List 7.
Gospodarske stvari.
Glas za nogradsko postavo.
Iz Crniške fare  6. sveč.   —   Gosp. Žerjav je v goriškem „Gospodarskem listu" dne 15. prosenca  v 3. tečaji zarad trgatve pisal, da le v slobodni trgatvi bi se našel napredek za naše vino.    Ker  se  mi  pa ta misel za Vipavsko dolino neugodna zdi, dovolite, drage „Novice",   da  tudi jaz besedo o trgatvi  grozdja spregovorim.    Ker sem sam tudi vinorejec,  ki se veliko z vinom pečam,  zato sem že večkrat premišljeval, kako bi se našla pot za napredek dobremu vinu. Prav imate Vi gosp. Ž., da postavo odločiti za dan skupne trgatve je težko*),   ker   ni   vsako   leto   v istem  času  grozdje zrelo, zato se tudi v enem času trgati ne more; leta niso vselej enaka;   ako je  dovolj dežja  in  gorkote,   dozori grozdje poprej  in je tudi vino bolje.   Ako je pa odveč dežja, in dokler grozdje mecati ne začne,  velika suša zrelobo grozdja zadržuje; v takih letih je vino slabeje; za tega   del   se  mora grozdje  v takih letih dalje časa na trti pustiti. Res je tudi to, da vinogradi niso vsi enaki; v nogradih na  bregu  grozdje poprej   in bolje   dozori, kakor v Brdih, na Proseku, v Dornbergu itd. Vprašam Vas pa:  zakaj pa Brici, Prosečani, Dornberžani svoje grozdje vselej  pozneje  trgajo  kakor tisti,  kteri imajo vinograde na ravninah v polji?    Oni kakor umni vino-rejci dobro poznavajo, da kasnejša trgatev tudi na bregovih grozdju koristi;   čem  bolj je grozdje zrelo,  tem bolje je vino,   in tem lože in draže se proda.   Res je, da tudi mi se toče in slabega vremena bojimo.   Al ko bi zmerom na to mislili,  morali bi vselej trgati zeleno grozdje. Da pa iz tacega grozdja se naredi le „čviček", za kterega nobeden ne mara, to vč vsak.  Toča utegne priti v 10 letih le enkrat,  in ko  bi tudi v tistem letu vse potolkla,   vendar imamo  v 9  letih več haska od vina, če čakamo, da grozdje dobro dozori. Večina naših vinorejcev — to je gotovo — želi, da bi grozdje dobro dozorelo;  al,  žalibog,  da nimamo vinogradov skupaj; raztreseni  so  sem ter tj&;   zatoraj   so prisiljeni pričeti trgatev kedar drugi;   drugače   se  nam   ga  veliko po-krade.    Pred nekimi  leti je  bivši   naš   okrajni glavar Borgi,  kteremu še  zdaj   hvalo izrekamo,  več  let vse župane ajdovskega okraja nekoliko časa pred trgatvijo sklical, in tudi velike posestnike nogradske. V tem shodu smo se pogovorili in  dan  trgatve odločili,   in tako je
*) To je vendar čudno, da tudi sicer pametni, ljudje Še tega ne vedo, da nogradska postava ne določuje enega časa trgatve za vsa leta, ampak postava le to pravi, da vsako leto stopijo posestniki nogradov in župani skupaj in po dogovoru odloČijo vsako leto čas, pred k t e r i m se ne sme trgatev pričeti.               Vred.
bilo prav. Tako bi moralo tudi vprihodnje biti, in v tem bi našli pot k napredku vinstva našega, ne pa v slobodni trgatvi, pri kteri nekteri grozdje še na pol zeleno pobirajo. Živeli tedaj vinorejci, kteri spoznavajo^ da skupni pogovor in skupna odločitev trgatve pelje v bolji pridelek vina in povzdigo vinske naše kupčije!
Fr. L . b . n»