*»r>edlrione ln abbonamento postale <— Poštnina plačana ▼ gotovini tn X.f Št. 1© („JUTRO" št. 61 a) LJubljana, ponedeljek 16. marca 1942-XX Cen?? cent. i Upiavmštvo: Ljuoijana. Puccinijeva ulica D — Telefon št. 61-lZ, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2b Podružnica Novo mesto: Ljuoljanske cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Tele n št. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 il i Ponedeljska izdaja »Jutra« izh: t vsak ponedeljek zjutraj — Naro« i se posebej in velja mesečno L 3.— Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif u OONCESSIONARlA ESCLUSIVA per 4a pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano e letalske akcije m Zaradi izboljšanja vremenskih prilik je pričelo letalstvo csl obsežno akcijo in je zadala sovražniku nove hude aisrcs — StEiijasske p&ifmomice potopile na Atlantiku 2i.coa ton sovražnega brodovja davni Stan italijanskih Oboroženih Sil je desetin zažgale ali onesposhile za borbo. Iz objavil 15. februarja naslednje 652. vojno ' te operacije se eno naše letalo ni vrnilo. poročilo: \a področju okrog Mekilija spopadi patrol. Tri letalskem napadu na našo črto je protiletalsko topništvo zadelo sovražno letal. tako d i je treščilo na tla. Glede na to, da so sc vremenske prilike zboIjS !■' osne letalske sile razvile obsežno in zmorrovito delovanje. Pri letalskih napadih ni Toltruk jo bila hudo poškodovana tovorna :;;'ja srednje tonaže, nemški lovci pa so uničili sovražno Ictaio. Skupine italijanskih lovcev so pri zasle-dfi t>i|ti večjego oddelka sovražnih letal prisilile sovražna I 'ta!a k spopadu v zraku na ili i velikimi izgubami za nasprotnika zavrnjeni. Uničenih je bilo nadaljnjih 42 tankov. Severnovzhodno od Taganroga ln v Done-ški kotlini so nemški, slovaški iri hrvatski odcllkl zavrnili »točne sovražne napade. Na srednjem tdsiku je 'S.ifae tri dni ob-koljeni sovražni oddelek uničen. Na odseku pri Petrogradu je težko topništvo obstreljevalo sovražne zveze in vojaške naprave v Petrngradu. V času od 13. do 14. marca je. sovražnik izgubil L48 tankov. V Severni Afriki je bila pri Tobruku za-d ta sovražna ladj i. Lovci so sestrelili osem angleških letai. V vzhodnem delu Cirenaike so letala bombardirala sovražne kolone in taborišča. V bližini Solluma je bila zadeta sovražna ladja in se je verjetno potopila. Leto 1-ki napadi na angleška letališča na Malti so se nadaljevali. Nastali so veliki požari v hangarjih in taboriščih. Kakoi je biio objavljeno že s posebnim poročilom. so p"!»iško podmornice v nadaljevanju svojih zelo uspešnih operacij proti an-leški in ameriški oskrbovalni piovbi so nemške nodmurnice prizadejale sovraž-r, ku nove hude izgube. V vodah Zapadne Indije so potopne 12 tovornb ladij s 7Q.«0n tonami, med njimi 3 petrolejske ladje. Kna nadaljnja ladja je bila torpedirana :r poškodovana. Nemi*' e podmorniške sile so potemtakem od prifetka svoiih operacij vzdolž vhobal ameriška ea koniinenta in n? \tlan<<;Upm oceanu uivPile 151 sovražnih tovornih ladij s skupno 1.029.000 to- nami. Med njimi ie bilo 58 petrolejskih ladij s 442.000 tonami. V Rokavskem prelivn Je naletel oddelek nemških torpedovk, iskalcev min in brzih čolnov na močnejše angleške pomorske sile. Iz rušilcev, brzih čolnov ln drugih edinic sestavljeni angleški oddelek je bil napaden ter je bil angleški rušllec tako hudo poškodovan, da je računati z njegovo izgubo. En angleški brzi čoln je bil verjetno uničen, trije drugi pa zažgani ali poškodovani. — Sovražne sile so se naposled umaknile iz borbe. Naše sile so postopale po načrtu ter so lzvršiie svojo nalogo brez lastnih izgub. Na polotoku Kerču je oddelek napadalnih čet pod vodstvom poročnika Stiemanna dne 13. in 14. marca uničil 14 sovražnih tankov. Pri operacijah v zapadnih indijskih vodah se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Bauerja. Uspešne akcije letalstva Berlin, 15. marca d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu pristavljajo v merodajnih nemških vojašKih krogih, da so nemška strmoglavna letala v petek napadla neko britansko trgovinsko ladjo v tebruški luki. Sovražnikov parnik, ki je ime' 3000 ton. je bil direktno zadet od treh bomb po 500 kg in je pričel goreti. Nemška strmoglavna letala so nadalje z bombami pogodila pristaniške naprave ter zbiral'šča sovražnikovih motornih prevoznih sredstev ter oklopnih vozil. Eno britansko lovsko letalo je bilo v zračnih borbah sestreljeno. Druge skupine lahkih nemških bombnikov so bombardirale tudi britanska skladišča ter bivališča sovražnikovih čet zapadno od Tobruka. V poletih nizko pri tleh so ti bombniki napadali v prvi vrsti naprave v bližini britanskih letališč v Ciienaiki. .t vzhodu Nemški !Ist o značaju zimske vojne na vzhodu, ki se je pretvorila v krvav mlin za sovražnika Berlin, 15. marca. d. Zelo zanimiv članek o značaju zimske vojne na vzhodu ob-javija »Deutsche Allgemeine Zeitung« ped naslovom »premikalna vojna na mestu« in primerjn ta način vojevanja z vojno na postojankah, ki je bila značilna za svetovno vojno. List piše med drugim; V obiambnih borbah letošnjo zimo na vzhodu so razvili docela novo obliko borbe, to je v03no na postojankah, ki pa je vendar ostala premikalna vojna. V tein svojstvu je bila zimska vojna na vzhoau brez primere v zgodovini. List nato ugotavlja. kako je svetovna vojna zastala v borbah na enem in :stem mestu. Med sistemi strelskih jarkov, žičnih ovir in bunkerjev so okostenele ogromne fronte in v mrežah teh sistemov strelskih jarkov kakor tudi v bobnečem ognju na linijah ma-siranega topn štva na tej in oni strani so zastale vse ofenzive Pri tem pa ni napa-doneč, marveč napadalec izrabljal svojih sil z ogromnimi krvavimi izgubami. Katastrofalni poraz Francije po letu 1940 sega v svoj h globljih vzrokih prav v ogromne tedaj doprinešene krvave žrtve. Sedsnja vojna, tako nadaljuje »D. A. Z.« pa je bila na nemški strani v nasprotju z nasprotniško stranjo od vsega početka organizirana kot premikalna vojna in tako nikoli nikjer ni prišlo do prave vojne meI sprejet poseben načrt zakona o reorganizaciji astronomskih observatorijev. Ukrep je posebnega pomena glede n» naloge, ki so tem opazovalnicam poverjene in glede na njihove znanstvene potrebe. Na predlog ministra za javna dela jc bil sprejet načrt zakona, po katerem se bodo lahko stanovanjski poslopja, ki ro bila zgrajena na državne stroške v krajih, prizadetih od potresov al? drugih takih nesreč. odstopijo fašističnim avtonomnim zavodom v nadaljnjo upravo. Na predlog ministra za kmetijstvo In gozdove je bil sprejet načrt dekreta, s katerim se bodo reorganizirale kmetijske ustanove in zadruge, tako da se bodo vklju čile v sindikalni okvir. Odpravijo se pokrajinske produkcijske zadruge in njihove podružnice, ki jih je sedaj sknpno 597. Ta podjetja se spre. ner.e v enostavne pokrajinske urade, ki b.do podrejeni posebnim pol rajmskim uradom kmetijskih ustanov, odnosno pokrajinskim kmetijskim zvezam. Zadruge in njihove zadružne zveze pa bodo vendarle ohranile značaj civ'Ino-pravnih ustanov. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt dekreta, s katerim se odobrava pravilnik za izvedbo zakona z dn» 7. aprila 1941. ki se nanaša na plače mornarjev z ladij, ki i:h je sovražnik zaplenil ali potopil al; pa so se zatekle v tuje luke zaradi vojne, S posebnim zakonom sp bo tudi podaljšal zakonski dekret z dne 28 aprila 1937, ki pooblašča prometno ministrstvo, da jemlje v najem italijanske trgovinske ladje. v okviru posebnih potreb drŽ3vne uprave. Sprejet je bfl tudi načrt dekreta, s ha-terim Se razširjajo odredbe o deJn na morju in skrbstvu za pomorščake na po- ! sadke bivših jugoslovanskih ladij, ki se- i daj plujejo pod italijansko zastavo. Na ta ; način se pomorske delovne odredbe, do- | ločbe o namestitvah zavarovanjih za primer nezgod, bolezni in nesreč, za primer tuberkuloze. brezposelnosti, noroke in rojstva zakonskih otrok. ki veljajo v Tta- i liji, razširjajo tudi na mornarjr na hivših jugoslovanskih I a d.: a h r°d italijansko ra- • stavo. ' Ministrski svet je sprejel še vrsto o opazili, da je cela vrsta ambulančnih voz Vrtela proti zadetemu nebotičniku. O žrtvah nesreče doslei še niso bili objavljeni nikaki podatki. Poveljnik protiletalske obrambe general Jarmand pa je objavil, da se je tragični dogodek dogodil zaradi netočnega delovanja avtomatskih aparatur za ciljanje pri enem protiletalskih topov. Morala čungkinške vsjske je že nimajo več volje zraltljasia — Vojaki fcosrbe Šanghaj, 15. marca. d. V tukajšnjih kitajskih političnih krogih ugotavljajo, da se množe znaki, ki kažejo na vse večjo vojno utrujenost na strani čungkinških armad. V navedenih šanghajskih kitajskih krogih naglašajo. da je bila morala čang-kajškovih čet zelo zrahljana, odkar si tako često slede težki porazi ali vsaj neuspehi zavezniških čet na Pacifiku. Zavezniški porazi so zelo deprim rali čungkinške oborožene sile. Tudi aktivnost čungkinških čet, ki se vse često opaža na raznih bojn»h področjih na Kitajskem, je po mnenju kitajskih krogov v Sanghaju posledica upadle morale Oangkajškovih čet. Značilno je, da se niso pričeli razbremenilni napadi čungkinških čet, ki naj bi odvrnile vsaj nekaj sile japonskih armal od zavezniških sovražnih črt in to navzlic temu. da je maršal Cangkajšek na front- nem odseku pri Lunfanu že večkrat ukazal p r. če ti ofenzivo. V tukajšnjih kitajskih krogih končno poudarjajo, da se je zadnji čas ob spopadih med japonskimi in čingkinškimi četam; že ponovno pokazalo, da se čungkinške čete nočejo več resno postavljati v obrambo, marveč da se po kratkem ognju, često po samo nekaterih salvah, umaknejo pred japonskimi oddelki. Obisk predseddlca mandžurske vlade v Toki ju Tokio, 15. marca. s. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je mandžurski ministrski predsednik Cangkinhui odpotoval v spremstvu prometnega ministra na službeni obisk v Tokio. Davi je prispel v Kobe. Njegov prihod v Tokio je napovedan za jutri. Vatikanska agencija o vgsrašanfu z obema državama ska Isi Sovjetska zveza odnošajev Rim, 14 marca. V zadnjih dneh se tu mnogo govori o nekem japonskem predlogu Vatikanu za imenovanje japonskega diplomatskega predstavnika pri sveti sto-lici in posebnega apostolskega nuncija v Tokiu. V nekaterih krogih so spričo tegi predloga izrazili začudenje, češ da bi Vatikan po tej poti stopi! v neposredne in trajne diplomatske stike ? nokrščansko ir- s žavo. Nekateri komentat : i so šli celo „a- j ko daleč, da so trdili da bi v tem primeru j bila možna vzpostavitev diplomatskih rxl-noša.jev tud: mec sveto stolico in Sovjetsko zvezo, kakor to baje vroče želita Velika Britanija in Amerika. V zvezi s temi glasovi opozarja vatikanska agencija »La Corrispondenza«, da e trebo ne g'tde na večjo ali manjšo veri®t-nost teh ir.fermaelj upoštevati nedvomno dejstvo, da ie verski položaj na Japonskem precej dri,&nčen od onega ki je nastal 7 n^e'ii-1 h^Hšpvizmn v Rusiji Čeprav .Janon-ka ni krščanska država, ie tam katoliška vrra vendar ena izmed štirih ura ao priznanih ver in so bili odnoša-'j med japonsko vlado in japonsko cesarsko hišo na eni ter sveto stolico na drugi strani vedno zelo prisrčni zlasti po opustitvi pretiranega kulta prednikov. Nasprotno pa je Rusija, ki ie bila sicer po tradiciji krščanska država Ln imela tudi diplomatske odnošaje s sv stoliet proglasila po volji svojih gospodarjev borbo proti Bogu in proti sle-nerni vervki obliki. V Rusiji so onečastili svetotajsiva osebe in predmete katoliŠKe vere, uničil' cerkve, pobijali duhovnike io pregan-ali vernike. Japonska je globoko mistična in verska, čeprav ni krščanska, medtem '1- i kih na odru. bo ta komorna predstava jo- | božna poglobitev v skrivnostni svet abjo- i lutne glasbene lepote. Peli boelo: Evridikc-Vidalijeva, Orfeja- \ Golobova, Amorja-Kušejeva. Prevod libreta, ki ga je napisal v originalu Raniero di Calzaigi, je delo Nika štritora. Delo je muzlkalno naštudiral dirigent D 2ebre, koreografijo je napravil inž. P. Go-lovin, načrte za inscenacijo po zamisli žiserja Debevca pa inž. E. Franz. Maša SI. Nova admera cfcrckov kruha in itmke Rim, 15. marca. s. Kmetijsko ministrstvo e objavilo: Na osnovi sklepov medministrskega odbora za oskrbo, razdeljevanja življenjskih potrebščin in cene bo mogoče od 15. t. m. dalje prejemati s krušnimi kartami za tro-mesefje od Januarja do marca 1942 dnevno naslednje obroke: Z nakazn:cami s črnim tiskom po 150 gramov kruha aH 130 gramov enotne moke (v kra,fh. kjer je dovo».iena prodaja te moke za domačo peko), odnosno 225 gramov koruzne moke. Z nakazn:rami t rrieč'm tiskom po 250 "ramev kruha, odnosno 215 gramov enotne moke. odnosno 375 gramov koruzne moke. V veljavi ostane dodatna živilska nakaznica. tako da bo z njo mogoče prejemati dnevno po 100 gramov kruha ali 85 gramov enotne ali 150 gramov koruzne moke. Pa pa bodo posestniki dodatne nakaznice ohranili pravico kupovati dnevno po 300 gramov kruha odnor,no odgovarjajoče množine ene ali druge vrste moke v času od 15 rio 31. marca, jim bodo morali pnsto.jni občinski uradi staviti posebne pečale na njihove nakaznice \Ta osnovi teh pečatov bedo lahl o z omenjenimi dodatnimi nakaznicami dnevno kupoval? po 150 gramov kruha, odnosno odgovarjajoče množine obrh vrst moke, dokler ne hod« nakaznice izčrpane. S P O RT Al* 52 te Rcnsa vralla? Srečanja v XX. kolu sa bita razporejena tako, da tri K^e^- niSa ustvarili status quo? Spominu dr* Gdsna Planinska Ljubljana, 15. marca. ' »Pozor, poledica!« To opozorilo se je začelo uveljavljati v soboto v popoldan- ; skih urah. Po naletavanju babjega pšena in ob Istočasnem nastopanju marčnega I mraza so namreč ljubljanske ulice in ceste > dobile glazuro. ki je kar hudo ogražala noge Ljubljančanov in — še bolj — Ljubljančank. Zlasti ulice z betoniranim tlakom so bile spolzke kakor umetno drsališče da so ljudje hodili previdno kakor po jajcih. Pri vsej previdnosti in uprav artističnem balansiranju posameznih dam se je primerilo nekaj tragikomičnih prizorov s padci. Na žalost je bilo treba neka- j terim poškodovancem in poškodovankam i poiskati celo zdravniško pomoč Tud; v j bolnišnico so morali reševalci prepeljati j eno ali dve žrtvi »nogozloma«, kakor se i to strokovno pravi... Letošnje vreme postavlja stare vremenske pregovore na glavo. Ravno v pretek- ' lem tednu smo imeli dvoje važnih vremenskih mejnikov, ki kaj veljajo v naših kmečkih vremenskih modrostih. V torek i je praznovalo svoj god 40 mučenikov, v ; četrtek pa je Gregor ptičke ženil. Mučeni- ■ ki so se proslavili s krasnim solnčnim dnevom in če bi bila njihova veljava še j tolikšna, kakor je bila v starih časih, po- j tem bi že morali imeti v deželi pomlad. ; takoj v sredo pa se je vreme skujalo in j ptičji parj so na god svojega zaščitnika Gregorja prav klavrni odhajali na poročno potovanje. Čeprav je ozračje tudi Se v nočj od so- : bole na nedeljo ostalo občutno hladno, i vendar obetata barometer in toplomer izboljšanje. Po malem spet nastopa odjuga in poledica izgnja. Poškodovane sa*!no drevje na Dolenjskem Trebnje, 14. marca. ! K naši notici, da je letošnji hudi mraz ! uničil po Dolenjskem mnogo sadnega i drevja, nam g. Janez Prosenik iz Pekla, preizkušenj dolenjski sadjar, sporoča, da je še večjo škodo kakor mraz ponekod napravil zajec. V mojem sadovnjaku in drevesnici, pripoveduje g. Prosenik. zaradi ugodne lege po mrazu ni toliko škode kakor po zajcu, ki mi je letos objedel nad 1000 mladih sadnih drevesc Odstrel zajca je bil letos malenkosten; po nekaterih loviščih do odstrela sploh n- prišlo, in so zato v tej zimi zalci napravili po naš:h sadovnjakih tem večio Človeka mi- ne veselje dc vsakega dela č? ti enkrat jgma. drugič zopet zatee uniči večletno dr-!o ln napor ki ga vfožiŠ za uspeh v sadjarstvu, Je dodal g. Prosenik in predlaga, da bi oblast v bodoče dovolila večje po- končavanje zajcev. Le tako bi se povečala donosnost sadjarstva, te važne panoge našega narodnega gospodarstva, dočim bi splošnosti z večjim odstrelom zajca ne bila prizadejana nobena škoda. premieri Gluckove opere „Or§ej in Evridika" Naša Opera bo uprizorila v torek, 17. t. m. Glrckovo opero »Orfej in Evridilci«. To bo prva uprizoritev Gluckovega dela na našem odru. Nekoliko biografije Christoph VVillibald Gluck je bil rojen 2. julija 173 4. leta v Eresbachu kot sin gozdarja. Od 1. 1732. do 1736 je živel v Pragi, nato je bil štiri leta v Milanu Sammar-tinljev učenec. Tam je pričel pisati svoje prve i italijanske) opere. Od 1. 1746 je živel v Londonu, kjer je spoznal genijaln^ga Handla. Obogaten po n.egovem vplivu je pričel svoje reformatorsko delovanje na polju operne tvorbe. Od 1. 1754. do 1T64. je živel na Dunaju kot dvorni kapelnk. do 1 1770. pa se je mudil v Parizu, kjer so nastale tiste njegove skladbe, ki nas ee danes pretrpsajo s svojo neodolMvo dramatično silo. Gluck 3e je vrnil 1. 1780. na Du_ naj, kjer je 15. novembra 1787. 1. umrl Gluckovo delo Trideset let je komponiral opere v Italijanskem slogu, čigar značilnost je bila tedaj, da je bila dramatična resnica besedila izpodrinjena po glasbi. Ta pa je bila zopet kompenirana predvsem za glasovno moč pevcev in koloraturno prežnost pevk. Komponisti so pustili potekati dejanje v suhoparnih recitativih (secco-recitativ), le posamezni lirslti prizori so bili uglašeni z večjo skrbnostjo. S temi arijami pa komponisti v vsebinskem pogledu niso imeli namena kaj posebnega povedati, temveč to hoteli dati pevcem zgolj priložnost za bel. canto. Temu slogu nasproti pa je postavil Gluck zahtevo po večji dramatski resničnosti v dejanju in glasbi. Prvi plod tega spoznanja je bila opera »Orfej ln Evrldlka«. Z njo se je pričela njegova reforma opere v muzikalno dramo. Gluck je komponi-ral to delo 1. 1762. Pri tem ni imel namena razdreti ferme italijanske opere (arija, r;»_ citativ) ali belcanta, njegov cilj Je bil, da bi jih napolnil z novim duhom. Sloviti .ta-lijanski libretist Ranieri Galzabigi mu je napisal primerno besedilo. Bilo je brez igračkanj nasprotij in preobložen osti; «rih enotnosti je preveval delo. Za obnove mu služila znana mitol)9. kandidatov, ki bi si radi izboljšali položaj. tako da so bile prav gotovo vse tekme vredne svojega naslova. Pari te tretie povratne nedelje v diviz"'jl B so bili razdeljeni takole: Savona - Aleksandra. Tari - Pro Patria, Prato - Pescara. Vicenza - Padova Udinese - Rezana Fiumana - Pisa. Lucchese - Fanfulla, Novara - Brescia in Siena - Spezia. zasedene. Čeprav snežne razmere takrat niso biie najbolj povoljne. so tudi tehnični rezultati pokazali lep napredek Med smukači se je oosebno odlikoval nek: mladi Cojocaru. ki je na znani standardni progi potisnil rekordni čas precej navzdol, pa čeprav je bil do tedaj v rokah slavnega francoskesa smukača Ciuuta. o katerem smo baš te dni nekje čitali in tudi = zapisali, da je oonovno postal prvak Fran-j cije v alpskih disciplinah. Vse tako kaže. da si ie rumunski šport spet pimagal na noge in bomo 'e:os še marsikaj dobrega slišali o njem. Kaše tališče | DRAMA | Ponedeljek, 16. marca: Zaprto. Torek, 17. marca ob 17.30: I^epa pustolovščina. Red Torek. OPERA Ponedeljek, 16. marca: Zaprto. Drama pripravlja v novi uprizoritvi in režiji inž. arh. Bojana Stup ce Gotevo miadiRsko igro »« u i č e k«. Zgodba o j majhnem dečku, k: mu je Veter odpihal moko iz koša in mu .la v povračilo čuae-žen zvonček in čarobnega pete! nčka; je kar se da ljubka. Novo glasbo je kom-ponral naš znani pianist Bojan Adamič, i Posebno bo ugajal deci cirkus »'Judež', v katerem bodo nastopali kamela in opica. Tudi zvesti kuža Čuvaj bo pripravil mladini mnogo zabave. Rumunski sptrrt vzbuja ptjzeraest Sele v prav zadnjem času je dobil ves rumunski šport strumnejšo organizacijo in že prva posledica tega ukrepa je bila samo dobra, kajti kmalu nato se je šport v rumunski državi razmahnil kakor ga tamkaj že dolga leta niso videli. Med mnogimi vidnejšimi predstavniki rumunskega športa bodi najprej omenien odlični boksar Serbanescu. ki se je med drugim uspešno boril tudi v nekaterih nemških dvoranah, in je letos tudi doma z uspehom branil svoj prvenstveni naslov. Najnevarnejšega nasprotnika je imel v svojem »večnem« tekmecu Iliju Petres-cu. s katerim je nazadnje le prišlo do odločilne borbe. Po 12 krogih, v kalerih je šla obema boksarjema dovolj trda. so sodniki zmago priznali Serbanescu. ki je postal tako dvojni rumunski prvak, in sicer v pol*ežki in težki teži. Glede nogometa je treba nalprej povedati, da je bila lanska mednarodna sezona v Rumuniji slaba. Toda pred kratkim je nogometna zve za spet dovolila svojim klubom, da smejo vabiti moštva iz tujine, in tako si v rumunski prestolnici že za velikonočne praznike obetajo nekaj mednarodnega sporeda. Svoje nastnne ?o obljubili trije dobri klubi iz Nemčije ke 04. Dresdner SC in Blau-Weiss iz Berlina) ter tudi po ena italijanska in španska enajstorica. Vsekakor je gotovo, da bodo skušali Rumuni čim bolj poživiti medseboine nogometne odnošale z Nemčijo in tako obenem u«treči davni želi! bu-kareš*an«:ke publike, da bi vdela čim več dobrih nogometašev iz Rpih-i Predcednik rumunskega sodn:fikepa zbora Kro,-.:-r se je povrh tega lotil tudi naloge, da bi organiziral nekatera privlačnejša medmestna srečanja, tako predvsem med Vratisla-vo in Bukarešto, po možnosti P3 frd; ?. drugimi znanimi nemškimi nogometnimi središč', kakor z Dunaiem. Peronom ali vsaj Magdeburgom Seveda bi Rummvia •smatrala še za posebno čai«t če bi H uspelo ar*n*«rati nalvafne'?« ^»^»rniinn tekmo. In s'rer s samo nemško državno re- Tudi v *roitf*r«Vem sporni v mdnji i*7 se im^r-n-vaH skozi več 5/tO''et:j po državni veri Tu-ki. čeprav po bili in r,■stali najčistejša hrvatska kri Več p oko! en j nazaj s'e je ponovno zbud:1s med islamskim narodom hrvatska narodna zavest. spregovorila je hrvatska kri in dsnes i»1amS'ki Hrvati po svoji vrti i i in svoji navesti tvorijo neraT-druž'iiv del hrvatske na-rodr.c »kuonosti Drugače jc z grko-vzhod-nimi vern:ki. ki so tudi po večini hrvatskega porekla ter so le zarad' poman ;km ia katoliške duhovščine in včasih zaradi na-si^jn prestopili h gr"ko-vzhodni veri Pri tem prebivalstvu se je s posredovan i em grTko-vzhodne cerkve, ki se ie prr^^a za srbsko-pravos^vno razviia^a v zadnjh Cemraciiah srbska poHtični pronafanda pod za*čito R us ie pod za sit g vo vsies^van-sike misli in & pmdoono tistih ki so nvs'i!i, da jim ho koristilo ?ikod"ti Hrvatski '-o načrtu: Divide et imnera! Ta n.amd. k; živi na Hrvatskem nernzdvoino pomešan s kompaktnimi hrvatskimi naselji m ki g-vvr?ri čisti hrvatski književni iezik ir. poie hrvatske namdne resmi. ta narod stopa danes spet v hrvatsko narodno zajedmeo.« UTEL SE JE Novi slnga je >mel leno navado, rta Je dejal v«=ako jutro svojemu gopnori!>rj'i: — Ospm je »ira. runaj je čudovito vrenje 'n tn »mate kavo. Napoved je b'To go«T>odarln teea zmerom enakega pripovedovanja dovolj. Neko jutro je rekel, preden je sluga odprl usta: — Ze vem, Jpnez. da Je nra (wm. da Je zuna j ?ndotW« vreme in da imam kavo na omarici. —■ Zmotili po*r>ofl — n If *a- vrn'l — <»» pol dfvfh rn- B!>l m* Iz čebra In danes sem ram prinesel čaj. vnnvFC — Včeraj «em «Ii-samo ena na svetu in je samo enkrat bila biser v britanski kroni. Angleški zgodovinar Oldvs ie b i v začetku minulega stoletja oboojen na več let ječe. ker je imel preostro poro. Sedel je v neki manjši jetnkšnici na dežel, in z ječar-jem s« je tako sprijaznil, da mu je ta po gosto dovolil, da je smel zvečer od;ti iz ječe k prijateljem na obisk. Spočetka se je Oldvs na tanka d rž a.I ure. ki mu jo ;e ječar določil za vrnitev, počasi pa je zave! ostajati dalje čast zunaj. Ječarju to seveda ni bilo prav. Nekoč se je Oldvs vrnil š?'!t proti jutru in ;e moral ječa rja zbuditi. Tn je se ves zaspan prikalovratil iz svoje sobe in mu dej il: »Ce se še kdaj zgodi "kaj takega, vas sploh ne bom več spustil v jetnianico. Zapomnite si to!« Zaton nizozemskega imperija Haag, 14- man: Ofromna kolonialna posest malega niz" zemstkega naroda prehaja kos za kosim oblast Japoncev. Vse kar je bilo zgrajei. skora, v desetih pokol en jih vse ogromu ki so ga Nirozemd v treh stoletil'-v tožili v svojo ko! oo i j al no posest. je uni čeno. S temi besedami začenja dr. Ro^ va Toaninge. predsedmk nizozemske bank svoj članek v reviji »De Vaag« v katerem presoja posledice japonske zasedbe o*ok-Jave. Odkar le N!zoz©mska Indija napove ''a!a vofno Japonski je usoda te prebogan nizozemske ko'on-jc zapečatena. Strahovi* nadec papirjev na amsterdamski borzi zg -»orno do-kamic. d1 so obzirne ko'onije ?c vselej izgub'1 jene. Ta izguba se mora pr r isati s'epi pokor-člni nizozemske vlade n-► vel Je m iz Lomila in iz \Vashingtona. Rar umljivo je. di t' udarci silno nerovol liv-»■pl.vajo na nizozemsko ljudstvo k! ie »v. kr;--ju obura dasi mu listi skuša jovlitj po Ch? nn n ter dvign;ti splošno razpoloženje. Predsednik nizozemske banke je v Sve iem članku podrobno opisal mahinacije ka pltal-istov, ki v> odločilni za rarvoi usodn-noljtike v Nizozemski Indiji. Plutokrati. k: ^o v najvišji meri intereslrani na bngflstvu Nizozemske Indije, so s prvega početka z-.' šli popolnoma v vode londonske poMtikc čisto pri rod no sma?ra;oč. da je London src di"če nefa kar:?alizma in da bo Velik Britanija žr. zaradi las+nih koristi bran''1 pozicije nizozemskih kapitalistov. Zato so sprva čaka'i da se Anglija izkaže na boii "ču kot velesila, vendar pa so v »voii pc potrpežljivosti nr-h;tm vrgli nizozemsko kolonialno posest v vrtinec, iz katerega se daj ni rešitve. Vcč:na ni/nrem^Vh listov ponavlja ugo tovitve predsedivka Prusfa in nagla*«, da C|-nizozemski narod Irhko reši propada sanv na ta način. da se v te i kritični zgndovmsk uri tako* pom;ri s svojim vc!;kim nemškim tosedom ter vk'iuči v nemško gospodar sko skupnost be.-!o."e Evrope. Samo na ta nač;n s« da izrab:ti še zadnja prilika z-< re*!tev naroda. V zvezi s tem nravi »Nieuvc Rotferdam sche Courant« da je nizozemska rHitika zaposlena fismr,' z rade.ami Daljnega vzhoda in *e v kratko".-;Hno<-tl n' o7' raila na dogaiania v F-vrcm Vladna politik" se ni znala znajti v «edan;em mednarodnem po!ožaiu in ni upo"-teva'a om ovnih izpre mernb, ki so se v zadniih nek«i letih i/ vršile na evrop^h t'eh. Mala Nirr^rm^k je lska'a v\'oie koriti po v*em snetu tr-untanavl jala bogate koloni ie na treh cel:nah medtem ko »o n:eni \v>d'te.l,: pon-rlnorm" porabili, da ie matična dež"'« le nekako Ir hodi;?e ra Nemčiio da leži f.b uvtiu Rena in ScheTde te- da teži nem'k na t od r v" svofo si-lo preko ork»vtn n'rc«ztms3tcg9 pas" k morju. (Ultime Notirie.) V doletPilsIcfSi vinogradJlt se Je začeta deJo Novo mesto 14. m:7rca Dolga zima r o^trm mraroin in visn^klm snedom se bliža .svojemu koncu. Sneca je čedalje man:. Rebri in prisojni griči, kje^ se razprowt rajo prijazni doVni^ki vnogradi so že izgub ili belo snežno oJejo in prikazali se je plodna remija, ki jo toplo sonce sn: in or»rcva. Zače'a so sc prva dc'a v \-ino gradlh z rez;o trt. ki so v hud' rimi prccc-trpele. Do1enicki vinogradnik jc re nestn^no čakal, da prične z obdelovanjem vinograd« ki mu je najvese'cj?c opravilo Vesele?' srca le loteva rezanja frt. z vrečo željo da bi bilo njegovo delo blagoslovljeno in dn bi nebo obvarovalo tTte in grozdje pred nc stcoo ter dobro in bogato rodilo. Pozimi ob dobrem ssnencu jc zvozil * vinograd potreben Pn--i in kolje tako da k vse pripravljeno. Kajti kak.it h:tro bo opravljeno rlc'o v vinogradu, sc bo odpri* delo na polju, ki jc tudi preccj zaostalo Lepo vreme pa dan 40 mučvr.'kvyv d3ie upa nje. da bo .šc mnor!h. ozn^niiiieio b'!ža1očo se pomlad ki jo že vsi težko pričakujemo. * Dol. Toplice. 14. marca PdVr po obc gozdovi in jx>je po jih žaga in sekira uničujočo pevem. ki | spremlja pirmladno žvr golen je gozdnih pti- • če". i Marsikoga sili v gozd tudi pomanjkanje j drv za kurjavo. Zgodnji sneg je preprečil . zadostno preskrbo z drvmi. ki se jih je v hudi in dolgotrajni zimi porabilo mnoge več i kakor navadno, zato je potrebno preskrbeti 1 se z drvmi, dokler se ne odpre drugo dcak>. ReSsrma visokih šol v Kalifi V Italiji s« pripravlja reform« visokih j -ul, pravi rimski poroicva'ec velikega frank-urtskega dnevnika in izvaja: Leta 1870. t'v j ej 10 let p<*fOTT1 ko se ;e konča'o tuje nad-adje v južni Italiji ifi Siciliji, in nekaj rej. preden je bila cerkvena država vklju-vna v zedinjeno Italijo sta bili dve tretjini Julijanskega naroda nepismeni. V Pjemon-ru jih je bila le po'ovica. zato pa v južni ■tali j i štiri petine. Mlada kraljevna vc je ■ akoj lotila dela. Vendar tega n. m«n»!fl pre-aaglo posipo'*Atiti. kor so blili analfabeti še 'irez volilne pravice. Farnstična država je -»a to zadevo takoj pognala navzgor. Danes c v prostranih delih Ita.Hje ic '"c kak redek nalfabet. Odstotek nep-Mneno^i ie v vsej Iržavi neznaten. S^-Me in mladim ita vrn iflr središču fas:stičnega dela. Hunian^ična zobrazba je zelo visoka Formalno znan je m ima pri tem prav važno vloso Irpiti a"eče se mladine in razni tečaji starej ih • > sila važni v italijanskem narodnem živ-' jenju. Izpiti so v italijanskem šolstvu prav po-:<;sti. Pri tem nc pokažejo svojega znan'4 •amo tisti, ki stoje pred izpitom, marveč 'udi tisti, ki izpra^ujejo. Italijani imajo to 'Metodo za dobro in pravilno. Vprašanja w> jasna in odgovori morajo biti jasni. Kdor ic ve odgf-n-oriti. mora sebi pripisati po^!e-i'ce Predati izpit in doseči diplomo jr za lijaka prav tako važno, kakor za ob1astva n zasebne in-vtance. ki izbirajo kandidate. Zadnji čas s: jč razvila zanimiva javna diskusija o tem. ali je želj« po vzponu v živčen ju privedla do pfeoMjtidenosti nekaterih visekih M in aH res visoke šnfle proizvajajo preveč absolventov. V zadnjih desetih letih, pravi poročevalec, se je število visok 0'V.i'eev v Italiji pot rojilo V leto^niem olskem letu iih je v vsej kraljevini 127.355. tako da pride na 350 prebivalcev po en ^tudent. medtem ko pride v Nemčiji na * 00 študentov na Is+i-•uto navale Na drugi strani 'ma najmanj "tndentov univerza v Maccrat' 'leomai 174). 1'piverrc v S'cni Saviriju in Moden' imajo - av tako nizko število, vendar je Modena s 600 študenti še vedno dvakrat tako močno obiskovana kakor majhna toda sila prikupna sienska univerza. 32.000 mladih Italijanov študira trgovsko vede skoraj 21.0fK> pravo, blizu 17.000 mo-dro«!ovje. nad 14 000 matematiko in skoraj prav toliko medicino, medtem ko privablja industrijska kennrja samo 450. aeronavtika pa le 18 študentov V tem pogledu torej nd pravega ravnotežja. V p^^nmeznih univerzitetnih mestih ;c štiidij nekoliko kompliciran zato ker opravljajo profesorji dvojno službo »Ii pa ne prebivajo v mestu samem, temveč we vozijo k predavanjem. Italija ima itca'ilrwa vscučii1i''?a: deset jih vzdržuje država. 11 jih je nas.tn'o po krajevnih uis.ta-novah. vendar pre jema jo <|r/n vne prispevke. Rnren tega je v Italiji i>et »svobodnih* vseučilišč. nadalje so tehnike in trgovske visoke šole. ka v zgornjih številkah niso upoštevane. Italijanska vl^da in minister prosvete EW Btrttai proučujeta pravkar reformo vf/ruči!išc. Minister Bottai je stavil rektorjem vrsto vpra'«nj in so odg^voni že pm-st>e'i Po teh onlivrvorib ie žc mogoče sklepati, kako sc bo oJpomoG'1 p;<-napolnje-n -t: '-i sok i h V>1. O ceflotncm %'rrvšanjvi italijanskih univerz in o ja-ni d;sku<-"'ii ki se je vršila radnie mesece, ie iz lo izčrpno po-ročjlo v »C)b;flv?>Vi« rimske ■oo-.Iru/nlce za nemško fikadem^ko izmenje\ra!no službe Kakor jc hi razvidno, je minister Bottai stavil rektorjem na^ednje poglavitno vprašanje: »Kak'-no škodo ali kori-sit monemo pričako\-ati če s>e uvedeta dva akademska nasflovn. nan^-eč /.a p>A-'icno in za znanstveno izobrazb^r?" — »Visoka je ali laboratorij in seminar ali pa ni nič.« ie rekel minister Bottai v n- kem svojem sovoru. Namesto t?o'ega -r - aicp*a po diplomi jc treba zbiid:4-; 7'-av .nisol ra pravo izobrazbo. Minister B vrt ta' ie nekoč vek d" »Na-ša država, ki jc odločno vze!a vojno na Svoje rame je kar ganjena zaradi kakega mladeniča, ki pade v "o1 j.« Bodoča bližnja reforma bo gotovo rcai'a \-sa vprašanjia. višje izobrazbe, da b'nlo univerze vzdrževale ponos akademike tradicije v Italiji. Na široki podlagi upi ver/it etne izobrazbe se bo razvila neizbežna sr>eciia1izacija Da bo reforma praktično usj>e'a. ni xbp1o-moiiMinij, Hv^rtrk! nrep^^aK^ni minister m Ob ofefetu!^ prikffa^a Avstrije k Nemčji |e tir. Gobbels govoril o novih bližnjih zmagah na d scvražmkcm Dunaj, 14. marca. s. Ob priliki včerajš-awe obletnice priključitve Vzhodne marke .i" Nemčiji je Imel nemški propagandni mi. ni3ter dr. Gobbcls govor pred ogroaino amcžico, k: se e zbrala na trgu pred oivfio cesarsko palačo na Dunaju Prvi je spre gjvoril Baldur v. Schirach, komiaar m Vzhodno marko, ki je z zadovoljstvom poudaril, da so Dunajčani pokazali, da ume-jo izpolnjevati svoje dolžnosti tako v miru iiakor v vojni. Za njim je povze' besedo Ir. Gbbbels, ki Jc de„al med drugim, da je srečen, da prihaja na Dunaj kakor pred etom dni e pozdravi Hitlerja, ki je zaradi vrhovnega vodstva vojne zadržan, zlasti še v tem trenutku, ko se bliža konec zime. Churchill, je dejal dr. Gdbbela med žvižganjem in vpitjem množice ob imenu angleškega ministrskega predsednika, je te dni iprejel nekatere avstri ske 2idc, katerim e izjavil, da so med Dunajem in Berlinom nepremagljiva nasprotja. (Med množico rcničen smeh.) Churchill je tudi govoril o luševnem razpoloženju ln stališčih, toda itališče ln duševno razpoloženje Nemčije je mo samo, ng nreč odločna volja, da se 'maga doseže za vsako ceno. Hitler nas ni >ozval k udobnemu življenju, marveč da ocmagamo ustvarjati zgodovino. Na drugi Strani ljudstvo Vzhodne marke nikakor ne želi deliti z Nemčijo samo blagostanja, 'emveč tudi vse žrtve, ki so potrebne za n-'en obstoj. Priključitev Vzhodne mar« k Nemčiji, ki je bil nekoč samo želja, je danes stvarnost, ki jo je zapečatila kri skupne borbe na bojnih poljanah. Pred letom dni sem mogel reči, da bo te-koče leto prineslo velike zmage. Danes smem to trditev ponoviti. Svet bo doživel še velike pretresljaje, dokler ne bo uresničena nova Evropa po zamisli osnih veie«?il. Ni mogoče zahtevati, da bi bil imperij, zgrajen v treh stoletjih, uničen v treh mesecih, smo pa že na najboljši poti, da to delo opravimo. Nekega dne se bo britanski imperij znašel na tleh. Njegovo posledn;e upanje je bila zima, toda neugodna sezona ne traja večno in skoro že nekak simbol je okoliščina, da je današnji dan veselja ožarjen s prvimi žarki pomladanskega soln-ca. To je pomlad, ki smo jo pričakovali pet meseeev. Ona nam prinaša nov pogum, nove nade ln sprostitev naših volaških energij. Nihče ne trdi. da ni bila zima huda, zlasti za na^e vojake na vzhodnem bo-jt"ču, ki so doprinesli nadčloveške žrtve. Toda nemški narod se vedno bolj bliža sijajni bodočnosti in končni zmagi. illll llillllliil IIIIIii Meh za smeh NAJZANESLJIVEJŠE SREDSTVO Pred mnogimi leti se je neki zdravnik v Londonu že petič poročil. Ko so ga opra-šali. kako se je izrebil svojih prejšnjih štirih žena. je povedal: — Najzanesljivejše sredstvo, da se otre-seš žene. je to. da ji nikoli ne oporekaš, da ji vselej pritrdiš in da jo pustiš, da dela vse. kar hoče. Brez ugovarjanja ne more nobena ženska živeti — in tako so mi vse štiri umrle v nemi besnosti— GLASBA Klavir Je bobnel pod njenimi mogočnimi udarci. Vitke mahagonijeve noče so pokale in skozi sobo je besnel orkan tonov. S čudovitim akordom v fortisslmn je prenehala, povesila roke in rekla zasanja^ no svojemu izvoljencu: — To je bila »Sierfriedova smrt«. On na je zastokal in prikimal: — Rad verjamem ... KAKOR DOMA Koren si je tik pred sedanjo vojno hotel kupiti avto. Lep, udoben, moderen avto. — Vzemite tegale! — mn je svetova! prodajalec. — V njem se boste počutili kakor doma. — Kakor dom£? — se je zarudil Koren in je od strani pogledal svojo ženo. — Ne, potem mi pa rajši pokažite kaj drugega. f :ii!!!!!!l!H!||jj|' KRIŠNAD2I: Mameit Ko so se sence prebudile in je lahni ve-trlč prinašal vonj jutra, .-en v.-.ie ; ,a. *ako se spušča z gorskih vrhov. Spuščal se je v dolino, ne da bi trenil s krili, ter izg:n;l tam nekje med sencami temnih gora. Zvečer sem ga spet videl, kako se vrača v svoje bivališče med strmoglave planine, dnleč od vrvenja, borbe in predsodkov sveta. Tako si je Uidi čla^k ob nri vi da Po*, niče postavil v življenjski borbi večni cilj. Čeprav se nahaja med minljivimi stvarmi in se Izgublja med ta cilj. Kakor se orel dvigne do svojega bival išča, tako se bo tudi on vzpel nad bol. prehodno veselje in nestalno zabavo Zelo pomembno ie. da si postavi ta cilj / tisti, ki se želi osvoboditi zainotanosti živ-jjiftii ljenja. To ni cilj, ki ea je nekdo drug postavil, to ni Resnica, katero je nekdo drug zaslutil, zakaj ta cilj ie posledica lastnih izkušenj: boli. trpljenja in razumevanja Kr>dar na si ta c;lj zastavimo, bo prosvet-111 m^ljenje in s tem razodel namen živ- VienJa- Knkor se lad^a brpr krmarja na morju Izgubi, enako je tudi človek izgubljen v metežu sveta, če ni uzrl Re-mire ter si zastavil večnega cilja. Kakor kapitan s kompasom določa smer ladje in jo vodi v burni noči po temnih vodah, tako lahko tudi človek, ki pozna svoj cilj, z razumevanjem vodi svoje življenje. Ker pa poedinec ne pozna svojega namena, živi v negotovosti in zmedi; dokler ne reši lastnega vprašanja, dotlej vprašanje sveta ne bo rešeno. Vprašanje poedinca je vprašanje sveta. Ako je posameznik nesrečen, nezadovoljen in nemiren, tedaj bodo tudi v svetu okrog njega prevladovali bol, nezadovoljstvo in neznanje. Če poedinec ni našel svojega cilja, ga tudi svet ne bo našel. Svet in poedinec sta eno. Kot lahko z razumevanjem rešimo vprašanje poedinca. enako moremo rešiti vprašanje sveta. Preden pa druge učite razumevanja, morate sami razumeti. Brž ko ste razvili Resnico v svojem srcu in duhu, bo ondi večno obstala. Nekoč sem se vozil v Benaresu vzdolž svete reke Gnnga in sem opazoval, kako se ljudstvo ob bregovih reke klanja Bogu v želji, da bi našlo svojo srečo in pot. ki drži do nje. Videl sem mo2a. ki Je globoko premišljeval: pozabil je na vso okolico. kajti duh se mu Je bavil r. ene samo mislijo — odkriti ln doseči cilj Videl sem drupega. ki le vrill obrede 1o*1jev Videl sem tretjega, ki 1e odmaknjen svetu in sebi ponavljal neko pesem Vsi to i-kall ono. kar vi Išče+e in kar vsakdo ISče v trenutkih globoke misli in velike želj*. Kakor nosi vodni tok čoln vzdolž reke, tako vodijo vsakogar njegove želje, strasti in hrepenenje, zakaj nobeden še ni dosegel svojega namena ali ga spoznaL V sleher-riood!nou obstaja zmeda, vprašanje ln dvoumje, ker cilj še ni postavljen in še ni našel poti. ki drži do njega Dokler pa obstaja dvoumje. ni miru ne gotovosti ali navdušenja za cilj. Takšne razmere nahajamo po svetu, toda povsod so srca, ki utripajo, in umi, ki znajo misliti Podzavestno iščemo izhod iz svoje tesnobe in malenkostnostl. Konec tega iskanja je svoboda in večna sreča. Izbiramo razne p^ti, a vsaka nas vodi do večje zmede. Hodimo od življenja do življenja, od svetišča do svetišča, od nazora do nazora — zbiramo skušnje. Jih sprejemamo. odklanjamo in spet prevzemamo. Tako stopamo k cilju, ki čaka nas in vse ljudL V procesu zbiranja in odklanjanja, človek ne ve gotovo, oo kateri poti bi krenil, da bi našel duševni mir. Ce ga išče po neki določeni poti. se zapleta ln vznemirja. Ker je toliko posrednikov Resnice, toliko nasprotnih poti. ver in religij, se je Izgubil v njihovi zmešnjavi. Kakor udarja metulj s krili ob šipo in si prizadeva, da bi zletel na sveži zrak ter pod vedro nebo. tako se ljudje bore. ker niso pre-stregli žarka cilja. Toda to ni tako težko doseči. Glede na to, da so v temi, se jim zdi cilj tako oddaljen. Kakor oblikuje lončar glino po svoji zamisli, tako lahko človek oblikuje svoje življenje po želji svojega srca. Kakor lahko podelimo ilovnati posodi lepo ali grdo obliko, tako more postati tudi življenje lepo ali grdo glede na namen, ki ste si ga postavili. Želim vam pomagati, da pridete do cilja, ki ga iščete in želite doseči — do cilja, ki čaka vse narode sveta ne glede na njihove izkušnje, misli in njihova čustva. Potem boste mogli stopiti iz teme tega sveta kakor človek, ki se v temni noči ravna po zvezdah. Kakor hitro določite ta cilj — ki Je sreča in s tem svoboda — postane vaše življenje enostavno. Tedaj mine zmeda in izginejo čas in njegove zmešnjave. Ako p« si niste postavili cilja, se vam zdi sedanjost kakor gora ob sončnem zahodu: luč gine-va in senca hriba pada v dolino. Čas samo veže življenje, in v trenutku, ko ste svobodni, ste izven časa. Potem se lahko vodite brez avtoritete in ste neodvisni Tedaj boste (zgubili strah. Tedaj za vas ne bo več spora med dobrim in zlim. Ko boste na ta način osvobodili ▼ sebi življenje, boste našli srečo, a to je edini namen in edina popolna Resnica. e na Malajskem u Guma In kositer predstavljata veliko oo. jgastvo Malake. Že pred letom 1930. so pričeli po vsej Malaki pridelovati gumo. Pi'-delovati pa so jo pričeli na ta način, tla »o uničevali obstoječe naprave, da so mogli urediti nove. Nasadili so octrebna drevesa, ki »solzijo« gumene solze. Neki italijanski misijonar opisuje, kako se je pridelovanje vršilo: Bil sem v Malaki ob tistem času, ko je pridelovanje gume postalo tako pri.lačno in dobičkanosno. da so mnogi špekulanti zaslužili težke milijone Ko pa sem .»e vrni' čez neka;! let, je bii zlom že tu. Vrednost gume je padla za 95 odstotkov Ir. nanosi špekulanti so izgubili milijone, ki 31 j.h bili pred leti prislužili, ali še kaj vjč Ko pa sem se pred kratkim v tretje v-iU na IMalako, sem videl, da posli zno /a rveU-jo in da je industrija gume na vioku. V zgodnjih jutrnjih urah sem zmerom z velikim sanlmanjcm hodil po tistih Lrtz u jnifc plantažah, skrbno obdelanih ui l.-po csna-ienih. Gumijeva drevesa stoje v ravnih vr- Siika kot simbol: mojster rajši spi... Polnačna Za Savo, kjer sem jo zapisal, pravilo, da je naslednja zgodba resnična. Zgodila ©e je pred dobršnimi leti. še davno pr3d veliko vojno. Velika noč se je zakesn-.ia. Veliki post zaradi tega ni bil ne daljši ne krajši. Toda Ijud.e so bili tistih dob še bolj na stare šege in je pokora res še kaj veljala. Post je resnično bil post in od pe-pelnice do velike nedelje nikdo ni sreonil mastne svinjske juhe, ki se po njej prijazno svetlikajo drobni cinki. Kje neki. da bi se bil kdo mesa in mastnega preobjed;d. Pa ne le, da miza ni uzrla mesa. nonen dedec ni v postu pri prednjih vratih za-vil v krčmo, šele petem, ko so se zvonovi vrnili iz Roma, se je razvezalo tudi poželenje po žlahtni kaplji. Takole po Vstajenju — pri nekaterih farah ga imajo ti', veliko soboto zvečer — so najbolj žujni »avili naravnost v prvo oštarijo. Andre.'ec Balant pa ni bil med poslednjimi. še na veliko noč k žegnu in opoidnn k puranu ni srknil drugega, kakor nekaj krepkih požirkov domačega tclkca šole na velikonočni nonedeliek — da. na velikonočni ponedeljek je pa prišla njegova svečana ura. Pražnje opravljen, s paličico v roki. se je mrmra je poslovil od svoje ljube B-0-mladnega začetka, ko so se znašli znan:» iz vse soseske, plesa željna mladina in fantje pretepači. Tisti veliki ponedeljek, ko se -'e ta histo-rlja godila se je Andrejcu Balantu nekam posebno mudilo. Kaj bi ugibali o tem, sa emo že rekli, da je bila velika noč -lu-io pozna, pomlad pa tako suha. da je kar Sčegetalo po grlih. Ko je komaj prav od!o_ gume: približno polovico svetovnega pridelka. Gumijevci morajo doseči gotovo starost, preden smejo biti podvrženi zgoraj opisani operaciji za pridobivanje dragocene tekv-čine. Več dni, pripoveduje misijonar, sem bil gost na plantažah gume na Ceylonu. na Javi in na Malaki in sem s strastno radovednostjo prisostvoval delu. V prvih urah dneva pridelovalci prično rezati drevesni lub, in sicer tako, da tečejo zareze v Krogih od zgoraj navzdol, da tekočina zložno kaplja v nastavljene posodice, ki jih pote n zbero in tekočino zlijejo v posebej za 10 pripravljene kotllnlce, kamor primešajo če ocetno kislino. Zmes je potem podobna p'.o_ ščatim kosom sira in jo mehanično spremenijo v debele mesnate liste. Te nato :va-ljajo in jih dajo v posebno kemično ko^nl, nakar jih sušijo na prostem kakor peri.o. Toda to šf ni dovolj, da postane guma uporabna v industrii. Potrebni so še dri »i postopki. Očistiti jo morajo vseh tujih snovi. Ko je predelana in pomešana s snovmi, ki jo napravijo boli raztegljivo, io iz velikih pripravljalnih laboratorijev naposled pošljejo v posebne delavnice, kjer jo predelajo za neštevilne potrebe. Zastaack pridelovanja gume na Malaki bo gotovo ie kratek, zakaj predragocena ie in pre 'a-liko je povpraševanje po njei na svetu. Potopljena švedska ladja Stockh(/lm. 14. marca. & Švedsko p<>s'a-nitvo brzojavlja iz Londona zunanjemu ministrstvu v Stockholmu, dz je švedska ladja »Pvra« (3klon, izdajaio pa je tudi mesečnik, ki je vsemu svetu sporočal, kako napreduje gradnja katedrale. S prispevki oblastev in podpornikov je nastala loterija za gradnjo katedrale, ki je vsako leto prinesla zelo velik prispevek. Kako je di -rasla vrednost kolnske katedrale, najbolje kaže naslednje: leta 1798 je bila vrednost stavbišča in katedrale naznačena v zemljiški knjigi mesta Kelmorajna s 13 333 franki. Celotni izdatki za gradnjo katedrale pa so znašali v stoletju od 1S24 do 192y nič manj kakor 28 milijonov mark. Od tega je samo osrednje društvo za gradnjo katedrale zbralo kakih 20 milijonov. Katedrala v Kelmorainu je ena izmed najmogočnejših prič srednjeveške gotike. Milijoni ljudi so že občudovali katedralo z njenima 160 metrov visokima stolpoma. Poleg štrasburške katedrale je kelmorajn-ska najznamenitejši spomenik zapadne Nemčije. Skrb zanjo je velika. Venomer še poje kladivo, ker je treba stalno nadzorovati posamezne dele te or jaške stavbe, d -i ne popusti kak klesani kamen in da majhna napaka ali nedostatek, ki ju zada zob časa, ne povzroči večje nesreče. Danes je katedrala dobro založena z denarjem, še zlasti pa priča o njenem bogastvu krasna zakladnica z neštetimi darili v zlatu Ln draguljih. žil kos ubranega puranjega bedra. je Andrejec že segal po klobuku in iskal paličico med pajčevino za veliko omaro. »Saj ae gori voda, ka-Li?« se je razto-gotila žena Barba. »Hentaj no«, so je hotel islizati An.dre-jec in je z desnim rokavom obrisaval krajec svojega črnega klobuka, — hentaj no, kako živo ti zavijajo in žvrgolijo škorci pred hišo!« »Ti pa tvoji škorci! Drevt ti bo pa ščin-kavec prepeval na n~su, vem. Ampak re-čem: če mi ne prideš pred večno lučjo d'»-mov. potem naj tc som vrag pocitra, dob~o se ti ne bo godilo!« »Ihta ibtasta ... hentaj no, k večerm-cam bom vendar lahko stopil mimogrede, že davno je edvabilo!« Tako urno se ie obračal Andrejec, da je bil naenkrat onkraj domače kljuke in je že prožnih korakov, veselo vihteč paličico v desnici ubiral pot proti fari. Lep dan je bil, sonce je toplo sijalo, po drevju in grmovju se je nožno zelenilo mladovie. Resnično je Andre"ec ravno prav prišel K večernioam Toda cerkev je bila do ma^ga polna, in tako ;'e ostal zunaj ob stranskem zidu. Po zklu je potegnil s prsti desni-e in se polcrižal — to velja postajačem okrog cerkve prav toliko, kakor če se omočiš z žegnano vodo. In prav tisti trenutek, ko je Andrejec začel žebrati svoj očenaš, mu na ramo legla težka desnica. Ko se .,e so se mu oči zasme ale od milobe. »Hentaj no____ti si, Jernejec! Veš, In sta se pokrižala in jo mahnila od ture ntzdol pe klancu v prijazno vas Prapro'-no. Tam je že pela harmonika, da jo je hi'c j ozrl čuti od daleč. Nekdo je ukal. Debeli ošt.** Adam pa je stal nt: pragu gologlav, rote je tiščal v hlače in se zadovoljen razgledoval po lepi pokrajini. Kaj pri azno je pozdravil ncva gosta in ju povedel v ono-manjšo s~bo poleg kuhinje. Pa takoj jimi je bil voljan sam postreči. »Takšnega imam na pipi.« je hvalil, »takšnega, da sta a3 ga na Bizel akem nasekala oie in sin ln sta drug drugega v'-kala, ker se nista spoznala. Ampak vaju dveh še nisem imel skupa- v druščini. Me res veseli, me srčno veseli!« »O, kaj ti povem, Adam,« je važno £•>-jasnii Jernejec«, jaz ln pa tale moj dra^i Andrcjec sva stara pajdafa. pri soldatih sva skupaj odbijala seno in slamo — o. le kaj bi pravil, ko bi se cele bukve dale napisati o tem, kar sva midva skupaj pre_ živela.« »Me prav veseli, me srčno veseli,« e pritrjeval Adam. Postavil je vino na miro in pa kozarec pred vsakega. Tudi nase ni pozabil. Prisedel je, iz kuhinje pa je zajetna gospodinja prinesla orehove potice. Da, tako se* je žlahtni rumeni bizeljčan dal imenitno srkati. Andrejec in Jernejec sta do vseh milih viž brenkala pogovor, kako -?'a skupaj cdblla soldate. Ura le tekla ln nič ni rekla. pollitrel klenkatl sredn i zvon Udarjalo je. kak-»r. da »e Je vnel« /a« Andrejec je vlekel in vlekel — in bolj ko je vlekel, bolj je straa udrihal po njem. Andrejec za vrv, strah pa po hrbtišču Ves sključen, ves znojen, ves pretepen je Andre.ec koprnel po rešitvi. In bolj kc je padalo po hrbtu, bolj je obupa val: »Zdajle Izdihnem!« Silno zvonjenje sredi noči je predramPo mežnarja Pa se ni upal na piano In je predramilo tudi gospoda kaplana. Pa je "e previdno pokukal skozi okno Zdramil se ;'e tudi gospod župnik Planil je kljub svojim šestim križem pokoncu, se za silo oblekel, vrgel nase štolo. popade) črne bukve ln hitel proti zvoniku. Cisto nič ni bilo strah odločnega, izkušenega dušnega nn-stirja. Vs ihc križe je delal pred seboj id ko se 1e približal zvoniku je zagrmel kakor na sonm dan: »Pax voblscum! ... Mir z vami!... Kdo si, ki kališ nočni mir?« »Jaz sem gospod župnik, jaz ... Andrejec Balant . Pomagajte!« sin kdo =1 neznana pošast, ki po Andrejcu udrihaš''« Klenkanie je prenehalo. Andre'ec se je vzravnal il skočil k župniku bela poš ist pa vrgla črrc krilo z glave, da je spet nr?-krilo belo sjodnjico, odvrgla je tudi metlo in zaihtela. »Gospod župnik ... Barbka, žena An dreJ-čeva... Na' ne zamerijo — kaj sem hotela, ko ejec in si grize! ustni ln šč®-tinaste b-ke. »Pax vrbicum ... mir z vama!« je /eiel gospod tupnlk tn se obrnil proti farov^u. Niti malo n» bilo mar izkušenemu dušnemu pasti-,u. kako boata Andrejec in aje-gova skiona Barbka nadaljevale pot do doma. P. t). Urejuje Davorin Ravljen! - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.