247. številka. Ljubljana, v petek 27. oktobra. XXVI. leto, 1893. hshaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeraan za * vs t r o - o ger a k e dežela za vse leto 15 gld., za pol leta 8 .-1.1 . za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie s.- dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Politična komedija. Iz Koroškega prihaja nam Še za časa vest o skoro neverojetni in resnega moža nevredni komediji, živo tmominjajoči na slavne Potemkiuove vasi in znaoo fabriciranje javnega mnenja v predmarčnih nemških duodee-državicah smeinega spomina. Ge-ni jal ni avtor in hkrati režiser te komedije, v kateri sta glavni ulogi namenjeni barunu Schmidt Zabierovu in slovenskim županom, je —e. k r. okrajni g lava i* Celovški, velečestiti gospod baron Mac-Nevin, neuradno seveda, načrt komedije same pa je — toda tu gre beseda našemu poročevalcu, ki nam piše doBlovno sledeče: aNaŠ ljubeznivi Celovški c. kr. okrajni glavar baron Mac Nevin povabil je župane iz južne strani Celovške okolice za 23. dan t. m. v svojo pisarno na nujni pogovor. Ne meneč se za potrato časa, pridrvili bo vsi do zadnjega pretekli ponedeljek v Celovec, ker so bili radovedni, kaj da ima baron Mac Nevin tako nujnega ž njimi se razgovarjati. No, nič hudega! Povedal jim je namreč potem, ko jim je zabičal, da morajo o tem, o Čemur jim bode poročal, vsestranski molčati, da je preložitev ceste črez Hollenburg „zasluga" našega deželnega predsednika Schmidt-Zabierova in da je on (Mac Nevin) naročil kamenito ploščo s primernim napisom in bronastim medaljonom Scbmidtovim, katera se bode uzidala in v nedeljo du6 5. novemnra popoludne ob 3. uri slovesno razkrila, prej pa hoče župane podučiti, da se bode VBa stvar tako aranžirala, kakor da bi deželnemu predsedniku to čast in slavo župani in prebivalci s a m i iz kazati hoteli. (!!) Rekel je Mac Nevin županom, da bode plošča stala 300 gld. — 160 gld. da bode nabral pri svojih somišljenikih, 140 gld. (več najbrže v istini plošča ne bo stala) pa bi se imelo razdeliti na 12 občin. In to so Bame občine, v kojih prebivajo izključno Slovenci, tisti Slovenci, katere isti deželni predsednik tako izredno ljubi in boža! Zagotovil je župane ženijalni Mac Nevin, da hoče vse on sam aranžirati, župani pa da naj se dno 5. novembra točno zbero na omenjenem kraju, kamor se bode on (Mac Nevin) pripeljal s Schmidt Zabierovom, kateri o vsem tem prej seveda „nič ne bode izvedel" in bode VBled »sijajnega" vzprejema popolnoma presenečen! Uka- LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal A. M. V. VII. Osreči, mili car, osreči Na 5 narod Te srčno ljubeči, Da srečen rod naš in naš svet Slavil Te bo So poznih let. S. Gregorči d. „Nikakor nisem mogel zaspati ; napravil sem se v hleve gledat kaj konjiči delajo, ko zaslišim mimo Marvnih durij grede" Tvoj veseli smeh, Lorica ; kjer se pa dva dobro imata, mislil aem, se bo i tretji imel. Etol tu sem Mary a Tvojim dovoljenjem!" — vpeljal se je Koloman. „Velika čaBt, da naju staviš veoder na isto 8topinjo kot konje," pozdravila ga je Marija zbadljivo, a Lora je dejala: „E, Ma>y, ue zbadaj ga takoj, saj veš, da Madjar liki Arabcu ljubi konje često bolj nego ženo in deco svojo, in Koloman je Madjar z dušo iu telom!" zal ji* nadalje županom, naj skrbijo, da se bode na vseh straneh streljalo, ko se on in Schmidt pripeljeta, on pa da hode poskrbel, da ju sprejme belo oblečena deklica z nagovorom iu šopkom in najel bode godbo .Schiitzencorpsa" iz Borovelj in tudi Scbiitzencorps sam da bode prišel v paradi napraviti špalir. Za vbo to bode že Mac Nevin, kakor je obljubil županom, sum skrbel. To vse je istina, katero smo pripravljeni vsak dan dokazati. Zdaj Vas pa vprašam, kak povod pa ima Mac Nevin, da prireja to komedijo na svojo roko v imenu našega ljudstva in na stroške slovenskih občin?tt Tako naše poročilo! Namen te kalfakterije jo prozoren kot kristal. Ako bi bila stvar ostala tajna, ter se izvršila tako lepo, kakor je bila ženijaluo napeljana (in vsi Župani niBo uarodni, drugi se pa neradi zamerijo strogemu g. glavarju!), tedaj bi prihodnji dan Celovški uradni list vedel poročati o „velepomembni in nepričakovani krasni ovaciji," ki so jo priredile Blovenske občine koroške svojemu ljubljenemu deželnemu predsedniku, katerega nekateri kranjski hujskači tako krivično napadajo. In kaj ginljivo bi bilo čitati, da se je .presenečeni" gosp. deželni predsednik „mit tiefbevvegter Stimme" zahvalil na tem nnepričakovanemu, a toliko bolj veselem priznanji njegovega delovanja v prid in hasek slovenskim občinam koroškim. Ta vest našla bi bila pot seveda tudi v druge oficijelne in ueoficijelne nemške liste in dolge članke bi bili pisarili „šmokiu krmeči se iz vladnih in levičarskih jaBlij, kako energično so trezni koroški Sloveuci zavrnili tiste kri-čače, ki jim po sili hutć uriniti v šolo in urad slovenski jezik. Kakor ob Bebi umevno romalo bi bilo iz deželnega prezidija koroškega tudi posebnu poročilo na ministerstvo notranjih zadev in kaj lepo bi se bila prikupila g. baron Schmidt in njegov spiritUB agens ženijalni g. baron Mac-Nevin .navzgor". Kdo ve, za kako mesto bi bili na Dunaji še zabeležili takega izbornoga deželuega upravitelja, ki bi se potem seveda tudi hvaležno Bpomi-njal svoiega zvestega Fridolinu. — Tuti čas za to komedijo je izbral gospod režiser Mac-Nevin izredno erečuo in spretuo. Bati se je namreč, da bo danes ali jutri vendur-le kak državni poslanec slovenski razglasil v dižavnem zboru, kako se koroškim občinam zabranjuje uradu vanje v domačem „Eljen, Lorica! Ti me vedno razumeš, a Mary ne!a vzkliknil je Koloman in proseče gledal Marijo. „Se li bič iu konj razumeta, Koloman, če rabim Tebi ljubo primero? — Izvestno sta si smrtna sovražuika! Sv r taka sovražnika si midva nisva, kako tudi, snj sva sorodnika in zakaj ? A razumeti človeka, to čudno božjo stvar, je težko, težko! Lej, Koloman, cento som žo prevdarjala o Tebi!" — govorila je nekako umolklo, monotonim glasom Marija. „Kaj bo spoved zdaj V — rekla je smeje' se Lora, vajena vednib bojev mej Borodnikoma. ,Tedaj le obdelaj me, samo pregrozno karikature Svojega Ti vernega podanika ne napravi, Maiy — dejal je Koloman dobre volje. „Kaj? Karikaturo! Potem moram ves Tvoj rftd karikirati! — Rekla sem: bič in konj bo ne razumeta, evo, Madjar in Hrvat, Madjar in Slovak, Madjar in Srb, Madjar iu Rumun bo tudi ne razumejo. Zakaj ne? Prvi je bič, a drugi so Žival, ki se mora opravičeno ali neopravičeno pustiti bičati od svojih gospodarjev. Jaz sem Hrvatica z dušo in telom, čeprav mi mati ni bila Hrvatica, a bila je jeziku. In tedaj vHtal bi grof Taafle z ironičnim smehljajem na ustnicah in spominjal bi nadležnega inter-pelanta ob roki povsem verodostojnih oficijelnih poročil, da so koroški Slovenci sami priredili še pred kratkim srčno in neprisiljeno ovacijo onemu istemu deželnemu predsedniku, ki zabranjuje slovenskim občinam slovensku uradovanje, da bo tedaj le grozno blamirajo tisti izven-koroški poslanci, ki po nepotrebnem vtikajo svoj nos v tamošnje idiličue razmere. — Tržaški namestnik Ilinaldinl je, kakor je pokazal njegov zadnji atriumfaluiu Bprevod po slovenskih občinah isterskih, zares pravi mojster skaza zoper ta dva moža. V Celovec naj gre v šolo, kako se mora delati javno muenje! No, mi iskreno obžalujemo, da smo morali razgrniti zastor že sedaj, ko je režiBer še v polnem pripravljalnem delu in da smo morali na tako in-diskreten način uničiti g. baronu Mac-Nevinu to krasno „presenečenje" svojega političnega Štfa. A koroški Slovenci zdć se nam venderle predobri za statiste v taki komediji in zategadelj razglasili smo Btvar „urbi et orbi" proseč naše državne poslance, da v primerni obliki puučć g. grofi Taaffea, s kakimi izrednimi — političnimi talenti razpolaga v Celovcu. — In sedaj se lahko pričue dne 5. pr. m. — tragikomedija barona Mac-Nevina. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. oktobra. Situvacija, Sodbe o momentaui politični situvuciji so jako različue in ker je nemogoče, ločiti renuieo od izmišljotine, zabeležimo dotična mnenja z vso reseivo. Z nekih strauij ae trdi, da je odločnost Hoheuwar-tovega govora prouzročila popoluo min}*terako krizo, ker je vlada po tej odpovedi konservativcev uvidela, iia bi bil ruipuat drž. zbora brez zminla. Nove volitve bi ne premenile obra/.a drž. zbor* in raiuiater-atvo, tudi če bi ae rekonstrovalo, naletelo bi v novi zbornici na iste težkoto, kakor v sedanji. Ker so se vsled IIvega govora !t*vusar|i in konservativci izdatno približali drugi k drugim in le še oseba Taaffeova ovira ustanovitev trdne trozvezne parlamentarne večine, je samo logično in naravno, Če bo zahteva, naj odstopi celo mininterstvo. Prej se je pač govorilo, da bi bili Poljaki iu levičarji zadovoljni, ako bi Taafle formalno podni demisijo iu potem sam aeatavil novo miniaterstvo, izločivši Slovanka in čutila gorjć, ki zadaja rodu moža njenega tuji, naBilstveni bič smćlih Mongolov. Oče pa me je učil čutiti, misliti, trpeti za narod hrvaUki. — Ti, Koloman, si Madjar, potomec pbmenite stare rodbine, vrvico na spletenem biču, ki bfje Hrvate do krvi. Se-li zamoreva potem razumeti? Da, kot sorodnika, kot uda olikane družbe, kot Človeka se lahko v uarodnih Btvart h razumeva in se tudi razumeva, saj mislim, da nisem eksaltirana, a vglo-biti nioif misli v Tvoje, to pač ni mogoče in nikdar ue bol — Često si me že vprašal, zakaj sem na sprehodu ali o drugih prilikah umolknila — eto odgovora! — Srečala Bva kmetice ali ženice v platnenem oblačilu, bosonoge, ponižue, bedne, prijazno naju pozdravljajoče. A Tebi ni bil človek, ni bil odzdrava vreden, Tebi zdel se je morda siroten vaški kmetic rajal Zuabiti, da so Vaši madjarski kmeti zlodeji ali da druzega ne zaslužijo, a naš narod je dober, ponižen, prijazen. Če je pa za nekaj še zaostal v omiki za drugimi narodi, krivdo ima za to Tvoj rod, ki leta in leta s kruto roko tlači in biča prepohlevni moj narod! Slabše se godi še Slovaku, gmotno in kulturno uprav vnubovpijoče tla- da ima iste pravice, kakor jih imajo drugi, ne da ■a več pogaziti. O na9em narodu velja baš isto, kakor se govori o onem, ki „potlačeno jače, sve to više skače'. Ostanite zvesti veri, kakor Vam je priporočal gosp. poslanec dr. Laginja, a ostanite tudi zvesti svojemu rodu. Ostanite vedno dobri kristjani, delavni in pošteni! — Za svoje zastopnike pa si volite tudi kristjane, narodnjake in poštenjake; taki zastopniki Vam gotovo ne bodo zapravljali denarja, ampak nastojali bodo in se trudili, da se odpravi — krivica. Ko pogledam na lepo število zbranih čestitih volilcev v tej dvorani, ki ste prihiteli, da poslušate po celih tridesetih letih prvo poročilo iz lastnih ust Vašega zastopnika, spomnim bo na neko zborovanje, ki se je vršilo v tej zemlji pred skoro tisoč in devetdesetimi leti. Bilo je leta 804, ko je bil v Rižanski dolini shod Latincev, ki bo se pritoževali proti Slovanom in proti gospodarjem, da dajo njih zemljo Slovanom. Zahtevali so, da se umaknejo Slovani od pomorskega obrežja v gorovje. Res so Be morali Slovani umakniti, toda polagoma so se vračali zopet na prvotno mesto, zasedli so zopet svoje dežele m danes so z nova ne le ob obrežju, ampak po vsej Istri. — DaneB zbrali Brno ee mi, potomci onih Slovanov, da se pritožujemo proti Latincem. Pritožujemo se, kakor ste slišali, ker nam kratijo naše krivice, pritožujemo se, ker hočemo imeti svoje pravo, ne pritožujemo se pa proti gospodarjem, kajti vemo, da smo pod krono Habsburško, pod katero dosežemo naša prava. Pozdravljam Vas zatorej v tej uadeji iskreuo, zavedne Vas Slovane, in Vam kličem iz vse duše: Živili 1 Spiiičićdvemu govoru so sledili burni Živio-klici. Ploskanju ni bilo konca. Ko se je navdušenost vender polegla, je predsedujoči g. desan Kompare — ki Bi je za shod pridobil največ zaslug — zaključil zborovanje s primernim nagovorom Po zborovanju bil je vkupen obed, katerega Be je udeležila duhovščina in inteligencija, potem pa smo ss odpravili na odbod. Sprevod je bil sijajen. Zastave so plapolale, godba je Bvirala, topiči so pokali in krepki Živio-klici bo grmeli proti nebu pod oblake. Vse je pričalo, da je imel ta shod velikansk uspeh. Domače stvari. — (Gledališko društvo,) katero ima namen, podpirati slovensko gledališče v Ljubljani, ima ustanovili občni zbor jutri dne 28. t. m. zvečer ob 7. uri v čitalničnih prostorih. Ker je društvo velevažno za napredek slovenskega, gledališča, opozarja začasni odbor še jedenkrat najuljudneje narodno občinstvo, da pristopi društvu ter se udeleži v mnogobrojnem številu ustanovnega zbora. Slovensko gledališče v središči slovenskega naroda zavzemati mora narodu primerno prvo mesto! — (Corrigeudum.) V včerajšnjem članku blagovoli naj se čitati v 3. koloni 14. in 15. vrsta mesto: „te stanove ter se braniti jezuvitskega internacionalizma" pravilno „ta Btauova, ki se branita jezuvitskega internacionalizma", ker inače zgubi dotični stavek pravi pomen. — (Občni zbor .Glasbene Matice") bode, kakor smo že naznanili, jutri soboto zvečer ob 8. uri v društveuih prustorih, na kar opozarjamo vse člane. — (Umrl je) tukaj včeraj zvečer upokojeni finančni svetnik, g. Ivan Verderber, vitez Franc-Jožefovega reda v 70 letu svoje dobe. — (Slovensko gledališče.) Dasi se je opera aCavalleria rustičanaw že tolikrat ponavljala, je bilo vender gledališče tudi pri včerajšnji nje predstavi skoro razprodano, k čemur so izvestno pripomogli številni gostje z dežele. Za včerajšnjo predstavo se je očividno upoštevalo, na kar smo zadnjič opozarjali, in veseli nas, da je bilo to upoštevanje v veliko korist stvari sami. Živahnejša ritmika in hitrejši tempi uplivali so blagodejno na vbo predstavo: b tem se je omogočilo, da so i solisti prodrli do večje veljavnosti i da se je pristnejše javljal ves Enačaj južnokrvno dalje in dalje hiteče in se stopnjujoče glasbe. Zato sta n. pr. AI lijeva .voznikova pesem" in Turiddujeva „napitnicau dospeli do lepega učinka, ker je ob živahnejši ritmiki obema pevcema, gosp. Nolliju in gosp. BeneSu, možno bilo, razviti večjo ognjevitost. Gospod Nolli jez lepoto svojega glasu združeval hvalno glasbeno sigurnost in nam dokaj prirodno tolmačil značaj Ai lijev. Gospića Leščinska in gosp. Beneš sta lepo menjavala dramatiški vzneseno in zopet mirno petje in oba sta še učinitejše izražala značaja „Santuzze" in „Turidduja". Jednako hvalno se moramo izraziti o koketni .Loli* goepice R i h ove. Gdč. Nigrinova pa nam je kot aLucijaa pri prvi letošnji predstavi skoraj bolje ugajala nego sinoči. Slgurnejši je vstopal tudi zbor, kar se je zlasti ugodno pojavilo pri „na-pitnici", in hvale je vredno pri njem, da se je i sam igrajoč udeleževal dejanja na odru. Takisto se je orkester bolje držal in bil je čistejši. Občinstvo je z burnim, večkratnim ploškom odobravalo predstavo, vender pa kličemo merodajnim krogom v spomin prislovico: „Rast" icb, so rosi/ ichl", ki velja zlasti o naši operi. — V izbiranji jednodejanskih iger .Dramatično društvo" odločno nima sreče, kar je zopet pokazala Hinočna zastarela igra „Klobuk", akoravno moramo priznati, da je za primerne jedno-dejanske igre v resnici velika težava Občinstvo se je sicer mnogo smijalo, a le bolj neumnosti igre. SpoBobnost gosp. Borštnika, gdč. Slavčeve in gospe Borštnikove bi bila pač vredna boljše stvari. Gosp. Danilo ni nič znal in tudi gosp. Lovšin se je lovil, da je bilo često šepetalke bolj slišati nego njiju Gdč. Slavčeva je svojo ljubko igro, žal, pačila s precejšnjim „Ljubljanskim narečjem". Na gledaliških listih je bila gluma označena, da jo je .francoski spisal E de Girardin". To je pomota. Ime je žensko in pisateljica se zove po Bvojem možu „Madame Emile de Girardin" (roj. Delphine Gay, umrša leta 1855). — (Pevski zbor „Glasbene Matice") je imel občni zbor in sicer za moški oddelek 24., za ženski pa 26. t. m. Odbor je za tekočo sezono po volitvi tako sestavljen: moškega oddelka načelnik je gosp. dr. M. H ud ni k, tajnik gosp. prof. A. Štritof, arhivar gosp. učitelj Bož. Ća m p a, reditelj rač. otic. gosp. A. Petrovčič; ženskemu oddelku je načelnica goBpa Franja dr. G re gorice va, tajnica gospica Jelica Logarjeva, odbor-niče uo pa gospa Iioza Peršlova, gospa Terezina dr. Jenkova in gospica Zorka Krsnikova. vovodja obeh oddelkov je gospod M. Hubad, njegov namestnik gosp. A. Iiazinger. — (Ljubljanski veteranski kor) je že opetovano dal dokaze svojega človekoljubnega delovanju, posebno pred 10 leti, ko so Be njegovi člani vežbali kot nositelji ranjencev in strežniki bolnikov in naredili javno poBkušnjo pred Nj. ces. visokostjo nadvojvodo Karolom Ludovikom, kateri se je izrazil jako laskavo in pohvalno. Tudi zdaj odzval se jo veteranski kor pozivu deželne vlade glede tečajev za strežbo bolnikov v slučaji, Če bi Be pri nas pokazala kolera. Po predlogu predsednika g. M i b a-liča, ki je razjasnil važnost predmeta, sklenilo se je jednoglasno in brez debate, da se Člani veteranskega kora udeležb teh eventuvelnih tečajev in se postavijo na razpolagauje, ako bode potrebno. — (Razstava c h ry s a n t emo v.) Opozarjamo občinstvo vnovič na zanimivo razstavo zlate ali japonskih grbovnih cvetlic, ki se prične jutri v Bte-klenem salouu kazinskem in bode trajala tri dni. Razstavljeni bodo upravo krasni eksemplari te lepe cvetlice v najrazličnejših barvah. Vsa zbirka obseza nad 200 raznih vrst. Ker je namen razstave dobrodelen in je čisti dohodek iz vstopnine 20 kr. in eventuvelnih preplačil odločen za otroško boluico v Ljubljani, se je nadejati prav ubilnega obiska. — (Za rešitev življenja) priznala je deželna vlada kranjska rudarju Antonu SI a betu v Idriji darilo 2G gld. 25 kr. Izvlekel je bil namreč dno 1. septembra strojnega kurilca Miho Podgor-uika iz Idrijce, kjer je bil poslednji v nevarnosti, da utone. — (Razširjenje šole.) V Št. Jar ne j u na Dolenjskem odprl se je 5. razred, kot vzporednica 1. razreda in se je imenovala nova učiteljica gospdč. Globočnik. Solo obiskuje blizu 900 otrok, torej je bila ustanovitev tega vzporeda jako potrebna. Za tretji razred se bode dovolil poldnevni pouk, kakor je že v prvih dveh razredih. — (Amerikanski vinogradi) ob deBnem bregu Krke, to so novo zasajeni — ker starih ni več — dali go letos že dokaj mošta. Nekaterim vinogradnikom se je njih trud že začel dobro izplačevati. Začetek je torej storjen. Naj bi tudi drugi vinogradniki se krepko poprijeti dela! — (Vinska letina.) Vina je letoa na Kraau obilo in tudi kvaliteta je dobra. Večinoma se je pridelalo za polovico celo za dve tretjini več vina nego lani. Belo vino bo plačuje po 12 do 15 gld. hektoliter, teran pa po 17 gld. Da ni deževalo ravno zadnje dni, ko je grozdje dozorevalo, bila bi še bolja kapljica. — (občinske volitve v Celjski okolici.) Včeraj ao se začele občinske volitve v Celjski okolici in sicer z volitvijo tretjega volilnega razreda. Na volišče je prišlo 140 volilcev, ki so jednoglasno volili narodne kandidate. Danes volita drugi in prvi razred; tudi v teh razredih je zmaga narodne stranke zagotovljena. — Celjski rodoljubi naznanili so nam brzojavno izid včerajšnje volitve; žal, da dotičnega telegrama nismo mogli včeraj priobčiti, ker je is Šelenburgovih ulic v Vegove ulice romal celih 40 minut. — (Pri volilnem shodu v Žalcu) dne 29. t m. poročal bode tudi goep. deželni poslanec dr. .losi 11 Sernec o svojem delovanju v deželnem zboiu. V tem oziru ue dotično oznanilo popravlja oziroma dopolnjuje. — (Nova šola.) V Lucanjih na slovenako-nemški meji na Štajerskem bode se odprla dne 7. bodočega meseca nova čveterorazredna zasebna dekliška šola. Voditeljica ji bode učiteljica iz reda učiteljskih sester v Gradci. To bode menda nov zavod za po-nemčevanje slovenskega ženstva. — (Skrivnosten jetnik) Pri Celjskem okrožnem sodišču zaprt je neki tujec, ki 8 početka nt hotel ničesar izpovedati o sebi, pozneje pa je pač to storil, a je h koro zopet vse preklical. Dal je v zapisnik, da se zove Jožef UolVinan, da je rojen v Rigi, 27 let star in tehnik. Oče njegov je bil politični begun. Hoilman hodil je v šolo v Rigi, potem pa se je klatil po Ameriki, Nemčiji, Švici in na Francoskem, bil pri legiji tujcev v Algierju, od tam je pobegnil v Kairo in od tam v Genovo. Letos prišel je v Trst in na Štajersko. To je izpovedal, pozneje pa je zopet trdil, da to ni res in da se zove Opolsky. Poizvedelo se je, da je pod imenom Repolusch delal v nekem parnem mlinu v Trstu. Govori nemški, francoski m češki. Identičnost njegova bo dozdaj Še ni mogla dognati, sodi se pa, da je Čeh in da se je odtegnil vojaščini ter zato neče povedati pravega imena. — ( „ G o r i š k i Sokol") priredi v svojih prostorih pri „Zlati zvezdi" v nedeljo dne 29. t. m. ob 7l/a- uri zvečer veselico. Vzpored: 1. „Zastava", poje moški zbor. 2. „Pozdrav tamburašem", deklamira gospodična N. N. 3. Stopaj „Cvetka", udara tamburaSki zbor. 4. .Nek duŠman vidi", poje moški zbor. 5. Šaljivi prizor: „Kako se je ženil", spisal in predstavlja A. Janša. 6. „Kje dom je moj", udara tamburaški zbor. 7. .Na straži", poje moški zbor z bariton solo. 8. „Vitezovo bIovo", udara tamburaški zbor. i*. Igra: „Zeluikov Bin", spisal J. Rosen, poslovenil Iv. Kalan. 10. .Lepa naša domovina", udara tamburaški zbor. 11. „Srečkanjen, na 5. dobitkov. 12. Domača zabava. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 ar., sedež 10 kr. Čisti dohodek je za pokritje Btroškov društveuih godal. Radodarnosti se ne stavijo meje. Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljenim gostom, katerim se je izkazati z vabilom. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Preložitev Žr Q ban j a.) Z odlokom finančnega ministerstva se je žrebanje srečk loterije po 50 novčičev v Iuo mostu preložilo na dan 6. decembra t. 1., kar se daje s tem na znanje posestuikom srečk in takim, ki jih hote Še kupiti. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! -k--— Razne vesti. * (Železnico La š v a - T ra v n i k ) odprli bo včeraj. To je začetek one proge, katero bodo podaljšali čez dilmatiusko mejo do morja pri Spletu. Srečen začetek 1 * (Ruska vojna mornarica.) Kakor se poroča iz Peterburga, naročilo je rusko pomorsko ininisterstvo v inozemstvu 22 torpedovk, ki bodo pomnožile mornarico za obrambo ruske obali v iz-hodnjem ali baltiškem morji. * (Sneg.) V Karpatih zapadel je na vseh krajih sneg. Tudi na Ruskem padlo je mnogo snega. * (German izaci ja v Alzaciji in Lo-reni) se prav marljivo goji. Od novega leta 1894. naprej se imajo voditi civilni registri v nemškem jeziku in bude vsa politična uprava v občinah samo nemška. Zdaj se uraduje še nemški in francoski. Ta odredba bode hudo zadela one mejne občine, ki so ČiBto francoske, katerim bode torej nemško uradovanje prizadevalo marsikatero uepriliko. Steinbacha, Zaleskega in Falkeohayna in nadome-BtivSi jih z novimi močmi iz vseh treh klubov, ali grof Taaff a se za to ne meni in valed tega je nastala govorica, da odBtopi. Pripoveduje se, d* so najvišji krogi prepričani, da se je Taafle izrabil in da dinastiji in državi ne more nić već koristiti, in najintimnejši nekdanji Taafieovi prijatelji bo že odmikaio od njega. Kakor rečeno, neče Tasffd bestaviti koalič-nega ministeratva, v katerem bi moral plesati po ukazih levičarskih preceptorjev. Ali je res rekel v pogovoru s Hohenwartom in Javvorskim, da misli odstopiti in grofa H >henwarta priporočiti za naslednika, tega ni moči kontrolirati. Naravno je, da grof Taafle po petim]stletnem vladanju ne mara odstopiti kot premaganec in zato dela z vsemi silami na to, da si zagotovi časten odhod. Dosegel je že toliko, da mu je vzprejem domobranskega zakoua zagotovljen, še predno pridejo izjemne naredbe na posvetovanje. Levičarji so bili iz začetka zoper domobranski zakon, a upliv Chlutneckega je dosegel, da uo ga v odseku vzjirejeli v celoti« Prav na to okol-noBt se sklicujejo tisti, ki trde\ da bo grof Taaffe, čim se reši domobranska jiredloga, zakl]učil to zasedanje in poslal drž. poslance na kratko počitmce. Na ta način bi imel proste roke na vse straui. Izjemne naredbe ostale bi veliavne in vlada bi jih mogla po svoji volji razveljaviti, še predno bi sklicala drž. zbor na novo zasedanje. Volilna reforma pa, ki je prouzročila krizo, padla bi s tem pod mizo, zakaj vlada mora vse nerešene predloge v vsakem uovem zasedanju novic predložiti, in če bi volilne reforme ne predložila, bi bil odpravljen kamen, ob kateri ho se spodtikali Hoheuvvart, Plener in Javvorski — Taaffeu pa bi bil omogočen časten odstop. Od nek ura izjemne navedbe. Javili smo že včeraj, da je odsek za izjemne naredbfl ukrenil, razpravljati o jednem delu vladnega materijala v tajni seji. Poslanca dr. Ilerold iu dr. Pacak sta povdarjala, da ima češki narod iz nioraluih razlogov pravico zahtevati, naj izve" prebivalstvo vse, kar ima vlada navesti v podporo in upravičenje svojih naredeb, zlasti ker so se po raz giašeuiu iztomoega stanja očitale miadočeški stranki, češki žurnalistiki in vsemu prebivalstvu Prage ne-čuveue reči. Vzlic temu je odsek v/prejel vladni nasvet in so zoper uiega glasovali poslanci dr. He-rold, dr Pacak, dr. Bareuther, dr. Klaić iu grof Alfred Gotonini. Takisto je tudi obveljal predlog, naj ue ves materijal j>revzame v tajni seii in potem odbere, kar je primerno za javno sejo. Cim so na-vzočni poslanci-poslušalci odšli, začelo se je čitanje materijala, kar je trajalo trt ure. Občinske volitve v Prat/t. Predvčerajšnjim je prebivalstvo zlate Prage odgovorilo vladi na izjemne naredbe. Vršile so se dopolnilne občinske volitve. Staročehi so s pomočjo vladuega aparata napenjali vse sile in zastavljali ves svoj upliv, da si zagotovo* zmago. Tudi vladi je bilo do tega, da zmagajo Staročehi čim sijajneje, saj bi bila jiotera lahko rekla, da obsoja večina Praškega prebivalstva mladočeško gibanje. A ta špekulacija se ni obnesla. Vzlic temu. da je bila MladoČebom onemogočena vsaka agitacija, vzlic temu niso njihovi kandidati dobili še nikdar toliko glaHov. Voljenih je bilo 13 mladočeških iu 16 staročeških kandidatov, 4 kandidatje pa pridejo v ožjo volitev, če zmagajo pri ožji volitvi Mladočehi, imajo v občinskem svetu večino, a če tudi ne zmagajo, je moralni uspeh velitev zauje jako velik. \ nanje države, Izjaea srbski/t radikaleeiu Dunajski iu Budimpeštanski listi raznesli so te dnf — iu usum Deljdiini — veHt. da je ruski poslanik v Belemgradu, Persiani, srbskemu ministru vnanjih del oficijelno naznanil, da ruska vlada ne odobrava srbske politike napram Avstriji. Oficijelno glasilo srbskih radikalcev, „Odjek", javlja sedaj, čenemu od oholih naslednikov krutih mongolskih trum. Vender svaka sila do vremena! — Me li razumeš, Koloman?! Nikacega Brda nimam do Tebe, tudi ne zato, ker si Ti Madjar, a razumeti mišljenja Tvojega — tega no morem, ker zmatraš to za pravo, kar je meni nepravo, kar je gorostasna krivica !u Ogenj iskrenega slovauskega rodoljubja žarel je v plemenitem razvnetji iz očij prekrasue deve; Kolomau škrtal je z belimi zobmi, a gledal nepremično in strastno mlado Hrvatico, ki je tako bojevito dajala njegovemu ponosu udarec za udarcem. Tudi Lora zrla je presenečeno na družico svojo, a misli njene bile so drugie. Lepodoneči glasi vdar-jali so jej na uho, z duhom ni sledila smislu besedij, njena duša pečala se jo z osobo gosta — školuika. Pojem, kojega je imela ona in kojega imajo sploh ti krogi o školuikih sedanje dobe, ni Be strinjal s podobo gostu, ki ima postati bližnji sosed njen. In vender se je njena ponosna narav branila uplivu te osobnosti, zato ji ju v njegovi bližini zabraujeval nekak čuden odpor biti naravna v občevanji ž njim. Ponosna duša se pač težko klanja prevladujočemu 3° bitJu- (Daljo prtu.) da je ta vest od konca do kraja popolnoma neresnična in izmišljena, da bi se na ta način diskreditiralo postopanje srbske vlade napram sosedni Avstro-Ogerski. Zajedno izjavlja v tem listu centralni odbor radikalne stranke, da „Dnevni list" in drugi Časniki, pišoči za radikalno stranko, niso glasila stranke, nego jo prostovoljno podpirajo, glasilo pa, ki sme pisati v imeni stranke, je jedino „Odjek". To je ves odgovor na znani entrefilet Dunajskega „Fre mden-b lat ta" glede" radikalnih agitacij zoper Avstro Ogersko. JRusi na Francoskem. Ruski častniki so zapustili Lyon in se včeraj pripeljali v Marziljo. Mesto je bilo krasno okičeno in tudi omlu stanujoči Italijani so razobesili francoske zastave kakor domačini. Po vseh ulicah, koder se ima pomikati slavnostni sprevod, so postavljeni slavoloki. Na kolodvoru je prefekt, obdan od načelnikov vseh uradov pozdravil goste, godba pa je svirala najprej rusko himno, potem pa marzeljezo. Admiral Avelan se je zahvalil, a bil je tako ginjen, da je jedva govoril. Nebrojna množica pozdravila je goste z urnebeBnirni klici „Vive la Russie". V Marziljo došlo je 200.000 tujcev. Rusi ostanejo tu jeden dan in se udpeljeio potem v Toulon, kjer ee bodo zaključile slavnosti. Dopisi. Iz iMtre, 20. oktobra. [Izv. dop.] (Volilni ■ hod v Dekanih) Prinesli ste že poročilo posl. dr. Lagiuje, torej glavno stvar tega shoda, a tudi debata in govor poslanca g. Spinčića — vse to je tako zanimljivo, da vas prosim, vzprejmite ta dodatek k prvemu poročilu. Ko je bil posl. dr. La-ginja končal svoje izborno sestavljeno, pregledno in duhovito poročilo, in se um je izrekla zahvala in priznanje ter zaupanje, interpeliral ga je župnik g. Gašperšič iz Msreeig, kako stališče namerava zavzeti napram domobranskemu zakonskemu načrtu, napram izjemnim naredbam in predlogi o volilni reformi in zakaj slovenski, zlasti kranjski poslanci, ne podpisujejo njegovih in Spinčičevih interpelacij. Gospod poslanec je glede domobranskega zakona izjavil, da misli glasovati zoper načrt, ker bi se s tem pomnožila že itak neznosna bremena in bi se poleg aktivne in reservne vojsko ustanovila še tretja, domobranska, kar bi bilo /lasti kmetskomu prebivalstvu čutna škoda. Glede izjemnih naredeb rekel je g poslanec, da so ga miadočeški govorniki, pobijajoč z neovržnim materijalom vladne naredbe, prepričali, da izjemnih naredeb ni bilo treba ter končal z besedami: ako bom kdaj glasoval za kako vladno predlogo, za to gotovo ne bom. Glede volilne reforme je poslanec priznal, da je korak k boljšemu, glede vprašanja, zakaj slovenski in zlasti kranjski poslanci ne podpisujejo njegovih in Spinčičevih interpelacij pa je rekel: GoBpodje poslanci iz KranjBke, Goriške in Trsta stoje večinoma v takozvanem konservativnem klubu. V tem klubu pa niso samo naši ljud|e, ampak so tudi konservativni Nemci in poslanci nemško-Češkega velikega posestva. Bolje bi bilo sicer, ako bi bili ti ljudje sami, toda resnici v čast bodi rečeno, da vsakokrat, ko smo potrebovali podpore za nepolitične, gospodarske zadeve in smo se obrnili do teh gospodov, da nam sopodpišejo interpelacije, storili so to. Nasprotno pa ho prihajali tudi oni k nam in tudi mi jim nismo odrekli v takih slučajih naših podpisov. — Kur pa se tiče slovenskih, posebno krainskib poslancev, res je prišel čas, ko so se začeli nekoliko odmikati. Izgovarjali pa bo se, da store to zbok discipline klubove, kajti po taki disciplini bi moral vsak posamičnik podnesti dotično interpelacijo klubovi eeji in tam iskati dovoljenja za l • < i«] 111 m ; to pa se ve da ne gre v vsakem slučaju. Jaz smatram ta izgovor kot opravičen, kajti težko bi bilo prinašati vsako stvarico pred klub in zatem šele bi smeli podpisati. — Ako pa se jim je morda dozdevala oblika preojstra, v kateri smo sestavljali svoje interpelacije, o tem pa ne more nihče drugi soditi; to se mora prepustiti mišljenju vsacega posamičnega poslanca. Na pomisleke g. župnika Knavsa, da volilna reforma ne bo isterskemu narodu mnogo koristila, ker je VBled pomanjkanja šol število analfabetov veliko, odgovoril je poslanec: Jaz nisem še rekel, da namerjam glasovati za to preoanovo. Rekel sem le, da je to korak v naprej. Pomisliti pa je treba, da ta postavni načrt nima nobenega praktičnega pomena, ampak da je le filozoličnega pomena. Dobra strau take preosnove bi bila le ta, da bi volilo ljudstvo v veliki meri. Počasi bi se doseglo tudi to, česar se danes doseči ne more, t. j. splošno volilno pravo. Kajti ni pra- vično razmerje, da voli 80 plemenitih, grofovskih in baronskih rodbin j -dnega državnega poslanca, mej tem ko voli 80 tisoč Vaa tudi samo jednega poslanca. Gosp. Gašparšič interpelira na to poslanca, kako je s SpinčiOvo afero in gosp. dr. Laginja je to stvar — na splošno radost — tako