Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 22. maja 1872.
vr
Postava od 6. aprila 1872,
s katero se predrugača §. 3 v zakonu od 26. marca 1869, Drž. zak. št. 40, o prejemkih deželnih
učilničnih nadzornikov.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Namesto §. 3 v zakonu od 26. marca i 869, Drž. zak. št. 40, naj po sedaj bodo ta določila :
Ustanavlja sc, da bodi konci (vsaj) po šest in trideseti (36) deželnih učilničnih nadzornikov. Uradni sedež ter tudi obsežaj opravil vsacemu izmcj njih ustanavlja ukovni minister.
Deželni učilnic«! nadzorniki imajo eden konkretalni stat, v katerem, više pomikajoč se l'o stopinjah, prva polovica izmcj njih uživa po 2.700 gld., a druga polovica po 2.100 gl d. plače. Ako je liho (neravno) število složnih mest po trdni uredbi ustanovljeno, naj se večina 'vrsti v nižjo stopinjo plače.
Deželni učilnični nadzorniki so v VI. dijetnem razredu.
Deželni učilnični nadzorniki na Dunaji in v Trstu dobivajo po 450 gld. stanarine, a Vs* ostali po 300 gld. krajevnega priklada.
Troski za potovanje v službi naj se zalagajo s povprečninami (pavšali), kakor do zdaj.
Vdovam deželnih učilničnih nadzornikov se ustanavlja po 500 gld. penzije.
Ta zakon krepost dohode 1. julija 1872.
V Budimu, dne 6. aprila 1872.
Franc Jožef* s. r.
Auersperg s.	Sireinayr	s.	r.
(N loven meh.)
«8.
Ukaz bogocastnega in likovnega ministra od 8. maja 1872.
o okrajnih in deželnih skupščinah (konferencijah) ljudskih učiteljev.
V zvrševanje §§.foT 45 in 46 v zakonu od 14. maja 1869 (Drž. z a k. št. 62) ukazujem tako:
I.	O okrajnih skupščinah.
§. 1. V vsacem ueilničnem okraji je praviloma po enkrat v letu učiteljska skupščina.
Ako je učilnični okraj razdeljen mej več nadzornikov, tedaj se vrše za vsak del okraja posebne skupščine.
Ce je okraj preobširen, ali če ima preslabe poti, ali Če je kaj druzega, da se ena sama skupščina ne more vršiti, tedaj se vrše zbori za posamezne dele tistega okraja.
§. 2. Okrajnim učiteljskim skupščinam je sploh nalog : prizadevati si do potrebne skladnosti v notranji uredbi učilništva po okraji, posvetovati se o prirokih (pomočkih) k pospehu ljudskega učilništva, semkaj mereče nasvete podajati okrajnemu učilničnemu oblastvu in izrekati mnenja o vprašanjih, katera mu od tega oblastva hodijo o učilničnih stvareh.
Posebno treba:
1. da ustrezajo nalogu, katerega jim učilnični in učni red odkazuje o učnih črtežih, posameznim razredom določenih smotrih (ciljih) i.t.d.;
2. da presojajo uredbo rabečih učnih knjig in beril	ter	tudi	drugih	učnih	pripomagal
in pospeševal poučevanja, in nasvetujejo, kako naj se jim	da večja	dovršenost,	ali oziroma
da se vvedo nova samoučtla in učila ;
3. da učitve (metode), katere je za primerne potrdila praktika in teorija, v živo pretresajo, ter da svojo misel izrekajo o njih sprejetji in tudi o načelih učilničnega ustrahovanja;
4. da posebno pazijo na otročje vrte, na učilnice ženskega dela, na učilnične knjižnice, na učilnične vrte, na njive za poskušnje v poljedelstvu,	na	telovadnice	ter	na vse tiste
naprave, katerim je namera, učilnični mladini gojiti zdravje;
5. da pretehtujejo zapreke, upirajoče razvoj javnega uka v tistem okraji, ter da podaje jo nasvete, kako bi jih bilo odpraviti ;
6. da se razgovarjajo o prirokih, kateri bi v skladnost spravili, kar se največ ih ore, domače z učilničnim odgojevanjem ;
7. da se posvetujejo o prirokih, s katerimi bi se razprostranile učilnice in učilništvo po tistem okraji, posebno s katerimi bi se v vedli uki v daljše izobraževanje in wedle nižje strokovne učilnice z ozirom na potrebe tistega okraja;
8. da pretresa vajo priroke k daljši omiki učiteljev v njih z vanji, zlasti uredbo okrajnih učiteljskih knjižnic.
Nameri učiteljskega daljšega izobraževanja ustrezajo v okrajnih skupščinah še posebno prepodavanja znanstvene ali pedagogične vsebine, razkazovanje praktičnega učenja v določnih učnih stvareh, in razstave učil.
§. 3. Pravilno okrajno skupščino (§. 1) sklicuje okrajno učilnično oblast v o, katero zboru določa kraj, čas in doklé naj bode trpel. Zbor ne sme biti čez tri dni. Okrajno učilnično oblastvo je upravičeno, ako je potreba pripoznana, ukazovati tudi P re izredne skupščine; a vendar naj to oblastvo ondod, koder se skupščinam ti o š ki 116 zalagajo iz učilnične okrajne blagajnice. poprej v to prosi privolitve od deželnega učil-ničnega oblastva.
§.4. Udje okrajne skupščine ter dolžni k njej hoditi so vsi ravnatelji," višji učitelji, učitelji, posvetne učiteljice, sposobilno učiteljsko svedočbo imej oči nižji učitelji in n*zje učiteljice javnih ljudskih in meščanskih učilnic, dokončno postavljeni včrstveni učitelji lakih učilnic, tudi ravnatelji, glavni učitelji, učitelji vâdniki na c. kr. izobraževalnim za uči-telje (učiteljice) tistega okraja.
Vsi ti imajo v stvareh, odkazanih skupščini, sklepovâlen glas ter tudi pravico, voliti in izvoljeni biti.
Dolžnost je v skupščino hoditi nižjim učiteljem in nižjim učiteljicam, imejočim svedočbo zrelosti; a njih glas je samo posvetovalen.
Ne dokončno postavljenim vérstvenim učiteljem, pomočnim in stranskim učiteljem ter Učiteljicam javnih ljudskih učilnic in učiteljskih izobraževalni«;, učiteljicam delovnih učilnic, tudi učiteljem in učiteljicam v zasebnih (privatnih) ljudskih učilnicah je na iz volji, skupščine se udeleževati s posvetovalnim glasom.
Vsi udje okrajnega učilnicnega oblastva so upravičeni, v skupščini navzočevati pri razpravah.
Prvosednik more v skupščino tudi povabiti veščake s posvetovalnim glasom.
§. 5. Prvosednik in voditelj okrajne skupščine je dotični okrajni učilnični nadzornik. Ta si za vsako skupščino določi nadomestnika. Skupščina izmej svojih udov izvoli dva zapisnikarja za leto dmj.
Ta dva moreta hiti novic izvoljena.
Izvoljenima je dolžnost, volitev sprejeti, če nijsta že lani opravljala te cestne službe.
§. 6. Vrsta razgovorov vsake skupščine se njenim udom oznani konci (vsaj) štiri tedne pred shodom. Skupščini je pravica skleniti, da sc vrsta razgovorov razdaljša.
§. 7. Da se prihodnjemu zboru pripravijo določne stvari, katere pridejo v njem na Popravljanje, izvoli skupščina stanovit odbor izmej svojih udov. Prvoseduje mu okrajni yCilnicni nadzornik. Vrhu tega je moči izvoliti posebne odbore za to, da je o posameznih s tvarčh že poprej posvetovanje, ali da se te stvari zvršč.
§. 8. Okrajna skupščina voli po veljavnih pravilih izmej svojih udov zastopnike učiteljskega slami v okrajnem učiteljskem oblastvu, tudi komisijo, katerej je izročeno upravljanje okrajne učiteljske knjižnice, in poslance v deželno skupščino.
§. 9. O vsaki seji treba napraviti zapisnik, v katerem naj bodo stvari razprave, Oasvclje in sklepi. Ta zapisnik je s prvosednikovim poročilom poslati okrajnemu učilničnemu °blastvu, katero naj ga k deželnemu učilničnemu oblastvu odpravi z naznanilom o navedbah, v tem storjenih, in morebiti s kakimi svojimi nasveti.
V letnih učilničnih poročilih deželnih učilničnih oblasfev treba vselej tudi na tanko Povedati delovanje okrajnih učiteljskih skupščin.
H. 10. Opravilni ved, katerega se je držati pri okrajnih učiteljskih skupščinah, ustanavlja deželno učilnično oblastvo.
II.	O deželni skupščini.
H. 11. V vsaki deželi je praviloma vsaka tri leta učiteljska deželna skupščina. Deželno učilnično oblastvo je upravičeno, ako je potreba ali koristnost pripoznana, »urejati, da se skupščina vrši' v dveh zborih, katera sta vsak posebe.
§. 12. Deželni skupščini je nalog, mnenja izrekati o vprašanjih, katera jej podaje deželno učilnično oblastvo, posvetovati se o prirokih k pospehu ljudskega učilništva, tudi o stvareh, katere se tičejo pravic, dolžnosti j in razmer učiteljstva; dalje je upravičena, tudi podajati samostalne nasvete.
Kar se tiče prirokov k pospehu učilništva, ima deželna skupščina za vso deželo tako področje, kakoršno imajo o tem okrajne skupščine za njene posamezne okraje.
Z vsako deželno skupščino je združiti, ako se da, razstavo učil.
§. I 3. Deželno skupščino sklicuje deželno učilnično oblastvo. Vrši se mej jesenskimi počitnicami, praviloma v sedeži deželnega učilničnega oblastva, ter ne sme nad pet dnij lvpeti. Deželno učilnično svetovalstvo je upravičeno, tudi preizredne skupščine sklicevati.
§. 14. Ude deželne skupščine volijo okrajne skupščine. Po koliko udov je v posameznih učilničnih okrajih voliti, določa deželno učilnično oblastvo z ozirom na to, kak obsežaj imajo okraji in po koliko je v njih učiteljev; a nobenega okraja ne smejo nad trije udje zastopati.
Volitev veljâ za tri leta. Vsak more biti novic izvoljen. Dolžnost je izvoljenemu, volitev sprejeti in hoditi k skupščini.
Okrajnim učilničnim nadzornikom dežele je zato, ker so okrajni učilnični nadzorniki, svobodno, deželnih skupščin se udeleževati, sedež in glas imejoč. Isto velja o ravnateljih učiteljskih izobraževalni» in meščanskih učilnic, ako jih niso izvolile okrajne skupščine.
Udje deželnega odbora in deželnega učilničnega oblastva so cestni gostovi deželne skupščine.
Prvosednik more v skupščino tudi povabiti veščake s posvetovalnim glasom.
§.	18.	Deželne skupščine so	praviloma javne. Samo s posebnih	uzrokov	se more
javnost izločiti ali utesniti.
§. 16. Prvosednik in voditelj deželne skupščine je deželni učilnični nadzornik ljudskih učilnic, in ondod, koder je po več deželnih učilničnih nadzornikov ljudskih učilnic, tist. katerega v to odloči deželno učilnično ohlastvo. Prvosednik si za vsako skupščino določi nadomestnika. Skupščina izmej svojih udov izvoli dva zapisnikarja za tri leta. Ta dva moreta biti novic izvoljena. Dolžnost je izvoljenima, volitev sprejeti, če nista v zdaj minoli dobi že opravljala te cestne službe.
§.	17.	Vrsta razgovorov vsacega zbora se oznani konci tri mesece pred	shodom-
Skupščini je	pravica skleniti, da se	vrsta razgovorov razdaljša.
§.	18.	Zaradi poročevanja o	raznih stvareh iz vrste razgovorov	se more skupščin®
razdeliti na odseke (komitate.)
•§. 19. Deželna skupščina izmej svojih udov izvoli odbor, kateremu je v najprejšnje posvetovanje treba odkazati vse stvari, kar naj jih pride na razpravo. Deželni učilnični nadzornik je prvosednik tega odbora. Odbor treba da tudi opravilni red sestavi deželni skupščini. Praviloma ne sme na razpravo priti nobena stvar, ako ni j o njej poprej odbor izrekel mnenja. Samo tedaj, kadar deželna skupščina z večino dveh tretjin sklene, da je stvar nujna, more o njej takoj biti razpravljanje.
§. 20. O vsacem zboru treba napraviti zapisnik, v katerem naj bodo stvari razprave, nasvetje in sklepi. Ta zapisnik je s prvosednikovim poročilom poslati deželnemu učilničnemu oblastvu, katero naj ga k ukövnemu ministru odpravi z naznanilom o naredbah, v tem storjenih, in morebiti s kakimi svojimi nasveti.
Končna določila.
§.21. Odmerjanje odméne (odškodbe) za potne troske, oziroma dnine tistim učiteljem, katere veže dolžnost, udeleževati se okrajnih in deželnih skupščin, ter ne prebivajo tam, kjer se vrši skupščina, določa deželno učilnično oblastvo, poslušavši okrajnih učilničnih oblastev.
§. 22. Ta ukaz naj po tistih kraljevinah in deželah, koder so že z deželnimi zakoni spravljeni v red troški za učiteljske skupščine, takoj dohode moč, a po ostalih deželah stoprv (še le) mahoma tedaj, ko bodo ti troški res zagotovljeni.
Stremayr s. r.
(Slo.Mi.th j
42