Društvi kmetskih fantov in deklet Škocjan pri Turjaku in Tomišelj-Matena
6. del
Spone časa med obema vojnaim so Ijudi vse preveč vezale. Po starih in preživetih načelih se ni dalo več živeti. Ljudje so iskali novih mod in svetlejših ideologij.
Ob razvitih industrijskih četrtih in mestnih obronkih se je delavstvo med seboj vse bolj povezovalo. Kmalu po letu 1920 so pričele nastajati prve celice Komunistične partije. Oblikovali so se jasni cilji za boljši jutri, prihajalo je do prvih vidnejših akcij.
Na podeželju ni bilo dosti dmgače. Kmet je rad obde-loval svoj kos zetnlje, kar pa ni pomenilo, da ne sme biti izobražen, da ne sme vedeti kaj se dogaja v njegovi neposredni bližini. Njegova slepa zaverovanost v ider je počasi pohajala. Vse prevečkrat je bil razočaran in hudo opeharjen.
V želji po izobrazbi, naprednemu društvu in kulturnih dobrinah so kmalu po letu 1920 pričela nastajati prva izobraževalna društva in se kaj kmalu po ustanovitvi preimenovala v Društva kmetskih fantov in deklet.
DKFD Škocjan pri Turjaku
Ustanovljeno je bilo leta 1926. Že takoj na začetku mu je bil pripisan velik uspeh, saj se je že prvi dan vpisalo kar 80 članov. OrganiziraJi so visto dnižabnih srečanj, velik odmev pa je imelo prav tekmovanje žanjic, 6. avgusta 1933. Obisk je bil izredno velik. Pred gasilski dom je prispela celo šentjurska godba na pihala.
Člani družtva so povabUi tudi njegovo veličanstvo kra-lja in kraljico. Tekmovanje se, iz razumljivih vzrokov seveda, nista mogla udeležiti zato pa je kraljica poslaia v dar zmagovalki lepo ročno uro.
Velik vpliv naprednjakov
Člani društva, povečini sami naprednjaki so počasi a sigurno v vasi dobivali vedno večji vpliv in zaupanje.
Postali so že tako močni, da so izvedli uspel protest proti intrigantskemu in starokopitnemu župniku Ambro-žiču. Podobno kot na Golem in Velikem Osolniku, so tudi tu verniki izstopali iz rimskokatoliške vere in se vpisovali v staro katoliško.
Ob množičnem prestopu pa tudi župnik Ambrožič in Župančič nista ostala križem rok. Organizirala sta nekaj
najbolj zagrizenih tercialk in došlega župnika so napadle z gnilimi jajci.
Ob državnih volitvah, leta 1935 je turjaški župnik Ambrožič obljubil, da če bodo volili za klerikalce jim bo zgradil novo in lepo vas. Toda kljub tej, že naprej jalovi obljubi, so klerikalci komajda zmagali.
Naprednjaki pa so v vasi razpeli letake, ki so se takrat pojavljali tudi drugje po Sloveniji, kako hudič vleče krsto in v njej dr. Antona Korošca.
Župnik je vedno pogosteje izrabljal versko čustvo pri nekaterih ženah in dekletih. Nagovoril je, da so svojim očetom, sinovom in možem sproti pometale v ogenj napredne revije Jutro in Grudo.
Turjak postaja vedno bolj rdeč
Vaščana Vinko Šušteršič in Janez Kožar (kasneje ime-novan tudi Prajer, spomeničar) sta pred odsluženjem vojaškega roka odšla k spovedi k župniku Ambrožiču. Župnik ju je nagnal saj spovedi ni želel opraviti.
Župnikove napake so vaščane vedno bolj odbijale in ni slučaj, da je Turjak tako postajal vedno bolj rdeč. To se pokaže tudi preko naročnikov revije Gruda, saj jih je Turjak v letu 1929 nabral izredno veliko.
DKFD Tomišelj - Matena     Tv
23. septembra 1928 so imeli skupni ustanovni občni zbor za Tomišelj - Mateno. Da pa bo delo zares dobro
opravljeno so se odločili naj ima vsaka vas samostojno društvo.
Organizirali so vrsto prireditev in družabnih srečanj, prav gotovo pa je veljalo najbolj pozdraviti vinsko trga-tev, ki je imela velik političru in gospodarski uspeh. Iz izkupička trgatve so si nakupili knjig in tako odprli samostojno knjižnico. Prireditev je bila 7. oktobra 1928.
Le nekaj dni za tem pa je DKFD Matena poskrbelo za kvalitetna predavanja. Tov. dr. Lončar je predaval o zanimivi socialni strukturi slovenskega kmeta.
Žrtve črnorokcev
V času NOB, leta 1943 pa so črnorokci zverinsko vzeli življenje nekaterim članom dmštev Tomišelj in Matena. Vzrok smrti je bil samo ta, da so še vnaprej ostali zvesti načelom društva.
Zverinski zločin so v Kozlarjevi gošči napravili nad Ukmarjevo družino ter Peršinovo, katero so pred tem pred Lisičjim gradom še sramotili in Martinom Pircem, obdava iz Matene.            ¦. -\. ¦¦
Se nadaljuje             -  -                    Ivan  Jevo-Čufi