Šaljivi prirodopls slovenskega učitelja. Na skupnem zborovanju Celjskega in Šaleškega učiteljskega društva v Šoštanju dne 1. iuniijia 1913 v svrho dobre zabave in bcijše prebave predajval pri bankctu Silvester Košutnik. (Dalie.) Modri učiteli (Nemško: Autorenschlucker). — Ta je pogoltnil — kakor se nam rad bvali — že toliko učenjaikov — namreč v njih knjižni in ne telesni izdaji — da mu naposled že eden preostaja. Tega potem citira vedno in povsod, se sklicuje nanj kakor Turek na Mohameda. ali ga deklamuje o vsaki priMki tako1 možato, da začnejo mlajšim učiteljem, ki imajo1 srečo večkrat biti navzoči v osenčju njegove osebe, vstajati lasje in veliko naglefe rasti brke. Pri konferencah in zborovanjih rad čita svoie globoko' zasnovane, srednje izvedene, a visoko leteče referate, in sicer večkrat s tem uspeham, da ga izrtied navzočih mučenikov ne razume živ krst. Nje- govi vodilni stavki (teze) se navadno sprejemajo enoglasno, brez debate, ker si navzcče učileljstvo na ta način najložje pomaga iz zadrege in referatu zamaši zgovorna usta'. Ljudem se zna najbolie prikupiti po smrti, kadar naredi prostor — manj modremu nasledniku. Žalostni učiteljj. — Ta je nekako naravno nasprotje veselega učitelja. Kadar ne nosi1 salonske suknje, itna na sebi vsaj obleko črne ali temne barve. Najbolje kaže gospcdarievo otožnost suknia pri svojih tožno povešenih žepih, iz katerih ene^a gotovo vedno gleda žepni robec. Usta in obrvi so zategnjeni navzdol, oči pa gledajo smrtnožalostno, kakor pri obstreljenem srnjaku. Kolikorkrat ga vidiš in govoriš, vedno ti plaka o brezuspešnem boju za regulacijo učiteljskih plač. Naposled. ko učiteljstvo vendar doseže kakšno draginjsko doklado, je ta tip učiteljstva aii že v penziji ali pa z doklado doseže vsaj to dobroto, da ga — ložje pokopljeio. Z nebes potem že takoj drugi dan z veseljem gleda na svo'je tovariše na zemlii. ki se burno vesele mastnih doklad, katere si popolnoraa pravilno zaslužijo1 svoje ime »draginjske«, a ne zato, da bi morda uspešno pomagale učiteljstvu v boiu zoper draginjo, ampak zato, ker so bile tako dra- ,?e —ker so učiteljstvo stale na tisoče poklonov, na tisoče korakov in milijone be- sed. Učiteli saraotar. — Ni žalosten, ni vesel, ampak silno plah. Rad se izogiblje družbe. a če sliši o zborovanju domačega učiteljskega društva, se kakor stare ženice ob tresku in blisku iz strahu prekriža najmanj trikrat; pri uradnih konierencah se stiska v zadnli kot. če !pa vidi tujca ali tovarišai bližati se šolskemu poslopju. se skrije na podstrešje ali pa zapre v oni prostor, kamor mora vsak zemTjan zahajaiti ob gotovih, po majki naravi predpisanih časih. Od daleč se ga spozna po nerodni kretnji. plahem1 pogledu, pri vratu navadno vedno kvišku privihani suknji in negotovem koraku, ki ga navideznp vedno vleče bolji nazaj, nego naprej. Če ima smolo, da pride v zakonski stan. se je navadno nesreča prigcdila tako, da ie žena vzela njega, a ne on nje. Sicer pa se izkaže kot prav dobra duša, kadar, se ga slučaino srečno zaloti za vrat. Kratkovidni učitelj. — On je siTomak v družbi in šoli. Znancev ne pozdravlja, ker jih zaradi kratkovidnosti ne pozna, pač pa si večkrat prezrači klobuk in glavo pri popolnoma tujih osebah, keT si jih uvrščuje med znance. V šoli morajo- učen- ci v prvih klopeh pisati in delati, da jih lomi krč po prstih, a v zadnjih klopeh se kvarta takoj v več partijah. In ko bi kratkovidnež ne imel vsaj dobrega sluha, bi se pripetilo. da bi se na glas klieal pri tej partiji »pik« in pri cni »karo« adut. Suhi učitelj. — To vam je v telesnem oziru vzor današnjega učitelja. Ali je dolg ali ne, ie vseeno, samo d'a ie suh. Kosti ima najmanj vse, ima jih najmanj tolifco. da jih svetu kaže pri belem dnevu. Dandanašnji ]e on pravzaprav naš stanovski bahač v abstraktnem1 pomenu besede; kaže namreč: »Gola in obrana kost je delež slovenskega, učitelfstva — evo jih! — gole in obrane kosti! Ponosen seni. da lahtoo svetu pokažem to. s čimer krmite mene in moie tovariše!« — Suhi učitelj navadno ni kadilec. kar je iz osebno-varnostnih ozirov seveda dobro zanj: suhi učitelj;-kadilec je namreč v vedni požarni nevarnosti— znal bi se užgati kakor trhlo prstje. Po^smi-ti ima dobro to, da ne sprhni v zemlji. Še čez tisoč let bodo morda katerega popolnoma ohranjenega izkopali iz zemlje in gotovo ga bodo hoteli šteti med svetnike. samo vedeli ne bodo —kam bi ga dali v pratiko. (Konec.) .3