolo, kot enosledno vozilo dopušča bistveno manj napak pri vožnji, kot dvosledna vozila (avto). Te napake pa se lahko končajo s hudimi telesnimi in psihičnimi posledicami, zato je namen in cilj izobraževanja povsem plastično prikazati in ozavestiti mladino o vseh pasteh in posledicah, s katerimi se lahko srečajo v prometu.
Pri teoretičnem in praktičnem delu je okrog 150 dijakov ptujskih srednjih šol pridobivalo zavedanja, znanja in spretnosti, ki jim bodo pripomogla, da bodo kot udeleženci v cestnem prometu varnejši in boljši. Pridobili naj bi zavedanje, znanje in spretnosti, ki pripomorejo, da prepoznajo kritične vozne situacije, se jim izognejo in jih obvladajo. Udeleženci so pridobili vedenja oz. spoznanja s področja varne vožnje. Povzročitelji voznih nevarnosti so ljudje, cesta in vozilo. Od tega jih ljudje povzročijo kar 90 % (neprilagojena hitrost in varnostna razdalja, neprevidna vožnja, hitrost reakcije, ...).
»V srednjih šolah je premalo vsebin o prometni varnosti, zato smo se letos odločili, da s pomočjo koordinatorja projekta Bojanom Lampretom, ravnateljem Strojne šole Ptuj, ki je tudi član SPVCP MO Ptuj, mladim posredujemo vsebine o varnosti
Foto: Janez Strelec
v cestnem prometu. Sebastijan Piberl, dr. med. spec., urgentni zdravnik je dijakom med drugim pokazal fotografije prizorov prometnih nesreč oziroma kaj se zgodi, ko motorist oziroma voznik kolesa z motorjem nima pravilne opreme. Svetoval jim je tudi, kako naj ravnajo v primeru, če pride do prometne nesreče. Jože Škrilec, dipl. inž. cestnega prometa, je dal velik poudarek predelavi koles z motorjem (sku-terjev), ki so dimenzionirani za hitrost 50 km/h. Mnogi si jih predelajo, dodajo zmogljivejši motor, ob tem pa pozabijo na ojačitev zavor, okvirja in vzmetenja. Vozila so zaradi tega hitrejša, vendar vse ostalo ne vzdrži. Mlade pa je najbolj ganila Matejeva življenjska zgodba. Zdaj 29. letni mladenič je z motorjem pred štirimi leti zdrsnil s ceste in ostal hrom od prsnega dela navzdol. Zdaj je član gibanja Invalidi za večjo prometno varnost - Še vedno vozim, vendar ne hodim. Predavatelji so se v povprečju poškodovali pri dvaindvajsetih letih. Predvsem želijo, da mladi motoristi iz njihovih izkušenj in napak spoznajo, da je treba biti previden. Predavanje je financirala Agencija za varnost cestnega prometa, saj tudi zaradi slabih rezultatov statističnih raziskava prometne varnosti v Podrav-ju odobravajo tovrstne akcije,« je predavanje povzel Janez Strelec, član SPVCP MO Ptuj. Dijaki so v praktičnem poli-gonskem delu videli ustrezno in varno motoristično opremo, demonstracijo praktične vožnje po poligonu, ki jo je prikazal tudi policist na motorju ter spoznali, kako deluje mobilni radar. Nade-
Dijaki so pozorno prisluhnili. Predavatelji Sebastijan Piberl, dr. med. spec., urgentni zdravnik, Jože Škrilec, dipl. inž cestnega prometa, in Matej Lednik, ki je z njimi delil svojo življenjsko zgodbo.
li so si tudi očala, ki simulirajo stopnjo alkoholiziranosti.
Do prvega junija 11 prometnih nesreč
»Vobdobju od 1. januarja do 1. junija letos so policisti Policijske postaje Ptuj zoper voznike koles z motorjem izvedli 64 ukrepov (2 kršitvi hitrosti, 1 nepravilno prehitevanje, 1 nepravilna stran in smer vožnje, 8 krat vožnja pod vplivom alkohola, 10 primerov neuporabe zaščitne čelade, 7 se jih je vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, v 35 primerih so ugotovili tehnično neizpravnost vozila in ostalo).
Zoper voznike koles z motorjem so izvedli štiri ukrepe (za 1 kršitev hitrosti, 2 zaradi neustrezne varnostne razdalje ter 1 krat drugo). V tem času so zaradi predelave zasegli 7 koles z motorjem. Policisti so posredovali pri štirih prometnih nesrečah, kjer je bil udeležen voznik kolesa z motorjem (od tega so dve povzročili vozniki sami). Obravnavali so tudi sedem prometnih nesrečz udeležbo motornih koles (štiri nesreče so povzročili vozniki motorjev),« je podatke zbral Boris Kozenburger, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj in član SPVCP MO Ptuj.
Dan druženja in gibanja vseh generacij
Sonja Plajnšek, vodja Zdrave šole na OŠ Mladika Ptuj
14. maja je Media Sport Ljubljana že četrtič zapored po vsej Sloveniji organiziral prireditev ŠPORT ŠPAS - Dan druženja in gibanja vseh generacij. Na OŠ Mladika Ptuj smo se že tretjič odločili, da bomo tudi mi člani velike družine, ki bo obeležila ta dan.
K sodelovanju smo povabili naše učence 1., 2. in 3. razredov, druge otroke, starše, stare starše in prijatelje. Družili smo se v soboto, 7. maja.
V toplem in sončnem vreme-
nu nas je pot vodila od šolskega dvorišča po mestnem parku ob reki Dravi, preko Puhovega mosta mimo Semenarne. Ustavili smo se na travniku, kjer smo imeli odmor za malico, sproščene igre in druženje. Izbrali smo najmlajšega udeleženca, najstarejšega udeleženca, najštevilčnejšo družino, jim podelili priznanja in priponke.
Zaključili smo ob 11. uri. Doživeli smo razgibano sobotno dopoldne.
26 ■
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO
KULTURA	23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
MPZ Mladika na mednarodnem tekmovanju v Olomoucu
Učenci mladinskega pevskega zbora (MPZ) Mladika so se 10. junija odlično predstavili na 39. mednarodnem festivalu pevskih zborov Festival of songs Olomouc na Češkem. 37 pevcev in pevk je pred strogim očesom petčlanske strokovne komisije zapelo tri pesmi. V veliko veselje zborovodkinje Jasne Drobne in vseh tekmovalcev so osvojili srebrno medaljo. Tega tekmovanja so se tokrat udeležili že tretjič, leta 2008 in 2010 so dosegli zlato.
Mateja Tomašič
Na 39. mednarodnem tekmovanju, ki je bilo med 8. in 12. junijem, je MPZ Mladika nastopil kar trikrat. Prvič so se občinstvu s pesmijo predstavili v četrtek na koncertnem maratonu, kjer so nastopili tudi zbori iz Singapur-ja, Latvije, Rusije, Estonije, Finske in Italije. Naslednji dan jih je čakal tekmovalni del. Njihov repertoar je obsegal: Spiritual: Thislittlelightof mine; B. An-dersson, S. Andsreson: Thankyo-uforthemusic in F. Mercury: Bo-hemianRhapsody. Nastop so izvedli pred strokovno komisijo, v
Foto: Urška Hlupič
kateri je bil tudi Slovenec Stojan Kuret. Komisija jim je prisodila 89 točk, kar jim je prineslo srebrno medaljo, do zlate jim je žal zmanjkala le točka. Tretji nastop je bil večerni festivalni koncert, na katerem so zapeli štiri pesmi. Prvič so pred tamkajšnjim občinstvom predstavili še pesmi H. Warren: ChattanoogaChooChoo in M. Sepe: Kje je tista trava.
Samega tekmovanja se je udeležil tudi Jakob Štunf, slovenski veleposlanik v Pragi, ki so mu mladi pevci po tekmovanju na glavnem trgu Horni Namesti
Mladi pevci pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne so s petjem navdušili tudi slovenskega veleposlanika na Češkem mag. Jakoba Štunfa.
zapeli slovensko narodno Čej so tiste stezice. Veleposlanika so z ubranim petjem tako navdušili, da je izrazil željo, da bi kdaj nastopili tudi v Pragi. Mlade pevce so na poti v Olomouc spremljali zborovodkinja Jasna Drobne, ki MPZ Mladika vodi že 12. leto, študentka glasbene pedagogike
Katja Sevšek kot pianistka ter učiteljici spremljevalki, za zdravstveno oskrbo pa je poskrbela Karmen Pišek Šuta. »V veliko pomoč so bili tudi starši otrok, ki našemu zboru že vrsto let nudijo podporo,« je dejala profesorica Urška Hlupič.
v
Izjemni dosežki tehnikov in robotikov OS Mladika
V	letošnjem šolskem letu so se učenci 7., 8., in 9. razredov OŠ Mladike skupaj z mentorico, Majdo Kramberger Belšak, udeležili tekmovanja Tehnika ti da krila, ki je potekalo v Mariboru. Učenci 9. razredov Niko Ivezic, Rok Cafuta Horvat in Žiga Polanič so ekipno dosegli 5. mesto. Tekmovanje poteka tri leta. V triletni razvrstitvi so ti isti učenci dosegli odlično 2. mesto. Ekipo učencev 8. razredov so sestavljali Jan Bezjak, Špela Vučak in Žan Potočnik. Ekipno so dosegli odlično 1. mesto. Špela Vučak je posamezno dosegla 2. mesto. Ekipo učencev 7. razredov so predstavljali Oscar Križanec, Grega Pavlovič in Andraž Šuta. Ekipno so dosegli 2. mesto.
13. maja je v Veliki Nedelji potekalo regijsko tekmovanje iz kon-struktorstva in tehnologije obdelav ter modelarstva. V panogi K3 so tekmovalci pod mentorstvom Majde Kramberger Belšak reševali problem s konstrukcijsko zbirko Fischer in Lego. Niko Ivezič je dosegel 1. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje, Jan Bezjak pa je dosegel 5. mesto. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 21. maja v Mariboru, je Niko Ivezič dosegel odlično 2. mesto in prejel zlato priznanje. Vmo-delarstvu so z jadralnimi letali A1 pod mentorstvom Mira Dajčmana tekmovali Rok Bezjak, Staš Planinšek in Luka Medic. Luka Medic je dosegel 2. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje.
V	okviru interesne dejavnosti »Elektronika z robotiko« so se naši učenci pod mentorstvom Ludvika Medica pripravili na državno tekmovanje ROBObum, kije potekalo 17. maja 2011 na FERI v Mariboru. V skupini LEGObum 8 sta učenca Jan Bezjak in Rene Fekonja iz 8. razreda osvojila 1. mesto, v skupini LEGObum 9 pa sta učenca Niko Ivezič in Luka Medic iz 9. razreda dosegla 3. mesto.
Zlato priznanje za Jana in Katjo
Katja Bezjak in Jan Bezjak sta z raziskovalno nalogo Obnašanje
Mladi tehniki in raziskovalci OŠ Mladika
različnih vrst vrečk v kompostu, v vodi, na zraku in v zemlji na področju ekologije z varstvom okolja pod mentorstvom Majde Kramberger Belšak in somentorstvom Nataše Belšak na regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 23. maja v Murski Soboti, sta prejela odlično zlato priznanje. Mentorici Majdi Kramberger Belšak, Janu in Katji želimo še naprej veliko uspeha.
Tekmovalcem in mentorjema Majdi Kramberger Belšak in Ludviku Medicu čestitamo za izjemne rezultate.
Živa Šuta, 7. b, OŠ Mladika Foto: arhiv OŠ Mladika
. //>//'27
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
MLADI BRALCI PIŠEJO / ZDRAVJE
Osnovna šola Mladika podpisala ekolistino
Na OŠ Mladika smo se odločili, da bomo postali ena izmed slovenskih šol, ki bo podpisala ekolistino nacionalnega programa Ekošole kot način življenja. Zato smo v tem šolskem letu izvajali predvsem ekoprojekte, kot so Energija, Voda, Odpadki, Revščina pri nas in v svetu ter Ekobranje za ekoživljenje.
Učenci novinarji OŠ Mladika in mentorica Lidija Verlek
Učenci so si ogledali ekološko kmetijo in deponijo odpadkov v Gajkah, zbrali več kot 7 ton odpadnega papirja, kartuše, toner-je, baterije, plastične zamaške in tudi oblačila ter igrače za otroke socialno ogroženih družin. Na razstavi, ki jo je s svojo ekipo pripravila učiteljica Silva For-štnarič, pa smo predstavili različne izdelke in dejavnosti učen-
cev z ekološko problematiko v svetu in pri nas.
Vse dogajanje se je sklenilo na prireditvi ob dnevu šole 15. aprila, ko so učenci s svojimi mentorji in pod režiserskim vodstvom učiteljice Urške Hlupič pripravili številne ekotočke. Na prireditvi so tudi svečano podpisali ekolistino.
Na prireditvi OŠ Mladika, na kateri je nastopalo več kot 270 učencev in ji je prisostvovalo čez 600 gledalcev, so slovesno podpisali ekolistino ravnateljica OŠ Mladika mag. Sonja Purgaj, koordinatorki Ekošole Renata Sužnik in Marta Skrbinšek, predstavnica staršev Andreja Bezjak in učenec Oscar Križanec, nacionalni koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
5. maj - mednarodni dan babic, in 12. maj - mednarodni
dan medicinskih sester
Letošnji mednarodni dan babic je potekal pod geslom »Svet potrebuje babice, zdaj bolj kot kadarkoli«. Babice po vsem svetu se zavzemajo za izboljšanje zdravja žensk in za zmanjševanje umrljivosti novorojenčkov. V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so ob mednarodnem dnevu razglasili tudi nov Kodeks etike za babice Slovenije. Slovenija ima sicer po podatkih Evroperistata najnižji delež carskih rezov in nizko stopnjo perinatalne umrljivosti, primerljivo s skandinavskimi državami.
Bronja Habjanič
Florence Nightingale - utemeljiteljica zdravstvene nege
12. maja 1820 se je v Firencah rodila Florence Nightingale, britanska humanistka in medicinska sestra - utemeljiteljica zdravstvene nege. Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v Krimski vojni v letih 1854-1855, kjer so njena poročila seznanila svet z grozotami vojne. Po vrnitvi iz Turčije se je posvetila dokazovanju visoke stopnje smrtnosti v povezavi s slabimi higienskimi razmerami in podhranjenostjo. Sodelovala je pri načrtovanju bolnišnic ter napisala priročnik za medicinske sestre, ki je postal osnovno
Foto: Boštjan Viher
gradivo v Šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo 9. julija 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas. Leta 1869 je skupaj z Elizabeth Blackwell ustanovila Ženski medicinski kolidž v Londonu.
»Izboljšanje dostopnosti in enakosti« je letošnje sporočilo mednarodnega dneva medicinskih sester. Imeti dostop do zdravstvenih storitev je ključnega pomena za izboljšanje zdravja, počutja in podaljšanja pričakovane življenjske dobe vseh ljudi. Medicinske sestre so danes pomembna in v nekaterih primerih tudi edina skupina zdravstvenih delavcev, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo.
Iz slavnostne podelitve srebrnih znakov Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož, z leve: preds. društva Tanja Ribič Vidovič in dobitnice srebrnih znakov: Magda Gol, Karmen Panikvar Žlahtič, Ljudmila Fošnarič, Mirjana Bušljeta, Andreja Obran in predsednica Komisije za priznanja Suzana Klampfer.
Prva podelitev srebrnih znakov Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož
Ob praznovanju 5. maja, mednarodnega dneva babic, in 12. maja, mednarodnega dneva medicinskih sester, je 7. maja v restavraciji Pan Kidričevo potekala prva slavnostna podelitev srebrnih znakov. Začetki društvenega dela medicinskih sester in babic na območju Ptuja in Or-
moža segajo v leto 1970, ko je bil 25. septembra ustanovni občni zbor društva in se je takratno Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Or-mož vključilo v Zvezo društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož je regijsko strokovno združenje, ki šteje 589 članic in članov, ki izhajajo iz zdravstvenih in socialnih zavodov, zdravilišč, zasebnega sek-
28

ff/rY//i
PTUJCANI
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
torja, ter upokojenih članov v zdravstveni in babiški negi ptuj-sko-ormoške regije. Predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož je Tanja Ribič Vi-dovič, ki je zaposlena v Splošni bolnišnici Ptuj. Temeljno poslanstvo in namen društva je strokovno združevanje, skrb za strokovni razvoj in neprekinjen razvoj stroke zdravstvene in ba-
biške nege.
Po dolgih letih delovanja so letos prvič v zgodovini društva pripravili svečanost, na kateri so podelili štiri srebrne znake in en srebni znak za življenjsko delo. Srebni znak je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme član društva, ki je s svojim delom in aktivnostjo kar največ doprinesel k prepoznavnosti in krepitvi vloge medicinske sestre na našem
območju.
Srebrne znake so prejele: Karmen Panikvar Žlahtič iz Zdravstvenega doma Ptuj, Ljudmila Fošnarič iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja, Mirjana Bušljeta iz Splošne bolnišnice Ptuj in Andreja Obran iz Zdravstvenega doma Ormož. Srebni znak za življenjsko delo je prejela Magda Gol, upokojena medicinska sestra Splošne bolnišnice Ptuj.
Delo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je žal vse prevečkrat prezrto in tudi premalo cenjeno. Pozablja se, da so prav zdravstveni delavci tisti, ki bolniku stojijo ob strani od rojstva pa vse do smrti, in zato je še toliko bolj pomembno in vredno, da se nanje spomnimo in jim izrazimo hvaležnost vsaj enkrat na leto, ko praznujejo svoj praznik.
Vzgoja vrednot pri predšolskem otroku - II. del
Bronja Habjanič
Otrok je najbolj ustvarjalno bitje, a žal se po mnenju doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak otroci danes več ne znajo igrati. Z vsemi igračami in pripomočki, ki so jim na voljo, jim ubijamo njihovo ustvarjalnost.
Otrok potrebuje ljubezen
Otroku moramo znati nuditi brezpogojno ljubezen, da jo bo sposoben dajati tudi naprej. Naša ljubezen do otroka ne sme biti nikoli pod vprašajem, ravno tako ne smemo nikoli enačiti ljubezni in vzgoje. Primer: otrok v vrtcu ves dan joče, vzgojiteljice ga ne morejo potolažiti. Mamici je zjutraj pred odhodom v vrtec, v največji časovni stiski, nagajal, ona je bila živčna, da bo zamudila v službo, zato mu je rekla, da ne pride ponj v vrtec. S tem ga je kaznovala z varnostjo, ki jo otrok v teh letih najbolj potrebuje. Otrok mora vedeti, da je nje-
gova varnost nedotakljiva, hkrati pa mora vedeti, da če bo storil kaj narobe, bodo starši na to od-reagirali. Mama bi mu morala v tem primeru jasno dati vedeti, da je njegovo početje neprimerno, nikakor pa ga ne sme kaznovati z občutkom varnosti, saj otrok pomisli, da ga nima več rada, če ne bo prišla ponj v vrtec. Še en primer: če jih dobi dveletni otrok po zadnji plati, vpraša mamo, ali ga ima še zmeraj rada. Ta mu mora seveda jasno povedati, da ga ima najraje na svetu, da je kaznovan, ker je nekaj naredil narobe.
Otroka moramo naučiti spoštovanja
Zelo pomembno je, da otroke naučimo spoštovanja, da bodo znali spoštovati tako sebe kot tudi druge. Spoštovanje je zelo pomembna vrednota. Otroci morajo svoje starše spoštovati. Če otrok mami prisoli klofuto, mu mora ta z ostrim glasom takoj povedati, da to ni dovoljeno in da mora svoje starše spoštova-
ti, ter ga pri tem trdno prijeti za roko, da bo tudi sam začutil del bolečine. Nekoč so bili učitelji in vzgojitelji zelo strogi, danes pa se je žal zakonodaja na tem področju precej vmešala. Vsi strogi učitelji so si v razredu znali narediti red, otroci pa so jih spoštovali. Danes ni več ne enega ne drugega.
Pomembno je, da imajo osebe v okolju, v katerem otrok živi in kjer se največ giba, enako stališče do vzgoje. Če družina z majhnim otrokom živi pri starih starših, imajo glavno besedo pri vzgoji starši otroka, stari starši pa morajo tej vzgoji slediti, saj se drugače meje hitro zabrišejo, otrok si pri starih starših vse dovoli, starši pa potem pri vzgoji več niso uspešni. V odnosih stari starši - starši se zato dostikrat naredi veliko škode.
Današnji otroci imajo vsega preveč, od računalnikov do drugih tehničnih pripomočkov. A po besedah Sebastjana Kristoviča se velikokrat dogaja, da ne znajo osnovnih stvari. Na svojih taborih opaža, da se otroci pri devetih, desetih letih ne znajo sami umiti, si narezati mesa, medtem ko jih starši vozijo na nepregledno število raznih popoldanskih aktivnosti. Otroci morajo zato
imeti čas biti otroci, mi pa jih formiramo, da bi čim prej odrasli. S tem jih oropamo otroštva. Večina genijev je imela slabe pogoje za razvoj, ni bilo računalnikov in drugih pripomočkov, pa so kljub temu razvili svoje sposobnosti. Že znameniti Einstein je rekel: »Pogoj za genialnost je domišljija.«
Tudi kazen je vrednota
Vzgajati pomeni tudi kaznovati. Pospravljanje sobe je npr. vrednota, saj si s tem otrok pridobi občutek za red in disciplino. Če določene igrače ne želi pospraviti in se nam upira, mu preprosto rečemo, da je očitno ne potrebuje več in jo bomo pač vrgli stran ali dali nekomu drugemu.
Otroke moramo znati tudi naučiti, kaj je v življenju bistveno in kaj ne. Vsi starši si želimo, da bi bili naši otroci zadovoljni, srečni in uspešni. A to bodo le takrat, ko bodo lahko izbirali med tistim, kar sami želijo. Če si želijo biti npr. frizerji, jim tega ne preprečujmo, saj je to njihova želja. Ne vsiljujmo jim svojih želja. Lahko da bodo naši želji ustregli, bili v poklicu, za katerega smo mi želeli, da ga opravlja, tudi uspešni, a srečni in zadovoljni ne bodo nikoli.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA
Od 13. junija bo nočna dežurna služba potekala v okviru specialističnih kirurških ambulant Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Od 20. do 22. ure bo nočna dežurna služba potekala v Zdravstvenem domu Ptuj, od 22. do 6. ure pa v prostorih specialističnih ambulant kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Uredništvo
.	29
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
KULTURA
Pot v Slovenske gorice
Pogled s Sovretove poti na Dravsko polje
Viktorija Dabič
Foto: Uroš Vidovič
Ptujska okolica je prejšnji mesec dobila novo priložnost za rekreacijo. Planinci PD Ptuj so namreč 21. maja slavnostno odprli in označili pravo planinsko pot, ki jo je ta del Slovenije zagotovo pogrešal. Pred dvajsetimi leti so odprli Haloško planinsko pot, ki je bila takrat pravo presenečenje za pohodnike. Približala je prometnim potem odmaknjene, a silno lepe poti, ki kar kličejo po rekreaciji. Če vemo, da je bila prva označena planinska pot speljana na Donačko goro v času, ko drugod poti še niso označevali, pomeni, da je želja po označenih poteh že zelo stara. Tudi obisk teh na videz za planinstvo manj privlačnih krajev se povečuje. Ljudje so željni rekreacije po napornem delovniku, zato je posebej primerno, da obstaja taka možnost tudi v naši bližini. Obiskovalci ptujskih toplic, ki iščejo sproščenost v naravi, so večkrat povpraševali po možnostih za pohodništvo, ker so bili take ponudbe vajeni drugod.
Obiski teh krajev so bili znani že davno, saj so ptujski planinci, ki so bili pred ustanovitvijo Planinskega društva Ptuj člani
društev drugod po Sloveniji, vabili pohodnike, ki so posebej radi zahajali na Vurberk in na Mestni Vrh. Neokrnjena narava, prijazna ponudba domačih dobrot, etnološke zanimivosti - vse to je vabilo v te kraje že davno prej. Z oznako poti so ptujski planinci izpolnili tudi dolgoletno željo nekaterih predsednikov društev, ki so si želeli, da bi Knafelče-va markacija (rdeči krog z belo piko v sredini) varno vodila po-hodnike tudi po naših gozdovih in poljih. Čeprav so naši griči nizki, pa ponujajo neštete razkošne razglede, ki bi jim jih lahko zavidali mnogo višji vrhovi.
Skupina entuziastov je sprejela odločitev, da ponudi delček naših lepih krajev severno od Ptuja tudi pohodnikom in rekre-ativcem. Izbrali so traso, ki vodi po obstoječih poteh, vendar se izogiba asfaltiranim potem, kjer je le mogoče. Poiskali so 93 km dolgo pot, ki vodi skozi deset slovenskogoriških občin in obišče 12 kontrolnih točk. Tako pot simbolično povezuje kraje in ljudi. Pohodnik, ki bo prehodil tako dolgo pot, bo prišel z nje bogatejši za marsikatero izkušnjo. Vesel bo, da je spoznal veliko novega, da se je obogatil z novimi doživetji, ki se mu ponujajo skoraj na domačem pragu. Pot je
odprta. Popisana je v posebnem Vodniku po Slovenjegoriški planinski poti. Pripravljen je tudi Dnevnik poti, kamor si pohodni-ki odtisnejo posebne žige, ki jih najdejo na določenih mestih in opisane v Vodniku. Gre za prijetno pohajanje po naših krajih, spoznavanje naravnih in kulturnih vrednot naših krajev in za prijetno druženje z domačini. Ta pot ponuja tudi to možnost. Vedno bolj smo osamljeni, ljudje v teh krajih pa še znajo ponuditi prijazen pozdrav, povabilo k počitku ali okrepčilo.
Da ne bi izdali vsega, kar nam nova pot ponuja, vabimo Ptujča-ne, da se kdaj odločijo za obisk teh krajev in se sami prepričajo,
kaj vse nam lahko ta pot ponudi. Za obisk se lahko odločite v vseh letnih časih, si traso razdrobite na nekaj krajših odsekov in se namenite na pot, kadar koli želite. Skrbno narisane markacije (prvo je narisal ptujski župan dr. Štefan Čelan na ptujskem mostu za pešce lani jeseni) vas bodo varno pripeljale iz ptujskih toplic po označeni poti nazaj na izhodišče.
Dnevnik z odtisi vseh žigov boste poslali ali oddali na PD Ptuj in dobili za prehojeno pot lično značko kot spomenik na prehojeno pot. Veliko lepih doživetij in čim man žuljev ob primerni opremi za pohodništvo vam želimo.
15 let pevk Ptujskih upokojenk
Nataša Petrovič
V sobota, 4. junija, so pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj na koncertu v Narodnem domu Ptuj obeležile 15 let svojega dela. Pevke so pričele delovati 11. novembra 1996. Vse so že prej prepevale v različnih pevskih sestavih. V teh letih so zabeležile okrog 400 nastopov, vaj pa ne štejejo več. Dokazale so, da leta niso ovira za prepevanje, da je mogoče tudi v tretjem življenjskem obdobju delati dobro, o čemer pričajo številna vabila za nastope. Vsa leta jih vodi Marija Zamuda. Na svojih nastopih so stkale številna pri-
jateljstva, izmenjale izkušnje in ideje za novi repertoar.
V imenu Mestne občine Ptuj je pevke nagovorila mestna svetnica Tatjana Vaupotič, ki je na kratko orisala njihovo pot, jim zaželela še veliko let uspešnega nastopanja in jim izročila priložnostno darilo.
Pevke so svoj jubilej obogatile s številnimi gosti. Nastopili so: mešani pevski zbor KD Cirkula-ne, ki ga vodi Jože Dernikovič, mešani pevski zbor LIPA DU Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda, ljudske pevke KUD Antona Slodnjaka, vodi jih Frančiška Brumen, pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki
jih vodi Maks Kampl, ljudske pevke Kulturnega društva Sela pod vodstvom Antonije Kau-čevič, ljudske pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, njihova vodja je Marta Sitar, trio Vetrnica KD Odpev Mala vas, vodi jih Konrad Kostanjevec, ljudske pevke KUD Maksa Fur-jana iz Zavrča, vodi jih Milena Potočnik, in pevke Društva gospodinj Vitomarci pod vodstvom Ljudmile Kocuvan.
Slavnostni koncert je počastila s priložnostno razstavo tudi Likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, ki bo prihodnje leto obeležila 40 let dela.
Podpredsednik Zveze kulturnih
društev Ptuj in predsednik DPD Svoboda Ptuj Franc Lačen se je ob koncu pevkam zahvalil za dosedanje delo in jim čestital ob jubileju.
TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
BREZPLAČNA TELEFONSKA
Številka
0801234
VSAK OAN 12,00 20-00
30 ■
SPORT
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
Urški Urek naslov državne prvakinje
V športni dvorani Center na Ptuju je v soboto, 28. maja, potekalo državno prvenstvo za člane in članice do 23 let v judu. Udeležilo se ga je 95 judoi-stov in judoistk, med njimi tudi štirinajst iz ptujske Drave.
Sebi Kolednik
Največ naslovov državnih prvakov so osvojili v celjskem klubu Sankaku, trikrat so bili uspešni v moški konkurenci in trikrat tudi v ženski. Dva naslova sta osvojila ljubljanski Bežigrad in Duplek, po en naslov pa je odšel v ptujsko Dravo, Olimpijo, Slovenj Gradec in ljubljansko Šiško.
Odlično so se odrezali tudi tekmovalci in tekmovalke ptujske Drave in Gorišnice. Urška Urek je v finalu super težke kategorije z iponom premagala mladinsko reprezentantko Tino Jazbec
iz Jesenic. Bronasto kolajno so osvojili Andrej Čuš, Kondričeva in Jurševa iz Drave ter Renata Kralj in Tanja Kociper iz Gori-šnice. S petim mestom sta se izkazala še Nejc Kučan in Damjan Ljubec iz ptujske Drave.
Na državnem prvenstvu so nastopili vsi najboljši slovenski ju-doisti v tej starostni kategoriji, tisti z doseženo normo na tekmah evropskega pokala bodo novembra nastopili na evropskem prvenstvu. Med njimi je Urekova, ki je v Sarajevu že osvojila bro-
nasto kolajno. V dvorani Center smo gledali tehnično odlične boje, tako da so številni gledalci gotovo prišli na svoj račun. Ptujska dvorana je tokrat dala velik navdih Zalazniku iz Celja, ki je premagal tudi letošnjega član-
skega državnega prvaka Čeha iz Dupleka, ki se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. V kategoriji do 48 kg pa se je Vršičeva iz Dupleka oddolžila za poraz na članskem državnem prvenstvu Štangarjevi iz Olimpije.
Odbojka na mivki tudi na Ptuju
Odbojka na mivki, v svetu že uveljavljena poletna zabava, je v zadnjih letih zajela Slovenijo in tudi najstarejše mesto Ptuj. Glede na preostali del sveta precej pozno, ampak že stari pregovor pravi, da bolje pozno kot nikoli.
Upravni odbor Odbojkarskega kluba Beach Volley Ptuj
Foto: Staša Cafuta Trček
Bogatejši sloji prebivalstva v ZDA so že leta 1926 prihajali na kalifornijske plaže na vsakoletni odmor. Celodnevno poležavanje na soncu pa je bilo preveč dolgočasno za dela navajene poslovneže in izmislili so si svojo poletno zabavo. Na plaži, pokriti z mivko, so začeli igrati odbojko. Pravila so bila prvotno podobna tistim pri dvoranski odbojki, s časom so se spremenila, to pa je zahtevalo izjemno fizično in psihično pripravljenost igralcev, večji pregled nad igro, hitrost ter veliko odskočno moč posameznika.
Leta 1996 je bila odbojka na mivki, ali tako imenovani be-achvolley, sprejeta med olimpijske športe. Rekreativno lahko odbojko na mivki igra več igralcev, medtem ko tekmovalna scena zahteva le po dva igralca na vsaki strani mreže. S tem je
težavnost tega športa večja, kajti velikost igrišča je nekoliko manjša kot pri dvoranski odbojki in meri 8 x 8 m, bistvena razlika pa je, da vseh 64 m2 namesto šestih igralcev branita le dva.
Z namenom vse bolj spodbuditi in povečati zanimanje za odbojko na mivki ter njeno popularnost tudi med občani na Ptuju in v njegovi okolici je bil pred časom ustanovljen Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj. Trenutno klub razpolaga z dvema igriščema na mivki, ki sta ob Ptujskem jezeru. Tudi letos bomo na Ptuju med 20. in 23. julijem priča vrhunskemu, na svetovni ravni izpeljanemu turnirju odbojke na mivki, imenovanemu Beachmaster.
V letošnjem letu je možno igrišče za odbojko na mivki najeti za treninge ali zgolj za rekreacijo. Sezona se je začela že s 1.
junijem in bo trajala vse do oktobra. Termini so na voljo vsak dan od 9. do 22. ure, igrišča pa lahko najamejo vsi (posamezniki, podjetja, zavodi, klubi ...). Prav tako bo klub med počitnicami za osnovnošolce in srednješolce organiziral šolo odbojke na mivki ter razne turnirje. Tečaji odbojke na mivki bodo organizirani tudi za odrasle, prav tako pa bo možno najeti trenerje za individualne treninge in izpopolnjevanje znanja odbojke na mivki.
Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite pri dogajanju na mivki ob Ptujskem jezeru. Z včlanitvijo v klub boste
deležni raznih ugodnosti, med drugim tudi brezplačnega igranja odbojke na mivki v prostih dopoldanskih terminih do 15. ure. Več o odbojki na mivki lahko izveste na internetu na straneh odbojkarske zveze ali pa nam svoja vprašanja in želje sporočite na elektronski naslov ok.bvp.info@ gmail.com. Z veseljem vas bomo obveščali o novostih in prireditvah ter vam podrobneje sproti predstavljali dogodke na področju odbojke na mivki, kjer ne bo manjkalo sonca, napetih tekem in mini bikink.
Se vidimo v peskovniku.
31
23. JUNIJ I ROŽNIK 2G11
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Tatjana Majcen Ljubič - svetovna rekorderka
Paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič nas je letos januarja na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov na Novi Zelandiji že razveselila z dvema odličjema - s srebrnim v suvanju krogle in z bronom v metu diska, odlično peto mesto pa je dosegla v metu kopja. 21. maja nas je ponovno prijetno presenetila, ko je na 14. odprtem prvenstvu Hrvaške v atletiki v Pulju postavila svetovni rekord v suvanju krogle - 682 centimetrov, s čimer je najboljšo lastno znamko presegla za 18 centimetrov, svetovno pa za 9 centimetrov.
Bronja Habjanič
Z enim samim metom je poplačan ves trud
Tekme se je udeležilo okrog 150 športnikov iz osmih držav in vsi so prišli na tekmo z namenom, da naredijo normo za nastop na paraolimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto. »V slovenskem taboru je to uspelo vsem štirim športnikom, pri čemer sem jaz svojo normo v suvanju krogle okronala s svetovnim rekordom. Konkurenca tokrat ni bila tako huda, ker si je večina športnikov privoščila kratko pavzo oziroma so svoje že pokazali na Novi Zelandiji in že pridno trenirajo za London,« je ob prihodu iz Pulja in z novim svetovnim rekordom v žepu povedala Majcen Ljubičeva.
Po velikem uspehu na Novi Zelandiji, kjer je Tatjana osvojila dve medalji, je bila trema tokrat malo večja kot ponavadi, ampak že po prvem nastopu v metu diska je videla, da je še vedno v odlični formi, zato je v suvanju krogle naredila tisto, kar zna, in končni rezultat je bil več kot odličen. »Občutke ob tako velikem uspehu je zelo težko opisati. Preplavi te občutek sreče, veselja, skratka, je nepozabno. Najbolje je to doživeti. Z enim samim metom ti je naenkrat ves trud, ki si ga vložil v vse treninge, poplačan. Ta rezultat mi res pomeni veliko.«
Devet let trdega dela, reda in discipline
»Vsak športnik si želi osvojiti zlato olimpijsko kolajno ali pa svetovni rekord v svoji disciplini. Jaz sem si vedno želela, da bi lahko bila lastnica svetovnega
Foto: osebni arhiv
rekorda v suvanju krogle in za to sem morala trdo delati devet let. Ni bilo lahko priti do tega rezultata, ne bo ga lahko niti braniti, da ostane v mojih rokah, ker se zavedam, da je konkurenca huda, a sem pripravljena trdo delati, da ostanem na samem vrhu.«
V Pulju je zmagala tudi v metu diska (16,16 m), drugo mesto pa je v skupnem seštevku treh kategorij osvojila v metu kopja (14,89 m). Čeprav je suvanje krogle njena paradna disciplina, je zaradi podobnih gibov precej napredovala tudi v drugih disciplinah. V metu kopja je postavila nov evropski rekord, ki ga je teden dni kasneje na tekmi na Ptuju ponovno izboljšala. »Vidim, da imam v vseh treh disciplinah še rezervo in da lahko rezultate še izboljšam, to pa pomeni spet veliko odrekanja in trdega dela.«
Jeseni se začnejo priprave za London
London se že bliskovito bliža, a pred tem bo Tatjana šla še na kakšno tekmovanje, jeseni pa se začnejo tiste prave priprave za London. Še prej si bo privoščila malo oddiha in časa za družino, ker bo potem, nekako v šali rečeno, zasedena. Na vprašanje, kakšna so pričakovanja v angleški prestolnici, odgovarja, da »vsi po takšnih rezultatih pričakujejo veliko, jaz pa se ne obremenjujem s tem. Moj cilj je premagati samo sebe, ker sem mnenja, da če mi to uspe, lahko premagam ves svet.«
Normo za paraolimpijske igre v Londonu je naredila že na Novi Zelandiji, zdaj pa jo je samo še potrdila. Do odhoda v London
»Moj cilj je premagati samo sebe, če mi to uspe, lahko premagam ves svet.«
bo delala še na izboljšanju teh- metrov, za kar upa, da ji bo s tr-nike, njen cilj pa je premagati dim delom tudi uspelo. zanjo magično znamko sedmih
Povabilo na ogled komedije Veliki poročni manevri
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena je v letošnji sezoni pripravila komedijo Veliki poročni manevri. Prepričani smo, da se boste ob ogledu predstave dve uri odlično zabavali, hkrati pa uživali ob poslušanju dalmatinskih pesmi, ki jih v predstavi zapoje naša »grajenska« dalmatinska klapa.
Predstave bomo odigrali na letnem prizorišču gradu Vur-berk. V primeru dežja predstava odpade.
KD Grajena
Termini predstav:	
petek, 24. 6.	ob 2G.GG
sobota, 25. 6.	ob 2G.GG
nedelja, 26. 6.	ob 2G.GG
petek, 1. 7.	ob 2G.GG
sobota, 2. 7.	ob 2G.GG
nedelja, 3. 7.	ob 2G.GG
petek, 2. 9.	ob 2G.GG
sobota, 3. 9.	ob 2G.GG
nedelja, 4. 9.	ob 2G.GG
petek, 9. 9.	ob 2G.GG
sobota, 10. 9.	ob 2G.GG
nedelja, 11. 9.	ob 2G.GG
32 ■ ^v™
PRIREDITVENI VODNIK
23. JUNIJ / ROŽNIK 2011
PROGRAM JULIJ
mpP
MESTNO
GLEDiUJSČ
PTUJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA MLADINO IN ODRASLE	
Sobota, 25. 6.	Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU - PREDPRE-MIERA, režiser Boris Kobal, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 21.30 za izven v Termalnem parku v Termah Ptuj
Nedelja, 26. 6.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice
Nedelja, 26. 6.	Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU - PREMIERA, režiser Boris Kobal, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 21.30 v Termalnem parku v Termah Ptuj
Petek, 1. 7.	Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, režiser Boris Kobal, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 21.30 v Termalnem parku v Termah Ptuj, za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Ponovitve za izven: 2., 3., 9. in 10. julija, vsak dan ob 21.30 v Termah Ptuj. V primeru dežja predstava odpade. Nadomestni termin bo objavljen v medijih. Predstava bo v slovenskem in kajkavskem jeziku.
NA GOSTOVANJU	
Torek, 5. 7.	Paul Maar: OJ, čudežni zaboj: ob 18. uri na gostovanju v Lenartu v okviru festivala LEN-ART
Četrtek, 7. 7.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 21. uri na gostovanju v Velenju
Petek, 8. 7.	Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE, ob 18. uri na gostovanju v Mariboru v okviru Festivala Lent
Petek, 8. 7.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 22. uri na gostovanju v Mariboru v okviru Festivala Lent
cflD
P I U j
Program v JULIJU
KLUBSKI PROGRAM
V soboto, 25. junija, ob 20. uri
Džem iz uličnih sadežev - street-fruits jam session Nastop mladih ptujskih zasedb plus jam session Na dan državnosti se bo v CID-u v organizaciji KUD Modri konj javno pokazalo več mladih glasbenih zasedb in zasedbic. Vstopnine ni.
POLETNE POČITNICE
Otroci in mladi, ki imajo zaradi socialne stiske težavo s plačilom kotizacije, se lahko ob predložitvi ustreznih dokazil udeležijo izbrane delavnice brez kotizacije ali z znižanim plačilom. Pri vseh, razen pri uličnih delavnicah so potrebne predhodne prijave.
ULIČNE DELAVNICE 27. 6.-1. 7., 4.-8. 7., 11.-15. 7., 18.-22. 7., 25.-29. 7. (vsak dan od 10. do 12. ure); Rimska ploščad, Arbajterjeva, Ljudski vrt, Kvedrova, Mestni park; osnovnošolci, brezplačen program.
LETALSKA MODELARSKA DELAVNICA
27.	6.-1. 7. (od 10. do 13. ure); Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj (Viča-
va 1 - nekdanja vojašnica); osnovnošolci od 11 let Izdelovanje modelov letal, ki seveda tudi prav zares letijo. Izvajalec je Modelarsko društvo Aviotech, mentor je Miro Dajčman. Cena: 17 €.
PLESNA USTVARJALNICA IN IGRALNICA
28.	6.-2. 7. in 4.-8. 7. (od 9. do 10. ure); CID Ptuj; osnovnošolci od 1. do 4.
razreda
Igramo se, ustvarjamo in plešemo. Mentorica je plesalka in koreografinja Špela Težak. Cena za pet dni: 12 €.
MTV SLOG
28. 6.-2. 7. in 4.-8. 7. (od 10.30 do 11.30); CID Ptuj; osnovnošolci od 5. do 9. razreda
Popularna glasba, različne plesne tehnike in zabavne koreografije. Mentorica je plesalka in koreografinja Špela Težak. Cena za pet dni: 12 €.
ZUMBA
28. 6.-2. 7. in 4.-8. 7. (od 12. do 13. ure); CID Ptuj; mladi od 14. leta Zumba je zabavna skupinska plesna vadba, ki vključuje različne plesne tehnike s Karibov, iz Južne Amerike, Afrike in Orienta. Mentorica je plesalka in koreografinja Špela Težak. Cena za pet dni: 12 €.
KONVERZACIJA V FRANCOSKEM JEZIKU Prvo srečanje za vse zainteresirane 4. 7. ob 10. uri; CID Ptuj; dijaki, študenti in odrasli
Individualna srečanja s Francozom Antoinom Barraujem, ki dela v CID-u Ptuj v okviru Evropske prostovoljne službe. Cena za eno šolsko uro: 7 €.
PETJE, BODY PERCUSSION, IMPROVIZACIJA IN ZBOR z mentorico Zvezdano Novakovič 5.-9. 7. (petje: individualni termini po 30 minut od 14. ure dalje; zbor: skupinski termin od 10. do 12. ure); CID Ptuj; mladi od 12 let Cena: 50 € (solo in zbor) oz. 25 € (samo zbor).
POLETNA POTEPANJA 7., 14. in 21. 7. (od 9. do 12. ure); sprehod med drevesi v Ljudskem vrtu, Turniški park, po mestnih ulicah in trgih; osnovnošolci Dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Brezplačen program.
ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE 11.-15. 7. (od 9.00 do 10.30); CID Ptuj; mladi od 12 let Začetni tečaj pogovorne španščine za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Mojca Petrovič. Cena: 17 €. Možnost nadaljevalnega tečaja!
OSVEŽITVENI TEČAJ ŠPANŠČINE 11.-15. 7. (od 11.00 do 12.30); CID Ptuj; mladi od 12 let Tečaj bo vodila Mojca Petrovič. Cena: 17 €.
POLETNE GLASBENE DELAVNICE - BAND CAMP v sodelovanju z
Društvom Arsana in GŠ Karola Pahorja Ptuj 20.-25. 7. (ves dan od 9.30 do 13.30); zaključni koncert 25. 7. ob 19. uri v CID-u Ptuj; GŠ Karola Pahorja Ptuj; mladi Cena: 90 €.
OTROŠKA GRAFIČNA DELAVNICA v sodelovanju s festivalom Art Stays - Art Ptuj
25. in 26. 7. (od 10. do 13. ure); grafični atelje projekta Art Stays; osnovnošolci
Spoznavanje grafične tehnike, primerne za otroke, v umetnikovem ateljeju in lastno ustvarjanje grafik. Delavnico bo vodil usposobljen mentor. Cena udeležbe: 7 €. PROSTOVOLJSTVO
Poletne ulične delavnice K sodelovanju vabimo mlade, ki bi radi sodelovali kot animatorji na poletnih uličnih delavnicah na Ptuju.
MLADINSKI CENTER
Mladinski info center - od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure brezplačen dostop do spleta in mnoge uporabne informacije za mlade
Dnevni center - od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure namizni tenis, namizni nogomet, pikado, šah, družabne igre, televizija Vaje, sestanki in druge dejavnosti po dogovoru v prostorih CID-a Ptuj
potekajo tudi izven teh terminov. Veseli smo pobud, idej in predlogov mladih - oglasi se, pokliči, pošlji e-pošto!
Več o programih na www.cid.si
.	33
ART©
STAYS
9. FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI
9™ FESTIVAL OF CONTEMPORARY ART
www.artstays.si
WWW.flRTPTUJ.SI
POLETNI FESTIVALI SUMMER FESTIVALS
MARIB0R2012
«xfoceho onstoHco teJLni PAJTCWtlWKO Mil TO PTUJ
razstave lerformansi
redavanja
delavnice
.V.1
Wsm
*."•"» «V.
fii.ii >s •'■■fmm


n
>%v

PETEK	SOBOTA	NEOEUA	PONEDELJEK	TOREK
22. 7. 2011	23. 7. 2011	24. 7. 2011	25. 7. 2011	26. 7. 2011
16.30
Pogovor z umetniki: Lynn Book, Shawn Decker, Robin Starbuck, Doris Klement
v Galeriji Tenzor v MGP
18.30
Otvoritev razstav evropskih likovnih akademij - Dunaj, Budimpešta, Zagreb, Ljubljana, Benetke Razstavišče Art Stays 1
19.30
Uradna otvoritev festivala Art Stays Art Ptu| 2011 - video instalacije & performans
na Mlnoritskem trgu / on Minorite square
10.00 -12.00
Risanje z umetnikom: Dušan Fišer
piaža Art Stays
13.00 -14.00
Odprti atelje: Acquanum -Mariantonietta Bagliato
v Salonu umetnosti
17.00
Predstavitev knjige. Beyond Modern and Postmodern, Laszlo Laszlo Revesz (Madžarska) & Christian Zillner (Avstrija) v Domu KULTure Muzikafe
20.30
HOLE-in Search of Opera without Opera
v Mestnem gledališču Ptuj
10.00 -12.00
Risanje z umetnikom: Marika Vicari
olaža An Stays
20.00
Otvoritev razstave ITALUA:
Peppe Perone, Resi Girardello, Lucio Perone
v Salonu umetnosti
P
1
J
12.00
Intervencija v javnem prostoru: Odsev vina in poezije 2 - Stanka Vauda Benčevič od 25. 7. do 4. 8. na Vrazovem trgu
17.00
Pogovor z umetnikom: Shawn Oecker, ZDA
v Galeriji Tenzor v MGP
18.00
Otvoritev razstave: Acquarlum • Mariantonietta Bagliato
v Salonu umetnosti
22.00
Video večer: lnterno3 (Italija) & Raphael Di Luzlo (ZDA)
An Stays klub
17.00
Okrogla miza: Fotografija danes
v Galeriji Tenzor v MGP
19.00
Otvoritev fotografske razstave: Mesto
v Galeriji Tenzor v MGP
21.00
Light Art 1st glow - Light Art Biennale Austria-otvoritev prvega dela svetlobnih instalacij
na Slovenskem trgu
Mjtej VurlVI
Ca» Galbof Anil» (H)
Luoo Perone (I)
11
Manfred KXnhofer (A)
SREDA	ČETRTEK	PETEK i	SOBOTA	NEDELJA
27. 7. 2011	28. 7. 2011	29. 7. 2011 !	30. 7. 2011	31. 7. 2011
17.00
Pogovor z umetnikom: Lynn Book
v Galeriji Tenzor v MGP 19.00
Otvoritev razstave: IN / EX/ CHANGE (ZDA)
v razstavišču An Stays 2
H
Rob* Surbuci (ZOAJ
18.00	17.00	10.00 -12.00	10.00 -12.00
Performans: Eva Petrič	Pogovor z umetnikom:	Risanje z umetnikom:	Risanje z umetnikom:
v Domu KULTure	Olga Sch.gal (Rusija /	Jernej Forbid	Igor Molin
Muzikafe	Nemčija)	plaža An Stays	plaža An Stays
	v Galeriji Tenzor v MGP		
19.30		14.00	16.00
Performans: Zoran	18.30	Help by Jaša, Land an	Otvoritev razstave In
Popovskl	Otvoritev razstave:	zraven Term Ptuj	predavanje:
v Domu KULTure	Mihajlo Beli Karanovič &		An Stays 2003 • 2010
Muzikafe	Želimir Barič (Srbija)	17.00	Galerija FO.VI
	v razstavišču Knjižnice	Pogovor s kustosom:	
21.30	Ivana Potrča Ptuj	Elke Berg (Madžarska)	18.00
Performans: Nemanja		v Galeriji Tenzor v MGP	Otvoritev razstave:
Cvijanovič	19.30		Kunst aus Slowenien
v tovarni Talum	Otvoritev instalacije:	19.00	Tovarna umetnosti
Kidričevo	Olga Schigal (Rusija /	Otvoritev razstave:	Majšperk
	Nemčija)	There Must Be an Exltl	
	Mihellčeva galerija	Novi mediji iz	22.00
		Madžarske	Light An: Final Glow
	21.30	Miheličeva galerija	na Slovenskem trgu

Glasbeno doživetje: Lynn Book & Shawn Decker
v Domu KULTture Muzikafe
lynn Book |2M)	C*9 Ptifit (»|	Miha,to B«ll K»r»no*i <SR6>	corontKl |HJ	DuU/i FiU* |S10|
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
1. 8. 2011	2. 8. 2011	3. 8. 2011	4. 8. 2011	5. 8. 2011
17.00
Pogovor s kustosom: Ksenija Orel) (Hrvaška)
v Galeriji Tenzor v MGP
20.00
Otvoritev razstave: Milijana Babic & Nemanja Cvijanovič (Hrvaška)
v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
22.00
Video večer: Nemanja Cvijanovič (Hrvaška)
Art Stays klub
17.00
Pogovor z umetnikom in kustosom: Massimo Premuda In Guliana Carbi (Italija)
v Galeriji Tenzor v MGP
19.30
Otvoritev razstave: Monika Grycko (Poljska)
v Domu KULTure Muzikafe
Podroben program festivala je na voljo na spletni strani www.artstays.si
17.00
Pogovor z umetnikom: Jeongmoon Choi (Koreja)
v Galeriji Tenzor v MGP 19.00
Otvoritev razstave: Light Drawings - Jeongmoon Choi (Koreja)
v Salonu umetnosti
21.00
Street Art Graffiti Attack
v mestnem jedru
17.00
Pogovor z umetnikom: Zulkifle Mahmod (Slngapur)
v Galeriji Tenzor v MGP 20.00
Performans: Zulkifle Mahmod (Singapur)
Bastija
21.00-24.00
Multimedijsko umetniško potovanje po starem Ptuju
na mestnih ulicah in trgih
12.00
Otvoritev razstave: Valentino Menghi (Italija)
Galerija Magistrat 13.00
Otvoritev vseh razstav in zaključek 9. Mednarodnega festivala Art Stays
Mestni trg
Monlu G rye ko l"|
Jonccmooo Choi (K)
VHtntino Menghi (I)
NAJVEČJE GLASBENO FESTIVALSKO DOGAJANJE NA PTUJU THE BIGGEST MUSIC FESTIVAL IN PTUJ
EKSPLOZIJA DMETNOSTI EXPLOSION OF ART
/A


3rd M(asi'c Fertii/A.1
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
V	petek. 22. 7.2011/Friday. 22th July 2011 20.30
Koncert: Rade Serbediija & Miroslav Tadič (CRO/USA) Rade ierbedbja & Miroslav Tadič in concert (CRO/ USA)
dvoriiče minoritskega samostana/the court of the
Minorite monastery
22.30
Poulično dogajanje - nastopi mladih glasbenikov Music In the streets
v starem mestnem |edru/in the old town center
V	soboto, 2J. 7. 2011/Saturday, 23rd July 2011 10.00
Lutkovno gledakika predstava za otroke: KOGA SE STRAH BOJI
Theater puppet show for chidren: WHOM DOES FEAR FEAR
v prostorih stare steklarske deiavnice/m Old Glassworks
Workshop
11.00-13.00
Delavnice za otroke: IZOELOVANJE LUTK Children's workshop: PUPPET MAKING
na dvoriiču stare steklarske delavnice/in the yard of the Old Glassworks Workshop 11.00
Koncert: Smooth Quintet - koncert mlade ptujske skupine
Concert: Smooth Quintet - concert of a young band from Ptuj
pred mestnim gledali«em/in front of ti* city theatre 18.00
Okrogla ml»: glasbena terapija in duievno zdravje Round table: Musical therapy and spiritual health
v Hotelu M.tra/m Hotel Mitra 21.00
Glasbeno-plesni projekt Ma'a (SLO/ SK/ SY) Musical-Dance project Ma'a (SLO/ SK/ SY)
dvoriiče minoritskega samostana/the court of the
M morite monastery
21.30
Karibski večer z Marijo MasJe in los de Balkan (SLO) Carribean evening with Marija Masle and Los de Balkan (StO)
v Hotelu Mitra/m Hotel Mitra 22.00
Poulično dogajanje • nastopi mladih glasbenikov Music in the streets
v starem mestnem jedru/in the old town center
10.00
Glasbena čitalnica za otroke - glasbene zgodbe Musical colection for children
dvoriiče minoritskega sa mosta ru/the court of the Minorite monastery
19.30
Koncert posvečen 200-letnki rojstva F. LiszU: Maraton mlad«h evropskih pianistov (EU)
Concert dedicated to the 200th anniversary of F. Liszt's birthday: Marathon of young European pianists (EU)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall of Castle Ptuj 21.00
Koncert skupine Papir (SLO) Concert of the group Pap« (SIO),
na dvoriiču minoritskega samostana on the court of the
Minorite monastary
21.30
Francoski večer/ French evening
v Park HoteXi/ in Hotel Park
V	ponedeljek. 25. 7.2011 / Monday. 25th July 2011 19.00
Koncert udeležencev mladinskih glasbenih delavnic Concert of Music Workshop for Youth Participants
v parku za CIO om Ptuj/m the park by CID Ptuj 20.00
Koncert: Godalni kvartet Kalyana (FRA), Concert: String quartet Kalyana (FRA).
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall of Castle Ptuj
V	torek. 26.7.2011 / Tuesday. 26th July 2011 18.00
POTOPISNO PREDAVANJE "S KOLESOM PO JAPONSKI" S SIMONOM ERŽENOM
TRAVELOGUE ON CYCLING ACROSS JAPAN WITH SIMON ERŽEN
v vinski Meti ptujskega gradu/in the wme ce«* of Castle
Ptuj
20.00
Dobrodelni koncert: ples za Japonsko - Dou Katypso, Miha Rogina in Sae Le« (SIO/JAP) Concert: Dance for Japan - Duo Kalypso. Miha Rogina and Sae Lee (SLO/JAP)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of the Ptuj castle.
21.30
Glasbena predstava: PsychoPATTYa sexual«, vrnitev porno dive
Music show: PsychoPATTYa sexualis, the return of a porno drva
v domu kulture Muz*afe/in the house of Culture MUZIKAFE
V	sredo, 27.7. 2011 / Wednesday. 27th July 2011 20.00
Koncert komorne glasbe: srečanje genearcij (EU) Concert of chamber music: Meeting of generations (EU)
v slavnostni dvorani Ptujskega gradu/m the festival hall
of Castle Ptuj
21.30
Koncert: Vesna Zomik - TangoApasionada Concert: Vesna Zomik • TangoApasionada
v domu kulture Muz*afe/*i the house of Culture MUZIKAFE
V	četrtek. 28. 7.2011 / Thursday. 28th July 2011 19.00
Koncert udeležencev mednarodne glasbene poletne akademije
International Summer Music Master Class participants in Concert.
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
20.00
Koncert: Suffolk Youth W*id Band (GB) /Concert: Suffolk Youth Wind 8and (G8)
na dvoriiču minontskega samosttna/in the court of the Minorite monastery
V	petek, 29.7.2011 / Friday, 29th July 2011 20.00
Glasbeno-plesno-filmski projekt TRI/ Musical-Dancc-Film project THREE
v Mestnem gledaliiču Ptu/in Ptuj Oty Theatre 21.00
Koncert: langa(SIO)/ Langa in concert (SLO)
na dvoriiču minontskega samostana/in the court of the
Minorite monastery
22.30
Koncert: Maren & the pink unicorns (SLO/GER) / Concert: Maren 8. the pink unicorns (SIO/GER
pred Mestnim glcdaliičem Ptu/in front of the crty theatre
19.30
Koncert opernih solistov mednarodne poletne akademije
Concert of opera singers of the International Summer Master Class
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
20.00
ljudska glasba in plesi s folklornimi skupinami/Folk musk and dances with folklore groups
na Mestnem trgu/Town Square 21.00
Koncert BILBI (SLOl/Concert BILBI (SLO)
na dvoriiču minontskega samostana Ptuj/in the Minorite monastary
V nedeljo. 31. 7.2011 / Sunday, 31st July 2011 19.30
Komorni orkester festivala ART PTUJ (EU) Chamber orchestra of the festival A RT PTUJ (EU)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall of Castle Ptuj 21.00
Plesni večer: zven telesne tiiine Dance Evening: Awaiting Resonance
v Mestnem gledaliiču Ptuj/in Ptuj Oty Theatre
22.00
Vinski večer/Wine evening
v Meti Hotela Mitra/in the cellar of Hotel Mitra
V	ponedeljek, 1.8.2011 / Monday. 1st August 2011 19.30
Zaključni koncert udeležencev mednarodne poletne akademije
International Summ« Master Class Participants in Concert
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hal of Castle Ptuj
V	torek. 2.8. 2011 / Tuesday. 2nd August 2011 20.00
literarni večer - o temni snovi z Mojco Kumerdej literary evening - a discussion with Mojca Kumerdej
v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra 2100
Koncert: AUCKLAND YOUTH SYMPHONY ORCHESTRA (Nova Zelandija)
Concert: AUCKLAND YOUTH SYMPHONY ORCHESTRA (New Zealand).
na dvorriču minoritskega samostana/m the court of the Minorite monastary
V	sredo. 3.8.2011 / Wednesday. 3rd August 2011 20.00
Koncert: Chris Jarrett (USAJ/Concert: Chris Jarrett (USA)
v slavnostni dvorarw ptujskega gradu/in the festival hal of Castle Ptuj 22.00
Potovanje po vinorodni Sloveniji A Journey through Wine - bearing Slovenia
v Park Hotelu Ptuj/m Park Hotel
V	četrtek, 4.8.2011 / Thursday. 4th August 2011 10.00
Predavanje: Chris Jarrett (USA)A«ture: Chris Jarrett (USA)
v dvorani Glasbene iofe Karc4a Pahorja Ptuj/in the hall of Karol Pahor Ptuj Music School 20.00
Jazz večer z Lelo Kaplowitz/ Jazz evening with lela Kaplowitz
v domu kulture Muzikafe/m the house of Culture MUZIKAFE
V	petek. S. 8.2011 / Friday. 5th August 2011 20.30
Koncert: VOX ARSANA IN TOTI BIG BAND MARIBOR (SIO)
Concert: VOX ARSANA AND TOTI BIG BAND MARIBOR (SLO)
na dvoniču minontskega samostana/in the court o* the Minorite monastary
SrOKZOOJI / sro.sso*s GP PROJECT ING Raiffeisen
X
bank
MWMIW KKWVmU flSTTVAL» MtSAMA
geophn plinovodi
Q mini mitju
, lekarne PTU)
MESTNA OBČINA PTUJ
PUHTSt Kil / MftTNIRS
111' ZSBistra
MtOUSXI POUtOVTTtUI / MIOM MMTMtKS:
C i D
p X U J
CISTO
VEČER
CMCIS

mn «u w iMuriauA
«•K OH»
HI %T' 'f
tmidL m 'Aifcr-a
conuMnt
Kljm

RADIO Si
CWOATIA
fcccrvs
o
YOUTH	V	/Kit f"<>i]
/\mfora	CeonarSo host«.	mkwwt	»»»
PTUJČAN
INFO: ARSANA, Jadranska ulica 4,2250 Ptuj, Slovenija, tel.: 05 99 55 041,041280 954, email: ¡nfo@arsana.si, www.arsana.si
Prodaja vstopnic: Eventim, TIC Ptuj, Društvo Arsana, Muzikafe, Hotel Mitra
www.artptuj.si
TOF^W^
LEKARNA
Za vas smo tukaj:
med »ednom od 8 do 19 ur« ob sobotah od 8 do 12 ure
Oinačene dni dciura naia lekarna. M sicer
ob dolnvniuh	od20do7ure
ob sobotah	odl4do7ure
ob nede^ m praznfcrfi	24 ur
POTRČEVA 23. 2250 PTUJ. TEL. 02 787 84 90
rfjj LEKARNE PTU¡
dežurstvo: julij 2011		
poneoei^ek torek sreda	fiatitBk petek sobota	nedelja
4 5 6	7 8 9	10
www.lcknrna-toplok.sJ
LEKARNA PTUj TRSTEN|AKOVA 9 SI-22SO PTU¡ T 02 771 60 01
LEKARNA P7U| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO.' 7.00 - 14.00
dežurstvo: j Uli j: 1.7.2011 -3.7.2011
1 1.7.201 1 - 31.7.201 1
DEŽURSTVA 08 DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. 00 7. URE ZjUTRA{, 08 50B0TAH 00 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN 08 PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEDNjEQA ONE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprt: med 12.30 in t J.00
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mettrt Itq 2
22SO Pbfl
• 02 74921 SO «MVthlfltUUl U*u)OSoir« mOKfiOICfialaatUl
M vVMtr*^
POSKRBITE ZA SVOJO LEPŠO PRIHODNOST
postanite rudi vi eden Irmtd zadovoljnih udeležencev Itobrolevanj na Ljudski univerzi Ptuj.
SREDNJE ŠOLE
TRGOVEC
VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
• PREDŠOLSKA VZGOJA
dpkmrorva vzgcfMtfajpreoiUskih onok
' PREDŠOLSKA VZGOJA • EKONOMIST/EKONOMISTKA
• EKONOMSKITEHNIK • INFORMATIKA »i>n».'tawfcrman*c


NORA PONUDBA PAKETOV RAZVAJANJA
UGODNE AKCIJE POLETJA
Povprašajte v centru Unea Snolla!
100%
			
	Hr-oanivHiti NI		
	AaWMWaO» »voj iwnvi tu	----------	
	tr ¡:¡;üi!.o:: i:ur->'•■<:		
Unea Snela - Ptu». Antares bn^a d.o.o. J PSC Mlekarna. Cufikova ufica S. 2250 PtL*
Termalni Park
Zaključek iole - 24.6.2011 od 10. ure naprej
Zgodba o lončku - gledališka predstava v sodelovanju;
Mestnim gledališčem Ptuj in HNK Varaždin
Tradicionalni »Bazeni energije« 2011 • največji študentski
pool party v Sloveniji • 8.7.2011
15. Mednarodni balonarski praznik v Termah Ptuj
-29.,30. in 31.7.2011
B.A.S.E. jumping Slovenia Open v Termah Ptuj
Največji adrenalinski dogodek leta na Ptujul - 6.-7.8.2011 Osrednji dogodek leta:
VI. Rimske igre v Termah Ptuj -18. -21.8.2011 VI. Državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2011 • 27. In 28.8.2011
DEJAN Z AVI C svetovni boktanki prvak veruje I8F ~
KUPONtflodnevni wtof""{a tod«»"
ponedc)|ka do četrtka) to topante i termalnem Parfcu Terme Ptuj. VW)«(Joii8J0ll No^u nakup «Jjruihh hooov m m i drve>mt i
m« Tili ilo o Pd< v toplice 9. ¿Ui Ptui
1/1 I DO M 4"4*00 kopanje "baienvkem l\ U r \J IM toropk*«» Uetpauanu» lodrail. od
Tarrnc flu| it <
poned eíjk j do t et rt ka) v OH Primus. WjaaoJl 8-201I Ne *»H» u nak«p darilnih bonov i M i «Jfujm* poo.it» t/fctytrfuj»
t«t«o><a s. 22S1 nuj
KUPON oUílu ,UKitev u ^ega
I \ W I W programa PtVONIA BOTANICA
14 o o o.. «-o« v toplice 9. J2S1 «T
1 mm,**
Terme Ptuj
Irl '.MÄ.'T/t 11« mmA
rtrmalnl f*rTk*trTm(*r>tu/ il /*>r r f./V/. r 'a JJSt Ptuj SlMTtitfa anutri-utepla) n
•W vvlia o nakup daiOfrii bonov In m i dru«MM poouiti iikljutole Viriiaooil 710»
cm
HOTELS & RESORTS