LIST STUDENTOV LJUBLdANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDN1SK.I ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARJAN KOPECKY, DRAGANA KRAIG-HER, NIKO LEHRMAN, BOZO LEVEC, EDO RAZDRIH, NIKO TICAR, DUSAN VOGLAR IN ALOJZ ZUZEK ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK DUSAN VOGLAR. UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA. MIKLOŠI-CEVA 3a - LJUBLJANA 3, pp 12. TELEFON 31-102. TEKOCI RACUN 600-70/3-567. ROKOPISOV NE VRA CAMO. LETNA NAROCNINA 200 DIN TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. VELIK PREMIK V DELU ZSJ LETO IX., STEV. 18 LJ^BLJANA 14. de^embra 1959. Referat predsednika Univerzitetnega odbora Zveze študentcv tov. Janeza čemažarja na XIV. letni skupščini Ijubljanskih študentov V zodnjih letlh smo pri reševanju univerzitetne problematike naredili vefik korak naprej Letošnja XIV. redna letna skupščina Zveze študentov Jugoslavije na 1 jub-ljanski univerzi, višjih šolah in akademijah, ki je bila dne 24. novembra 1959, predstavlja celoletni pregled dela in uspehov organizacije. Skupščine so se udeležili poleg delegatov tudi gostje, predstavniki našega družbenega in poli-ličnega življenja, dr. Joža Vilfan, podpredsednik IS LRS, Janez Vipotnik, sekretar CK ZKS Ljubljana, dr. Božidar Lavrič, prorektor ljubljanske univerze, Jože Pernuš, predsednik Univeraitetnega sveta, Lojze Piškur, tajnik univerze, Stane Kranjc, predsednik CK LMS, Stane Markič, sekretar UK ZKS, Stane Bernik, predsednik CK LMS ter tudi predstavniki študentov iz Skoplja in Zagreba ter sekretar Centralnega odbora ZŠJ. Organizacijsko-politični referat je podal dosedanji predsednik Univerzi-tetnega odbora ZŠJ tov. Janez Cemažar, ki jc najprej podal kratek pregled političnega stanja pri nas in po svetu, nato pa se je ustavil pri nekaterih specifičnostih, ki so se pojavljale v preteklem študfjskem letu pri nas. Predvsem je omenil važnost nekaterih študentih in celo to jma svoje giOblfe družbene Vloge, ki jo hna pri obravna-vanju aktualnih nalog v ideo-loš&o poiitdčnem delu organi-zacija Zveze študentov. Že sam karakter te organiaacije nare-kuje, da bi morali temu delu posvetiti več pozornosti kot ssno jo*do®lej. Vzrok je v glav-nem v tem, da je vodstvo samo prcmalo skrbelo za ideološka vprašanja, zaradi česar včasih nismo mogrli pravočasno oce-niti situacije, ki je nastala ob določenih problemih, in smo se preveč ukvarjali z razno štu-dijsko in socialno problema-tfko. Za sistematično ideološko-poliiJčno delo pa je nujno, da najprej poznamo politično sta-nje tani, kjer hočemo delati, prav tako pa lahko le na po-dlagi večletnega sistematičnega dela pričakujemo od študenta, da bo ob kritičnih momentih znal samoatoino in pravilno reagirati, posebno še če vemo, da je miselnost študenta često-krat še neizoblikovana in da zaradi tega. tak študent lahko zapade vplivu raznih, včasih. tudi negativnih elementov v naši družfoi. Zato je glavna naloga študeniovske organiza-cije, da skupaj s partijsko ©r-ganizacijo pravilno vodi in ©bliku je mišljenje mladih ljudl. Če skušamo oceniti današnjo politično situacijo na univerzi, lahko z malimi izjemami ugo-tovimo, da je v glavnem dobra. Nešteto akcij, ki smo jih letos bolje in z manj truda izvedli, nam kaže, da se situacija iz dneva v dan izboljšuje, za kar imajo zaslugo predvsem na-predno orientirane subjektivne sile. Kljub temu pa smo se vpre-teklem letu srečali z nekate* rimi pojavi, ki niso v skladu s prizadevanji naše družbe, z našo stvarnostjo in našim raz-vojem. To se je po&ebno pokazalo ob izidu slovstvcne zgodovinc prof. Slodnjaka, kjer se je pri funkcionarjih pokazala politič-na in idejna nezrelost pri occ-njevanju tega problcma, kakor tudi zavestno odklanjanje na-prednih pogledov na znanost. Ob tem primeru, ki je razbur-kal celotno univerzo, se je jas-no pokazalo, kakšna je vloga univerzitetnega učitelja in nje-gova družbena odgovornost pri vzgoji študenlske mladine. Drug in brez dvoma največji idejni eksces, o katerem smo preteklo lefto razpravljali, je primer Revije 57. Razvoj Re-vije 57 je pokazal, da tu ni šlo za neke nove smeri, ki jih je treba upoštevati kot prehodno fazo v iskanju in prizadevanju mladih ljudi, kako oblikovati svoj umetniški profil, najti svoj umetniški raison d'etre, amipak prej za precejšnjo zme-denost, hoteni cinizem in glo-boko breaperspektivnost. Vse korenine, vse lo je dmžbeno pogojeno in v zapadnih drža-vah tudi precej razuniljivo. To nasilno presajanje, takih in podobnih pogledov na družbe-no problemaliko, na človeka kot umetniški objckt, mehan-sko presajanje takih pogledov v našo družbeno sredino, vse to potneni silno površnost in nepoznanje, pa drugi strani pa Dosedanji predsednik OU Če-tnažar Janez med branjem SVOBODNE KATEDRE POSTAJAJO RESN1ČN0ST Gradbeniki že imajo program Prvi programi svobodnih kateder, ki so dokaz prepo- trebnosti takih institucij, kažejo tudi že od vsega začetka na pomanjkljivosti učnih programov Se ni dolgo tega, ko smo za» čeli resneje razpravljati p svo-bodnih katedrah, in že imamo pired seboj prvi program. Goto-vo je eden izmed vzrokov, da So v tako kratkem času z vso resnostjo pristopili k izd«lavi programa, tesnejše sodelovanje med učnim osebjem in študeriti. V kolikor bodo s tak0 prizadev. nostjo ta program tudi r&alizi-fali, poskrbeli za kvaliteten predavateljski kader in priteg-nili k takemu načinu strokov-nega in idejnega poglabljanja širok krog predvsem študentov, pa tudi profesorjev in ostalih, zaslužijo gradbeniki iskreno priznanje. Sodelovanje rodi dobre rezul-tate. V tem primeru gre sedaj za program, tod,a tudi to Je Pri-jetno prenesenečenje, ker kaže, da so profesorji in študentje na oddelku za gradbeništvo spozna-li( kako koristno bo tako skup-no prizadevanje^ To Pa tu^^ kaže, kako koristne in potrebne s0 skupne akcije profesorjev, asistentov in ostalega učnega Dsebja in študentov. Nekoliko neprljetno je ugotavljanje, da na marsikateri fakulteti takih skO{>nih akcij in sodelovan^a ™ ali pa je zel0 redko. Naj bo tako ali drugače. Stu-dentje in prafesorji na oddel-ku ta gradbeništvo »o pripravili program, ki je plod skupnega prizadevanja in bo morda tudi dobro' vodilo kateri drugi fa-kulteti. Program v vsem odgo-varja načelnim postavkam o svobodnih katedrah, saj vklju-6uje zelo zanimive teme; 0 perspektive in možno. sti gradbeništva v luči novega stanovanjskega zakona ^ mehanizacija v gospo-darstvu (vključuje pred-vsem mehanizacijo v gradbeništvu) ^ finansiranje velikih in malih podjetij (s poseb-nim poudarkom na raiz-prave o združevanju ve-likh in malih podjetij v gradbeništvu) ^ or&anizacija gradbišča pri strnjeni zazidavi, Gradbeniki so uredili tako, da bodo imeii vsak mesec po eno predavanje. Trudijo pa se, da bj poskrbeli za kvalitetne preda-vatelje. Zeleti bi bilo, da ta primer ne bi ostal osamljen. Potrebe so povsod velike in odgovornost, kakšni bodo kadri, ki zapušča-jo univerzo, je v veliki meri na prcfesorjih. Ti bi se mcraii an gažirati, da skupno s študenti tudi povsod drugje pripravijo programe za svobodne kate-dre. moč in idejno rast našega člo-veka. Vendar to pisanje ni imelo več-jega vpliva m^d študenti, kajti vse te misli in'jideje so bile plod nekaj l.iudi iz kroga Revije. Niti na.iman.i niso bazirale na miselno-sti študentov nasploh. kajti le-ti so kmalu začutfli, da imajo vsa ta zmedenost, cinizem in brezper-spektivnost popolnoma jasen poli-tičen koncept, ki je bil naperjen proti naši socialističrti stvarnosti, še posebej pa proti Zvezi komuni-stov JugoslavijeČ in našim najod-govornejšim državnim in partij-skim \^oditeljem. In ker s svojimi demagoškimi idejami niso mogli dobiti podpore med študenti, so se začeli povezovati z nekaterimi mladimi "literati iz drugih krajev Jugoslavije. Tam so skušali razla-gati. da se v Sloveniji izvaja na mladi naraščaj kulturni pritisk. Toda tu ne gre za kulturni pri-tisk, temveč za idejno borbo proti anarhističnim zapadnjaškim vpli-vom. Zagrebške dogodke so naši štu-dentje. razen nekaterih posamez-nih iz.iem v celoti obsodili. Pač pa se je tu in tam javljajo napačno pojmovanje 0 dolžnosti skupnosti do študentov in univerze, pred- , . . - vsem v primerjavi z ostalimi uni- skrajno nezaupanje v moralnoVerzitetnimi centri. NEZADRŽEN RAZVOJ P0 VOJNI Naša univerza, ki letos praznu-je svojo 40-letnico, je v zadnjih desetih le-tih dožlvela neprimerno vefijl razvoj kot pa prej v tridese-tih letih. V šolskem letu 1947-48 je bilo na ljubljanskt univerzi vpi-sanih komaj 3900 študentav, letos pa jih je že skoraj 9000. Vsa leta po vojni so se postopoma ustanav-ljale nove fakultete in sicer: ©ko-nomska 1947. leta, fakulteta za agronomijo in goadarstvo 1&47. le-ta, stomatolo&ki oddelek 1950. leta, tdkstilni oddelek 1950. leta, veteri-na 1957. leta itd. Popolnoma na novo je biio zgrajenih pet novih blokov s ikapaciteto 1080 postelj v &tudentskem naselju, kar pomeni »^setkratno povečanje posteljnega fonda z o^irom na predvojne ka-pacitete. Tak, postopen razvoj je značilen najbolj za ljubljansiko unlverzo, medtem ko se ostali centri v Jugoslaviji prav zadnja leta najbolj intenzivno izgrajujejo. Zato je razumljivo, da so tudi sredstva, ki jih dobivajo te uni-verze zadnja leta večja kot pri nas. Dejstvo, da se te unlverze raz- vijajo s pospešenim tempom, na-rekujejo vedno večjn potrebe po visokokvalificiranih kadrih, poseb-no v manj razvitih republikah in prav to apravlčuje ,da so včasih v teh krajih štipendlje sorazmer-no vlšje kot pri nas. Ce hočerao imeti strokovnjake v tistih krajih, kjer so najbolj potrebni. ne pa skoncentrirane v večjlh središčih, jim moramo tudi temu primerno materialno stimulirati. Menda je ta način boljši kot pa uporablja-nje administrativne metode za do-sego istega cilja. Pri določenem, sicer manjšem delu študentov lahko opažamo, da je preve^ usmerjeaa na zapad. To ima slcer svoje vzroke v geograi-skih in zgodovinskih momentih, toda ti momenti nikakor ne mo-rejo biti opravičilo za to, da se tl študenti zanimajo le za za zapad, pa še to površno in enostransko. Slepi jih zunanji blišč višjih slojev zapadne družbe in navdušuje jih tehnični napredek, vseh globokih notranjih nasprotij kapitalistične-ga sveta pa ta. poudarjam: sicer (nadaljevanje na 4. strani) Ekonomske cene za študente? Poiskafi moramo vse možnostl, da bomo povišanje cen v študentskih domovih vsestransko zadovoljivo rešili. Ekonomske cene pomenijo čim večjo jsamosvojitev raznih ustanov. Vzrcki, ki so dr tega pripeljali, so poznani, posledice, ki bodo sledile, pa posebno študente živo interesirajo. Te pcsiedice se bodo med drugim kazale tudi v povišanju cen v študentskih domovih. P*o-višanje cen bo po vsej verjetnosti zelo občutno. Proble-mi, ki bodo s tem v zvezi nastajali, bcdo marsikoga neposredno zadevali, bodo boleči. Odgovorni forumi si že sedaj prizadevajo, da bi v danih možnostih poiskali rešitev, ki bi bila ugodna za študente. Vendar to ne bo dovolj. Pri reševanju teh problemov se morata v celoti angažirati Zveza študentov pa tudi 00 ZK na univerzl. Z novim letom moramo v študentskih domovih računati z znatn0 višjimi cenami, ki bo-do pomenile kopico zelo pere-čih socialno - ekonomskih pro-blemov. Eden vzrokov je tudi ta, da Je ukinjena pomoč CARE, kar se bo znatno odra-žalo pri novih cenah( povišale se bodo cene elektriki, poleg tega pa bodo zvišane pristojbi-ne za snažila, poveoali se bo-d0 stroški za pranje, dvigala se bo cena stanovanju. Poleg tega Pa je treba računati, da bo tre-ba postopoma nabavljati novo posteljnino, ker je stara že pre. cej izrabljena. Pri tem se ne bi obširneje za. drževali, ker še nimamo točnih številk, ki bi lahko 0 njih raz-pravljali. Hoteli bi opozoriti predvsem na nekatere možnosti reševanja socialno-ekonomskih problemov, kat&rim smo doslej posvečaa mognče premalo "^' zornosti. Še posebno bomo mo-rali paziti na možnosti reševa-nja teh problemov v naših Iasl-nih mejah, ker tu še ni vse iz-črpano. Te možnosti so. Zave-dati se moramo, da bo reševa-nje prve faze teh problemov v veliki meri marsikje odvisno prav od n>as samih. V bodoče bo potrebno posve-titi več pažnje podeljevanju subvencij. Tu mlslimo pred-vsem na to, naj o posameznih reflektantih za subvencije raz- pravljajo na sestankih letnJ-kov. Dobivajo pa naj j0 tisti. ki So res najbolj potrebni, kaj-ti ^osebno po novem letu bo število prošenj gotovo prece] naraslo. Sploh bi morali imetj pri podeljevanju subvencij več političnega posluha, da nam ne bi bil0 edin0 merilo socialni položaj, pač pa v določeni meri tudi splošno družbena aktivnost študenta. (nadaljevanje na zadnji stran^' 22. novembra je mladina izpolnila svojo obljubo in predala pro-metu 104 km novozgrajene avto ceste od Paračina do Niša. To cesto je gradilo 51.000 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije skupno z 20 podjetji, ki so svojo obljubo izpolnili teden dni pred rokom. Naša mladina je tako še enkrat pokazala svojo visoko sociali-stično zavest in pripravljenost, da aktivno sodeluje pri izgradnji naše socialistične Jugoslavije. V letu proslav 40. obletnice ZKJ in SKOJ je ta njen delovni uspeh najlepže darilo domovini. Novozgrajeno cesto je izročil prometu predsednik republike maršal TITO. V svojem govoru, ki ga je imel predsednik Tito v Nišu, se je zahvalil brigadirjem za njihovo požrtvovalno delo. • ¦ •¦ > To dariilo, ta prispevek naše mladine k socialistični graditvi naše dežele,: je za vso našo skupnost ogromnega pomena. Izpolnitev te naloge je hkrata^ vsestranskega pomena in vrednosti. Graditelji avtomobilske ceste so gradili tu tudi sami sebe, kakor je naša mladina tudi na drugih mestih to že zdavnaji ugotovila. S to avtomobilsko cesto je dobilo ne samo naše gospodarstvo važeh^ objekt, ki bo mnogo pomenil za nadaljnji razvoj tega dela Jugoslavije in ožje] Srbije, marveč je na njem hkrati zrasla vrsta novih sposabnih kadrov za-tisto bodoče delo, ki ga bomo opravljali na raznih drugih področjih. Zatoi prisojam temu gradašču ne le materialni značaj, marveČ vidim v njem^ hkrati tudi veliko šolo. Med vojno je dala naša mladina v krvi in življenju ogromen pri-j spevek za osvoboditev naše dežele. Tu je zdaj, 15 let po tistihj časih, ostala dosledna sama sebi in tudi zdaj prispeva vse, kax] more, da bi naši narodi, zlasti naša bodoča pokolenja, lahko lepl in bolje živela. Perspektiva naže mladine je jasna. Naša mladina vsaik dan ctipljivo vidli napredek naše dežele, vidi, da lahko, kjerkoli želi in kjer je potrebno, najdtfi svoje mesto, vidi, da lahko zdaj v polni meri razvije svoje fizične in umsk^j sposobnosti, da se lahko šola in da ve, da bo jutri, ko bo končala šolanjfr;' prišla na varno mesto, da bo delala. Skratka, perspektiva, ki jo ima naša) mladina, je zdaj jasna. Mladina je tista, ki na velikih gradbiščiih vztrajno od-nestrpnosti, če je je še kje kaj v naši deželi. — Mladina je tisti stranjuje in likvidira stare in negativne pojave nacionalne cement, ki prispeva, da se naši narodi spajajo v čvrsto in nerazrušljivo celoto, v močno socialistično skupnost. To je ogromen prispevek k graditvi naše socialistiČne Jugoslavije. S tem delom avtomobilske ceste, ki ste ga letos dogradili v tako rekotdnO; kratkem času ter uresničili nekaj, kar je bilo malone nemogoče storiti, st s svojim mladostnim poletom in vnemo izpolnili vediko nalogo. Vas, kakor' tudi našo mladino, čakajo še agromne nalage. Avtamabilsko cesto Bratst^ ir enotnost je treba zgraditi od Maribora do Djevdjelije, tako da bo ne*j pretrgana nit, ki bo povezovala našo deželo v enotno celoto in ki bo, m drugi strani, za našo socialistično graditev izredno važen ekonomski objekt3 Ponosni smo nanje Predsednik republike Josip Broz-Tito je jev. Za svoje velike delovne uspehe na ob Brievu republike odlikoval večje število trasi in ostalih področjih dejavnosti je bilr državljanov in strokovnjakov, ki so sode- III. ŠDB Pohorskih herojev odlikovana z lovali pri gradnji ceste Bratstva in enot- Redom dela I. stopnje, I. ŠDB Toneta Tom- nosti, ter 161 mladinskih delovnih brigad. šiča pa z Redom dela III. stopnje. Med odrikovanimi brigadami sta tudi Odlikovanima brigadamo in brigadirjem dve IjubSjanski študentski brigadi: I. ŠDB v imenu vseh študentov Ijubljanske uni- Toneta Tomšiča in III. ŠDB Pohorskih hero- verze iskreno česiitamo. SIJAJNO! Že, toda pričnimo takoj z delom _ _ Po razgovoru z direktorj&m inštituto za scciologijo tov. Boršsom liherlom o nekaterih vprašanjlh druibeno politične vzgoje študeniiov Vsi se dobro zavedamo, da ni naš ideal niti samo dobro strokovno izobra-žen diplomant niti izključno aktivistično usmerjen študent. Rešitev je v dialek-tični sintezi obeh, bolj ali tnanj abstrakino zamišijenih tipov študenta. Takim mislim se pridružujejo še pomembna vprašanja, kot povezava teorije s prakso, splošna izobrazba in napreden svetovni nazor študentov, poznavanje tendenc razvoja sodobne družbe tako pri nas kot po svetu itd. Vsa ta in taka premišljeva-nja niso nova. Pojavila so se obenem z nastankom sociali- kovnjak niti idealistično usmer-jen kulturni in politični dela-vec. Zavedati se moramo, da Nedavno je bila formirana komisija, ki ji je bila pover-jena naloga, izdelati za vse V drugem delu bi glede na značaj posamezne fakultete zajeli vrsto problemov preho«' da kapitalizma v socializeu,; različnih poti v socialixem, so»; cialistične izgradnje in njenilfi osnovnih zakonitosti nasplofth in posebej pri nas. V tretjemJ delu pa bi obravnavali pred-: vsem našo domačo jugoslovan-l Proslave Dneva republike v Naselju se je udeležilo veliko število stanovalcev Naselja i in prebivalcev terena Rožna dolina Iz predvojnega naprednega študentskega gibanja Demonstracije proti kapitulantskemu paktu stičnih proizvajalnih in dru- ni naloga naše družbe izključ- univerze v državi enoten načrt sko problematiko in pa pomen' gih po teh pogojenih odnosov no razvijanje produktivnih sil, za poučevanje tega predmeta. nase prakse za razvoj socia-j rt^rf Hnrlmi ki se iih ne more ampak vzporedno in morda re- Ko bo ta komisija, n.ien pred- nzma rn delavskega ^ibanja ™eč zadovoljiti s takim viso- lativno hitrejše spreminjanje sednik je tov. Boris Ziherl, iz- po svetu. Ves predmet naj bi kokvalificiranim kadrom kot v odnosov med ljudmi. Kot je ta delala podroben program, bo torej dal študentu odgovor Zr• TnJnciaviii s svoiim ti- objektivni proces sam v sebi samo še stvar pristojnih pro- na številna svetovnonazorska nSo buržoaJnm ustroiem in enoten, morajo biti tudi po- svetnih organov, t. j. univerzi- vprašanja in mu vzbudil zani- niS?,irH?2rim načinom Niti membni družbeni nosilci tega tetnih svetov in uprav, da ga manje za splosno družbeno m So ™™ hS ideaI resnično so- dogajanja, kar so prav naši vi- sprejmejo in začno resno z de- oclitično dogajanje pri nas In ^Sp Hružbi ozkcstro- »okokvallficirani kadri, spo- lom. Ker pa so potrebe po ta- po svetu. Tak bi bil na kratko ^itnJ n-mprSn tehniSci stro- sobni za produktivnost na kem predmetu nujne in ker je oris študijskega programa. kovno usmerjen tehmški stro ^^ ^^ produktivni že znan njegov splošni oriS; je Vendar bo treba program za- ljubljanska univerza sklenila, naj univerzitetni učitelji začne-30 s predavanjem tega pred- torej v tehniškem in v družbe-nem smislu besede. Ker pa je ravno univerzitet-ni študij morda najpomemb-nejši faktor pri vzgoji takih meta že v lelnem semestru te-ga šolskega leta. radi različnih potreb fakultet prilagajati. Tako je jasno, da bodo na družbenih fakul-tetah poudarjeni probleml strokovnjakov, moramo posve- Vendar se ob realizaciji tega titi vso pozornost izbiri pred-metov in študijskim progra-mom vseh fakultet. Za zdaj se uveljavljajo, kolikor že niso programa zastavlja vrsta pro- strukture in razvojnih zakoni-tosti sodobne družbe in da bo na tehniških fakultetah več pozornosti konkretnim vpraša- I e™°. ' . . ,. . njem razvoja produktivnih sil, _^^, ^^ « 1UW ci^e1' L^ave iJe°pgroSem ^elavskega in družbenega sal realizirane, tri oblike družbe- ^nih^^v^^ifh^S moupravljanja ipd. Na filozof- Skorasolidacijo univerzi-tetne partijske organi-zacije in s tem poveza-nim utrjevanjem široke antifašistične fironte so v zad-njih letih pred vojno pozicije naprednih študentov silovito porasle. Najrazličnejše akcije od delovnih in narodno-ob-rambnih taborov do dela v okviru Narodno akademskega bloka, v strokovnih in kultur-nih klubih, v ustanavljanju društva prijateljev ZSSR in drugod so se strnile vrste de-mokratično usmerjenih štu-dentov. Obe totalitarni skupi-ni, s stražarji in Ijotičevci na čelu, sta izgubljali na pomenu. Krhanje v klerikalnih in na-cionalističnih klubih se je na-daljevalo. Protiljudska in pro-fašistična politika Cvetkovič-Mačkove vlade je tako morala naleteti na oster odpor tudi med slovensikimi študenti. Iz spisa Miroslava Luštka «Od petindvajsetega marca do pri-hoda okupatorja« (zbornik Ljutoiljana v ilegali I., Ljub-ljana, 1959) posnemamo vlogo ljubljanskih študentov v de-monstracijah proti sramotne-mu pristopu jugoslovanske vla-de k brojnemu paktu. «¦25. marca je bila ljubljan-ska policija skrbno priprav-ljena, vendar velikih množič-nih demonstracij, kt so se za-čele že nekaj ur po podpisu pakta, ni mogla preprečiti. Ta dan je bil cerkveni praz-nik. Tovarne, uradd, trgovine, gradbišča in šole so bile za-prte. Ljubljanske ulice so bile kakor navadno ob praznikih prazne. Brž ko pa se je razši-rila novica o podpisu pakta, so ulice oživele. Policaji, ki so bili v največji pripravlje-nosti, saj niso imeli kakor na-vadno samo gumijevke, ampak tudi puške, so neprestano kro- nem&kim konzulatom na Er-javčevi cesti, kjer je prišlo do spopada s policijo. Policija je po navodilih ba-na Natlačena demonstrante su-rovo razganjaia in zaipirala.-« ... Zajete demonstrante so ob-sodili na tisoč dinarjev globe ali deset dni zapora. Izpustili so jih šele ob začetku vojne. Tudi 27. marca se je štu-dentska mladina že v zgodnjih jutranjih urah zbrala pred univerzo, da nadaljuje z de-monstracijami. Policija je bila sicer pripravljena, vendar te-lesno ni obračunavala z de-monstranti, ker so se že širile novice o padcu Cvetkovičeve vlade.*... »Centralni komite KPS je izdal letak... Ob koncu pravi: »Delavci iz tovarn in obratov! Kmetje iz vasi! Nameščenci iz uradov! Združimo svoje sile v skupni borbi! Vsi v demon-stracije! Vsi v borbo! Za pakt o vzajemni pomoči z ZSSR! Za pravo ljudsko vlado!« »Demonstracije so se res na-daljevale. 27. marca so bile po ljub-ljamskih ulicah ves dan ma-nifestacije študentov-naciona-listov, ki se jim je pridružila srednješolska mladina. Na čelu povorke so nosili sliko kralja Petra II. in jugoslovansko za-stavo ter vzklikali kralju. Po-leg tega so bila popoldne zbo-rovanja pred spomenikom kra-lja Aleksandra v Zvezdi, pred univerzo, v klerikalnih štu-dentskih društvih in drugod, kjer so govorniki prisegali zvestobo kralju in novi vla-di. Zvečer pa se je položaj bistveno spremenil. Na ljub-ljanske ulice je prišlo po deilu v tovamah delavstvo, ki se je pridružilo levičarski študent-ski mladini, in sedaj so se manifestacije spremenile v de-monstracije proti obstoječim razmeram. Demonstranti so vzklikali: »Zivela obramba do-movine! Zivel pakt s Sovjet-sko zvezo! Zivela Komunistič-na partija Jugoslavije! Dol s kapitulantil* itd.. Medtem ko ne in politične vzgoje študen-tov. Uvajanje predmeta nauk o družbi tudi na tehniške fa-kultete, na medicinsko in fi-lozofsko fakulteto, možnost za poseben predmet, ki naj bi tu- ski fakulteti pa bo treba po-udariti vprašanja naše kultur-ne politike in vprašanja so- so Tmeli "dopoidanskrmanifeš- ^ ^*?^^, ffkS5f* 5ez"!" tanti samo gledalce, so večerni demonstranti zajeli v demon-stracije dosti Ljubljančanov, ki so vzklikali revolucionarna gesla. Skupina profašističnih študentov-ljotičevcev je posku-šala s svojimi gesli zadušitl borbeno razpoloženje. Toda za-man. Tudi poizkus telesnega obračunavanja s študenti, čla-ni Slovenskega kluba ni uspel. nil z osnovami politične eko-nomije, in kot tretje — delo-vanje Centra za markistično vzgojo študentov. Predmet nituk o družbi. Kdaj? Kdo? Kaj? Upamo, da smo vsaj delno skega programa tega predme-že zgoraj odgovorili na vpra- ta. Po predvidevanjih bo imel šanje zakaj. Preostane nam še, tri ustreznih predavateljskih ka drov. To bodo predvsem ljud- je, ki že sedaj predavajo na univerzi, ali pa pomembni j^u.,.,1, „ U1 ^, - , , - družbeni in politični delavci ^?lh. ProbIe™v duhovnega iz prakse. Oboji pa so toliko zaposleni z drugim delom, da bo problem vsaj v glavnem rešen šele čez dve leti, ko bo- do končali s podiplomskim študijem na inštitutu^za socio- logijo prvi tako kvalificirani znanstveniki na področju druž- benih ved. Drugo je vprašanje študij- _ _ ____ dele: v prvem, uvod- DemonstrantF so jih preprosto da pogledamo, kakšne so real- nem delu bo študenta sezna- ~~ " i! ~~ "' *«-'-- nn z osnovnimi ugotovitvami uvedbo tega predmeta v sklop marksistične sociologije — to univerzitetnega študija in kak- so splošne zakonitosti bivanja šen bo študijski program in »nesli«. Demonstracije so tra-jale dolgo v noč. Tudl naslednje dnt so bile demonstracije. Ljudstvo je za- htevalo pakt s Sovjeteko zve- vsebina tega kurza. zo ter vlado, ki bi res upo-števala ljudsko mnenje. Po-licija demonstracij nikakor ni mogla preprečiti.«... »Demon-stracije so se nadaljevale«... in razvoja družbe v vseh nje-nih manifestacijah. V znamenju tesnejšega sodelovanja Živahna dejavnost pri delu klubov je našla svoj odraz zlasti v pritegovonju k deki v klubih tudi srednješolske, delavske in kmečke mladine Večina klubski'h skupščin je že za nami in če jih na splošno ocenimo, lahko ugotovimo, da so se klubi v pre-teklem letu močneje afirmirali, kar zlasti dokazuje velika udeležba na skupščinah. Kljub temu pa vse skupščine niso bile dobro obiskane in marsikateri novinec je odšel z nekaterih slabo pripravljenih skupščin razočaran. Jeseni-ški, mariboiski in ptujski akademski klub pa so premalo storili, da bi bila udeležba na njihovih skupščinah za-dovoljiva. Reteriati, k;i so jth podaia ClansLvo v kluibih ss je v štipendijskih koroisijah. Klubi so uspeli prepričaii člane ko-misij okrajnih skladov za šti-pendiranje, da so uvedli kon-trolo nad štipendiranjem. Ko-ristna je tudi pobuda, da šti-pendijski skladi izdelajo načrt u potrebi kama; vse to so pobude, o družabnem Muibcv z družbenimi in poli- o tiičnimj organi Po ma-tičnih življenju so katerih je treba razmišljati manj govorili in to predvsem ter jih pozdraviti Za klube, o akademskih plesih. Vežina Pa bo prikazalo široko paleto aktualnih vprašanj in proble-mov, ki najdejo svojo teoretič-no utemeljitev v temeljni po-stavki, »da v izgradnji sooia-je v zgodovinskem procesu gospodarskega, politič-nega in duhovnega osvobajanja 61oveka od spon razredne druž- be __ lahko dosežemo stvaren napredek le kot sad zavestne Načela, zgradba in astaii pro-blerm naše socialistične gradi-tve je najobširnejše poglavje. To poglavje vključuje naš — gospodarski sistem — obliko lastnine — gospodarski jn pravni po-ložaj gospodarskih organizaoij — samoupravljanje proizva-jalcev — načela in problemi načrt- podroičjdh v preteiklem letu ki imajo svoja matična področ- feiubov je aa svojih skupščinah (gospodarske, socialne in druge) ina oikrepili, kar se je na sikupščj- ja v obmejnih pokrajinah spoznala, da je treba poiskati deJavn.ost5i. milijonov delovnih naih kazalo zlasti v števiilu go- ljudi, ki delajo, ustvarjajo, mi- (Prekmurje, Primorska), so nme obiike dnižabneffa življe- Dulan Bravničar in Pepe Zor- »tov-predstavnikov dinuižbenilh J.kupščine dale koristno pobu- njat ^1^ z ©zirom na aka- slijo in gradij0 v pogojih druž- nada Policiia ie za zborovanje in poli^nih organov. Pri tem do, naj bo več poudarka na demske plese. ki zajemaio pre- bene lastnine nad sredstvi • za izvedela ter pa ie skušala pre- zlasti la'hlko pohvaLimo $tu- delovanju šiudentov med po- ve^, ijwdi ter odtegujejo štu- proizvodnjo«. dtentski klub okraja Novo čitnicami, ker aktivnejsa de-jav. dentc o^ študija, poleg tega — politični sistem — vloga države — delavsko " in družbeno sa-moupravljanje lastni volji. Ta program obsega nekaj zelo zanimivih {n potreb-nih vprašanj, kot «0: — položaj in dnzžbena vloga inteligence _ socializem in druiina — odnosi med jugoslovanski-mi narodl — pojavi v našem kulturnem življenju — osebnost in družba v sooi-alizmu ter nasprotje med osebniml in družbeniml inte-resi. — ciklus predavanj iz etike in estetike ltd. 2e zadnjič smo zapisali, da 3© za Center veliko zaaimanje. Danes lahko dodamo, da je razpravljanje 0 Centru prešlo z tem posameznih poglavij že na ugibanje ali bodo ta predava-nja res dobra in kvalitetna. In ob tej priložnosti pošiljamo apej vsem tistim, ki so pokli-cani, da prispevajo svoj delež, da bo Center res uspel. prečiti. To policijsko akcijo je vodii^kornisar^PolakV toda'Jbrez mesto, Prekmuraki akad^smsto nost, zlasti tista, ki bi mno- pa mar^kda,j*ne listresajo svo-uspeha. Po zborovanju so se ^b, Celjski akademski kluto žično zajela clanstvo prizadetih jemu nanienu. ibrali zastopniki kluba«, »Zarje* *Slovenskega in disidenti in klub koprsfcih študentov, ki klubov, med šolskim letom so z njiimi usipeli navezaitd kar skcraj ni mogoča, alasti ^aradi Glede športne dejavnosti klu- *Jugoslavije«!"da se pogovore dotere s*ike. Nasprotno pa je velike oddaljenosti od Ljub- bov je treba pozdraviti pobudo, o nadaljnjih akcijah. »Sloven- treba grajati. predstavniike je- Ijane in pomanjkanja finan- «aj se v ski klub« sta zastopala Mirko Bager in Mirko Novak, ->Zar-30« Maks Jeza, disidente Ju-goslovanskega akademskega nacionalističnega drustva »Ju- seniške občine, k,i kijub več-kratnim obljubam, da se bodo udieleMi skupiščine, nanjo niso prišli. Gostje, ki so sikupščinaim prisositivoivial1!., so s potrebno res- goslavije« pa Boris Zidarič. Na nostjo in odgo-voirnostjo sode- ranja. Vsi klubi razen jeseniš- sestanku so sklenili. da bodo matičnih področjih organizirajo študentsko-sred-nješclska srečanja, kjer so možnosti pa ludi športna sre- skupščinah posvečeno precej čanja * ostalimi športnimi or-diskuslje vprašanju štipendi- granizacijaini. V Czsa klubskih skupščin je prišlo do nekaterih sprememb. eaih sred&tev. Z izJemo Goričanov in Prek-murcev je bilo skoraj na vseh kega, imajo svoje predstavnike lovaili v diisilciusiijah ter dajalj nadaljevali z demonstracijami. koristne napotke in priipombe v štipendijskih komisijah na Tako sta se združila posavski 4okler ne bo pakt preklican. ]< delu. z.a kar smo jlm hva-monstracije liežni. Zeiletf je, da se sndeilo- Zvečer so se -. . , aadaljevale in to v središču vanje klubov z organi na d<>-ttfceeta, zlasti pred takratnim mačeim podiPoč.iu še bolo poglob] vojih podroejih, žal doslej in novomeški klub ter koprski sknraj le v okrajnih. Želja čla- in postojnski. Povscm na novo nov pa je, da bi taki predstav- pa se je ustanovila sekcija Ze-niki bili tudi pri občinskili niškega kluba. Vendar bi si hoteh prograiti nekoliko bliže ogledati Pred_ vsem tiste najvažnejše proble-me, ki jih vklj.u^uje ta kolegij. Prvo poglavje obsega: — nastanek in notranja pro-tislovja stare Jugoslavije — _ nerešeno nacionalno vpra-šanje —• — velike razlike mcd posa-meznimi podjetji v stopnji eko-nomske razvitosti — — uveljavljanje revolucio-narne-ga gibanja s soclalistične orientacije — — razredne osnove, posebne značilnosti in potek Ijudske re-volucije itd. Kolega Janez - čestitamo! Te dni je na ekonomski fakulteti diplomiral JANEZ VIDMAR. Tovariš Janez se je po prihodu iz NOB med delom v tovarni usposobil, da se je lahko vpisal na uni-verzo. Med študenti je bil zelo aktiven in je opravljal več političnih funkcij, med drugim je bil tudi podpredsednik UO ZŠJ in sekretar UK ZKS ter član OK ZKS. Poleg vse tako široke izvenštudijske aktivnosti pa je dokončal študij v izredno kratkem času, v le nekaj veS kot 4 letih. Vsi, ki smo ga v času njegovega študija srečavali kot dobrega študenta in nesebičnega tovariša ter funkcionarja, mu iskreno 5estitamo! VUKAŠINSTAMBOLIČ Študentje v boju za mir (Nadaljevanje ln konec) Drmga skupna naloga vser študenti, ki Be bojujejo za svojo naoionalno osvoboditev protj raznim obli-kam kotonialnega piodrejanja. Ce predpostavljamo/da 3e sv°-boda vsakega naroda tisti bi-stvemi predpogoj miru, potem Je tud'i vsak prispevek k boju oziroma MSSJ celo v primerih, k0 je tematika teh sestankov ista ali vsaj podobna. Prav tako gre tudi z.a problem turi-siččne izmenjave, kjer so potre-be študentov enake in skupne ne glede na družbeni sistem, v katerem žive in študirajo. Toda v Evropi se v zvezj z organiza-cijo turfetiične izmenjave šiu-dentov prirejajo ločene medna-rodne študentske konference. Na teh konferencah se postav- proti kolomializmu sestavni dellajo celo ozko politični, blokov- blem^ ki so v interesu študen-tov celega sveta. Že iiz tega, kar je bilo do sedaj povedane-ga, lahko izpeljemo nekatere zaključke: mednarodno študentsk0 so-delovanje je nujmost, Le žele biti študentje v koraku s 6a-som, k čemiiT jih silijo in od njih zahtevSajo okoMščine; mednarodno študentsko sode-lovanje in prijateljstvo je v in-teresu ogromne večine; zarad tega morajo te interese in ze' lje študentov organizacije bolj spoštovati; obstoje velike in pasetone možnosti ter potreba, ki nare-kujeijo sodelovanje in prijatelj-stvo med študenti, veliko Ste-cilo skupnih in akualnih. pro-blemov zahteva skuipne akcije, ne pa oddaljevanje od njih; mednarodno študentstoo sode-lovanje lma neizmermo pozitiv-nevrednosti in progiresivne po-sledice ne le pri razvoju prija-teljstva, temv«<č tudi v zvezi s prispevanjem k reš&vamju ekup_ nih. Studentskih problemov. Socialni položaj evropskih študentov Proti visokemu morju (II. nagrajena slika s I. razstave študentskih fotografij v Aziji) Druga evropska študent- ska konferenca o socialno ekonomskih vprašanjih štu- dentov je bila od 12. do 17. ektobra letos v Luxem- burgu. Udeležilo se je je 15 uradnih delegacij, med n.ji- mi tudi Jugoslavija. in več- je število opazovalcev. Ob zaključku so delegati 30• glašali v mnenju, da je konfe- renca dosegla večii uspeh, kot so pričakovali. Ze oa samegn ztčetka ie nainreč prevladovai'-' mnenje. da zaradi razllfTiO druž'be.ne ureditve in struktire posamezniih dežel ne bo mogoti daseči- več ko; domovi in četrta z mednaroi-nim sod,elovanjern. Vse komisi.je so prip.ravile resoluoije za zn ključno skupno zasedanje. Najtežie delo je imela pr-'L komisija, ki zaradi zelo razli"-nih sistemov štipendiij, posoj.i, študentskih plač rtd. ni priž]a do nekakšnega bolj pomembnP- Ni prostora za E. Presleyia v Pragi Ceška je verjetno najibclj znana po pivu, zlati Pra,gi in Jož«fti Švejku. Vendar bo to pismo opisavalo nekaj dosti bolj prozaičnega, \n sicer šolo. Dobra, stara gimnazija je od-pravljena in uvedena j« obvez-aa osemle-tna §ola in trije višji razredi. To kriianje ginnnazije z ruslko desetletko je spnavilo rva dan učenca, ki je star; ko opravlja velik0 maturo, 17 let. Večina te »dozorele« mladine se hoče vpisati na univerzo. Zato s<> se tudi vpisali v viišje raz--rede, čeprav bi Po osmiih letih lahiko Sli v strokovn© šole ali proizvodnjo. Mnoig© fakultete, n- pr. medi. cinska in filozofska, so prena- delavca in vse prednosti, ki so vezane s tem. Zaipadna lileratura češkoslo-vaške mladine ne. zanima — ker ve o njej bore malo. Kuska literatura Jih. mal0 zanima — keir ji 0 nJeJ preveč govore. Gled-ališ&a so slabo obiskana zaradi programa in tudi slaibe izvedbe. Poezija — to je Pepel-Jia in je Še tistih nekaj »mladih štiridesetletnikov« sram zaradi te svoje slabosti. Popularen je edino kino. Toda tudi tu &o problemi. Zapadni filmi, čepnav jih je vedno več( moirajo skozi gosta sita. To sito 3e tako go-sto, da le redkokdaj pride sko-zenj kak ameriški film. Zaradi vsega tega s0 postale popularne razne malomeščanske V višjih razredih preseneti visok odstotek deklet. - Ne bo pretirano, če postavimo 75 od-stotkov za spodnjo inejo. To pomeni, da 35 deklet in 8 fan- tov v raziredu ni nikaka red-kost, precej pa je čisto ženskih oddelkov. Sicer pa mladi ljud-je na Češkem niso ne slabši ne boljši od svojih vrstnikov na drugih meridianih. a w ga. zaključka. Morda je najpo-memfonejše pniporočLlo konf-'-rence, nai si nacionalne umje prizad€vajo nadomestiti sistem posojil s štipendijskimi progrd-mi. Študenlje namrei zapušča-jo univerzo s •pga so oripoiročili 113-cicnalnim unijam omenienih treh dežsl, naj po svojih možsh pripomorejo k uvedbi enotne i'i zsdos-tne zdravstven« pomo%1 študentom. Delegatj so tudi 00 udarjal; potrebo po zavarovai-nem skladu za pnimer neizgo i. Ta sklad imajo le v redkih d-;-želah. Giede študentskih dom-)v ^e bilo mneinje večine. da ti 14e smeio služi'tii samo za bivan;© študentov, ampak da morajo služiti tudi za vzgojo kolektiv-nega duha. Izkušnje v Francij1 in Skandinaviji so pokazale, da domovi ne emejo bftti ločenj od ostalega prebivalstva. Patrebno je prav naspTotno. In zato naj pri gradnii domov sodelujelo poleg arhitektov tudi sociolo-gi, pedagogi, študentje sami itd. Da bi olajšald delo tretji tx> dobnj konferenci. ki bo čez ive leti, bo francoska nacionalna študentska unija UNEF priredi-la seminar o študentskih dom'-vih. poljska nacionalna uniia ZSP pa seminar 0 zdravstvenrih problemih študentov. Najstarejša univerza v Sredozemlju trpiame. Ostanejo torej tehnične oblike zaibave. Na primer ple-faflcultftte, prirodoBlovno-matet- si, ki se pod budnim očesom in tega boja. Ce je svoboda vsa-kega naroda med druigitm tudi elemenltarni pog|oj naciionalnih kultur, torej Spktva, življen^a in svobodnega razvoja žtuden-tov, potem morajo itudeintje solidariKirati prav z vsemf si-lami, ki se bojiujejo proti kolo-nialiizmu, Ce j& torej boj za na-cionalno svobodo nasploh( zla-sti pa še za osvoboditev kolo-niziranih narodov, posta^ neod-ložljiva zahteva sedanjega časa in eden najpomemfomejšdh ter najmočnejšiih družbemih proce-sov tega stoletja, potem štu-dentje, kolikor žele ohraniti svoje človeško dostojanstvo, in njibove organizacije ne smejo in ;ne morejo stati ob strani teh progresiivnih procesov) bodisi da žive v osvobojenih deželah, bodisi da pripadajo onim na-rodom, ki se prav sedaj bore za svobodo. Pri tem pomemb-nem poslu lahk<> vodijo vse študentske orgamiizacije enotino akcijo. Toliko prej, ker ni&o študentje nikoli bili in nitt ne morejo biti tista družbena sila* ki bi stala dogodkom ob strani. Razen tega se 'bavijo študent-je vseh dežel in torej tiidd nji-hiove organizacije z velikim šte_ vilom skupnih problemov, ki se pojavljajo pri njiihoin, ki si jih pridobivajo n& raznih univerzah. Sedaj je na primier velika v«čina študentov. skih organizacij Ziadnteresiraina a&a hitrejšo mod€rnizaci3,o ali bolje reičeno, retfiormio visoko-šolskega izoibVaževanja. z dru-gimi besedami, štud«mtje vseh d«žel čutijo potrefoo, da *e spo-zcevajo s strokovnim zmanjem ta izkušniamii drugod p,o svetu. Tako so študentje vseh strok zainteTesirani zQ bolj razširjeno mtednarodino izmenjavo študen-rov pri izvrševanju strokovm© prakse. To dejstvo postaja tem bolj pomembno v takih okoli-SSinah ir/primeirih;,. 'kj er sodelo-vanje med državam; in univer-*zami zaostaja za sodobnimi po-^rebami. V tesni zvezi s te-m lahko go-vorimo tudi 0 nizu skupnih aK podiobnih protolemov na področ-j.u materialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite. Prav tako mati^čna in visoka poljedelska šola ali visoka rudarska šola, oatali, manj sre»6ni, si lahko it-berejo kunte geodezije, geologi-je itd. ali proizvodnjio. Logično bi bilo, da gredo na univerzo najboljsi uičenci, Ven- ski pogoji za pridobivanje ena-kih pravic. Podoben je tudi primer glede mednarodne kon-ference o boju proti tuberku-lozj med študeoiti. , . ... . . , Mnogo skupnega pa druii .^> ^^L^^S štud>ente razniih. dežel tudi ina w področju kiulturno - umetni-ških in športnih aktivnosti.. No_ bana stvar «e bi smeia ovirati študenov pri poveczovanju in sod^lovanju preko teh 0!blik njiw hiovega življenja. V nasprotnena p^rimeTU ne bi to pripeljalo sa-m»o do mespoštovanja —. karakteristike. Ditrektor in foraialmo • tudi mladinska organkacija dasta svoje pisme- mamic in tet spreminjajo v re-vije dragih toalet z globokimi dekotteji, črnih oblek in me-tuljčfcov,' polonez irtd1:, s0 za vsakega sredinješoloa družabna obveznost. (Tako mislijo tisti, ki ji-h obiskujejo za draS de-nar). J>dber jazs je na grame^ ka-kor zlato (verjetno zaradi stra-hu pred hipervitaminozo) in za. to se ni treb^ čuditi, da mnagi 2e v prvih dneh svoje z,go_ dovine so Marokanci zidali ču-dovito lepe stavbe^ k\ s0 se ohranile do današnjega dne. Madersas so se imenovali is-lamski kolegiji( ki so danes med najlepšimj primerki mo-grabinske arhitekture. Največ jih je v Fezu, prvem glavnem mestu Maroka, ki je bil že v 10. stoletju pomembno središče inteleiktualnega in duhovnega življenja. V ra>zdobju- od 10. do 1*# sto-letja je bil0 zgrajenih b največ teh stavbt ki danes predstavlja-j.o najpopolnejši izraz mnjsli-manske umetnosti v Afriki. Da so bile grajen© za študij in pre-bivaJištčte študentov, dokazuje že njihova arhitektura; štki glavne stavbe obkrožajo štiri-dglato dvorišče ali patio. Stav-ba, ki je bila najbližja Meki( je služiLa kot molilnica, Študent-ske sobice So bil© razvrščene na notranji strani, s pogledom na arkade, ki so obkrožale dvo-rišče, le redko kdaj s0 bile obrnjene na zunanj0 stran. Marmornat vodnjak v sredini dvorišča je služil za ritualne obrede. Religiozen značaj madersas je izhajai iz sistema vzgoje, slone-čega na koranu, in je obsegal islamsko pravo, arabsko litera-turo in teologijo. Pouk in biva-nje v teh šolah je bil brezpla-čno, kar naj bi stmulitalo predvsem revne žtudente, da bi se posvetili študiju teolog:je. Najstarejša univerza na vsem mediteranskem področju je ver_ jetno univerza Karueein v Fe-zu, ustanovljena leta 850, ki je postala v 10. stoletju eden naj-bolj znanih učnih centrov v severni Afriki in cel0 južni Ev-ropi. V 11. stoletju s0 jo še raz-širili. Največji prostor slon- na 270 stebrih in lahk0 sprcjme 20.000 ljudi. Ceprav turška dominacija ni nikoli dosegla Maroka, je bil turški vpliv tudj v Maroku pre-cej močan. Vedno močnejši sti-ki z Evropo Pa &o leta 1933 pr;-peljali do prve šolske reforme v življenju karueeinske univer-ze. Pred nekaj leti so odprli tu- di oddelek za dekleta — prvi v sistemu islamske vzgoje, Poleg te tradicionalne, speci-fično islarr.ske vz.goje je nastal v Maroku tudj moderen šolski sistem. V šolskem letu 1957-58 je bila v Rabatu odprta prva un:v&rza s tremi fakultetami: za literaturo in družbene zna-nosti, pravo in politične ter ekonomske znanosti in naravo-slovna fakulteta. Moderho pojmovanje vzgoje je privedlo do zahtev za odpra-:¦ vo starega sistema vzgojet ki je '¦ preveč akademski in oddaljen od vsakodnevhega življenja, če-prav nekateri zahtevajj, naj stari sistem ostane, izpopolniti ga je treba le z modernimi vzgojnimj metodami in predme-ti. Pri vsaki šolski reformi pa skušajo najti lastno rešitev za problem, ki je skupen vsem arabskim deželam — združiti tradicijo z zahtevami moderne-.— ga življenja in tako ohranitljB nacionalne značilnosti in inte-*« gralnost arabske kulture v okviru svetovne kulture. Mednarodni študentski klub bi bil potreben Lt&ni je nniverza v Kair« prasneval« petdesetletnico. Krajšl sestavek o njej berite v naslednji številki In želja študeintov raznih naro-dov, ampak bi se onemogočiila &na od zaačilnitj, potreb vsake-ga civiliziranega človeka. To je razvidno tudi že iz dejstva, da študentje, kot vsi mladi ljudje, žele prikazovati drugim svoje moči iin izkušnje. Kot se stelkaj0 resnične naci&naLne kul-turne pridobitve v enotno za-kladnico svetovne kulture, tako bi bilo potrebno. da predestav-ljajo celoto tudi razne medna-rodne študentske manitfestacije kulturnega značaja. 2al pa tudi tu zasledimo dve smeri: zahod-no in vzhodno. Na festivallh gledaliških. grup, zborov, orke-strov sodelujejo v glavnem le tistoi študentje, katerih nacio-nalne študentske zveze prdpada-jo mednarodnlm organizacijam, ki pomagajo T>r\ organiziranju teh festivalov. Vzemimo zapri-mer samo nedavni svetovni festival na Dunaju. Ne samo, da nekatere študentske organi-zacije niso hotele sodelovatl, ampak so celo organizirale go- n,0 mitšljeaje o XY. Hazen tega je potrebna še klasifikacija rodbine. V vojne šole pridejo, n. pr. v veliki ve^ini le otroci delavskih. staršev. Vse to bi bi-lo koristno, če ... Sin advokata je zaradi svoje antisocialistične dejavnosti poslan na delo v to-vairno. kjer dobi kla©ifikacijo smatrajo Preslyja za vrhunec zabavne glasbe — za^to ker ga je le mlokdo slišal. Sicer pa odlii6na tehni^na oprema večine šol omogoča precej dober pouk. Kinoprojek-torji, radio in magnetofoni, kje,r je mogoče, pa tudi televizija, pomagajp predavateljem. »Kongres« poljskih avtostoparjev je potrebna izmenjava delovnih njQ protji udeležencem tega fe- iakušenj pri organizaoiji stano-vanj, prehrane, štipendiranja itd. Gledano s te strani štu- stivala. Toda kolikor je Skodlji-vega v ločenih, vzporednih mednarodnih štud&ntskih špoTt- dentskega življenja se jasno ka- nih organizacijah, toliko korist. 1"~" --1-1-- —-J -- neje je prirodno organiziranje svetovnih študenlskih športnih akcij, kii s0 vsem dostopne, kot je toprimer s športnimi univer-ziadami. žejo pomembne razlike med po-sameznimi deželami in vlcgo študentski-h organizacij pri že ©menjenem delovanju. Gotovo Pe je, da tem rszlikam iusd vzrok dejstva; ,da se mednarodne štu-dentske korJe.ence [n 3i.siaiiki Odvijajo vzporedno in ločeno h naših briigjd to lepo pottrjmje. Vse na?e na&e brigade so bile tri-kirtat udiarne, specialno so bile pohva.lliene: I. ŠDB Tone Tom-šiič enfcr&t, II. ŠDB Maijida Vr-hovnilk dvaikirait, III. ŠDB Po~ hars&ih heirojeiv tnikrat, IV. SDB Franoa Rozimaiia-Stianefa ^eojfcrat, V. SDB Borisa Kidiriča »fcrat in VI. §DB Šnsčko Ko-save\a eirkrat. Skuparj so dale te bragade 130 udiaimikov. Usipzh briigad ni stamo v tem, da so doseglLe cetlo vrsto pri-znanj in poihval, mnogo važ-nejise je dieijsitvo. da je bilo enomessčno deilo na tjrasi za mnoige bngad'iirje šola vztraj-nega dela, kjietr so pridobiili de-lorvne navadte in diisciplino in pravilno gLedaniie in vredno-tenje fizdičmega dela. Vse to se bo cdrazilo p>ri njiJiavi osnovni nalogi, to je pri študliiju. seboj že traso. Naše delovne a'kcije so do prinesle tudii k zibližanjiu in spoznaivanju naše mtedine z diružbeno proWematiik.o v pa-afc- Včasih se smabra, da smo svojo nalogo dobro izpolnill, Če smo or-ganlzirali nekaj predavanj in de-batnih večerov ter imeli celo vrsto sestankov. Ne. študentska organizacija si mora prizadevatl, da svoj krog dejavnosti čimbolj razširi in vključl v svoje delo Cim veCje število svojih članov. To pomeni. da niso zacosti le pre-davanja in debatnl večeri, ampak da moramo skrbeti, da na člm raznovrstnejSi način vključimo študenta v najrazlienejše oblike dejavnosti naše organizacije. Tu mislim predvsem na razne kultur-ne skupine, športna društva, se-minarje, krožke itd. To so oblike delovanja, ki so čestokrat za štu-denta zelo privlačne in s poveča-no aktlvnostjo lahko Zveza štu-dentov ob rednem delu take sku-pine širi svoi vpliv in program. si Sp vpčio vIjoco na c/v v +phti Nadalje moramo vključevati štu- Center za marksistično vzgojo štu- poigledu odfrgrali pcnfcraijdnski kluibi, kii so dialeč presegii- sivovj oikivir pirvotnega delovanja, ki se je često zredaacirad na orga- nizacijo diružaibnega večera adii akademsikeigia plesa. Delo klu- bov je danes mnogo šiirše. Do segli so lo, da so tesno pove- dente v vse oblike družbenega upravljanja ne samo na univerzi, ampak tudi izven nje. Naši pred-stavniki v najrazličnejših organih družbenega upravljanja so svojim delom dokazali, da niso le zago-vorniki svojih ozkih interesov in so s tem opravičili zaupanje. ki nam ga je dala družba, da lahko sodelujemo pri reševanju vseh vprašanj, bi so za nas neposred-nega ali tudi posrednega značaja. Predvsem pa je važno, da ima Studentska organizacija posluh za to, kaj se med štndenti dogaja, katera so vprašanja, ki se o njih govori na neoficielnih mestih in prav na taka v.prašanja moraorga-nizaclja in šola dajati odgovore. Zato je nujno, da se težina vzgoj-no politlčnega dela prenese na čim manjSe enote, to je v letnike sa-me. Za širše, oziroma bolj poglob-ljeno delo pa naj poskrbi Univer-zitetni odbor z najrazličnejšimi in tehtnimi oblikami dela. Se nadalje naj deluje Studentska tribuna. ki smo 1o ustanovili že lani, a ni iz-polnila svojega programa v celoti. Povezana naj bi bila s SocioloSkim inštitutom univerze. Univerzitetni odbor in Univerzitetni komite ZK pa skupaj pripravljata dentov, ki bo omogočil našim Cla-notn bolj sistematično in poglob-Ijeno spoznavanje problematike današnjih dni in marksističnih osnov. REFORMA IMA NAMEIi, 0MOG0ČITI NAJVIŠJO IZOBRAZBO VSEM DRŽAVLJANOM več štud'- n o dialh, da b tov še več.v od letošmjeiga. Za- to moramo pravočasno oipraiviitJ visa priipravljailna dela. Pa se nefttaii, iagutoitti ne smeino stiifca s tiistiimi žitudenti, ki so že bill auije aikcija, ki simo jo iKvedli v piretefclem letu. V pniihodinjem letu se bo iz- in naloga na5e ot^aniracije je, ^^> umverae nasipoh. dla .i,u.di v K-?doče pridobi čim- Da Je to res' nam le^° dok'a" z.a delo v briga-vv našiih študen- Okrajd so .polkaizali velako raziumevanje za režiitev pere-čega problema — pomanjikainje štodientskilh stanovanj. Na raz-polago so dali denarna sred-sta, taiko da smo letos lahko zaičeii z izgradnjo dfveh noc/iiih v brigadaih, saj bodo le-ti naij-bottijiše pn:fcaiza.la vsem ostalim Shidentom lepoto in koriisitnosit objekiov v Students(keim nase- alisticni razvoj predstavlja in zahteva ne samo večje število, ampak tudi drugačno izobraže-vanje visokokvalificiranifa stro-kovnjakov. Toda podedovano visoko šolstvo in njcgove kapa-citete niti približno niso zado-voljevale naših potreb. Med prviroi ukrepi, ki jih Je storila naša družba, da bi vskladila visoko šolstvo s po-trebami današnjega časa, je bilo širjenje visokih šol. Zelo se je povečalo šte- raisirjah ia-na.io naši štiudente/ld klubi svojega zastopniika. V živ- Ljenje svojega :ktraoa. se ne vikljiučujejo le posredno porako vodstev, te>mveč tudi ne:po- sredno z raznimi športnimi in kuditurnimi pirired.itvarni in go- stovanji. Ob takem delovanju poikrajiins(ki'h kluibov ni nič čuidno, da se tudi okirajna vod- sitiva bolj zanimaijo za življe- nje svojih Studentov in za pro- Gostje na letošnji skupščini ZSJ ljubljanske univerze Na poipoiLdansikeim dielu sikup- predv&em pa ae je treiba bcnritti ščine ie sipregovoril že predlsed- za redni podiiplomsfci študag in izvršiti vrsto O'rganiizacijsMlh in vsebins/kih spneimemb. Na prakso le politično zreli študentje Studentje bi se moraOi zajve- druižbenjim potirebaim nažega nik Univeirziitetnega sveta tov. Jože Pernuš o viogi in pomenu naiše refonme študiija v zivezi z nagilim razvojem proiizivodnje V z,vezi s tem se seveda po staivlja vprašanje, kiakšen pro- in proizvadalniih siredisterv, ko m naj i!mafjo posameeni ddplo-dosedanji sisitem žolanja 1'jfudi, manti in posameKni ciiJdd študi-noviih ikadirov, ne zadovodijuijejo ja< inverziua fitaidiida je stvar, več. V perapektiivi bo potcrebno ^ jO je treba čiimprej predisku-irneti na visoikiilh, višjiih in srednjdih strokovnih šolaih take ddplomiante, ki bodo v cefoti dati, da ni celotna refonma za- to, da olajša šitudij, ampaik je n/jen cilj v tem, da ustjvairimo dSplomanta, ki bo odJgovaTjai gospoda.rstva. To mora biiti c»-novno vodiJo in zato je tireiba reformo študaja prar/iino uismerjaiti. »4n,^ v,^i i-n-- V-! i"t,i j. daleč presegajo število diplo- štodfenteh ake1?, hkraitd pa Iju. Poleg tega pa so nam po- miranih; zlasti na tehnični fa-Doco znaili vnesti v vrste ns- maigali opravntii se celo vrsto šiJh članov brigadliTstki zanos, ki cikcij, poselbno P'ri organiizira- nju piroslaiv ob 40. " ©¦bletnic; riaim ne bo komiisiii! samo prl arsamzaeiijii naši'h briigad, am- Zveze komuinistov in SKOJ. S pslk bo lahko v velilki mieiri po- sodMovanjem z oikraiji moa*a žbml die|7o naše organizacije na- siplcih. Pravočsisne organi-sacij- ske ririnraive pa bodo omogo- čide. r".^ bcdo bri;E"ad:e lahikoiz- brp^ na^oilF^ vodisiiva in da tiršrti ter sestaviii konkretne predloge, o čemeir bi nafj odlo-čali univerziitetni organi. Tega zadovolijevaiLi -poita-ebe d>ružbe. ne moremo doseči talko, da gre- Republiiišilfia sikupSčina je spre- mo na enos.ta.vno prenašanje j€la nesahiciijo, v kateri nailiaga univerzi, hjenim organom ter vsiem ositaliim faktoirjem na uni- veirzi, med kateinimi so tudi študentije, naj vcdiiijo refoirmo šolstiva v iej smeiri, dia bo zače- la gradacija študiija tam, kjer mezni diplamaiiti imeli isivoje jo zahtevatjo naše diružbene pri- mesto v goisipodiarslkeim in druž- like in naše goisipodar&tvo, bsnem sektorjiu. posameznilh predmetov itz zad-njaga v prvi ietnilk, attnpak je tretoa iti na popoilinioma novo formdiranje učniih proigiraimidv" m glliediaiti, na kakšen naein bomo prišli do tega, da bodo posa- Razširitev kompeteno revizijske komisije nasa organizacijia nadiaijevaiti; sikribeti pa mora, da se bodo naiše vezj; še bolrj učvrsitide, dia bodo naša sfcupna prizadevanja v©dno bolij plodna in mnogo-se bodo briigadliirji sipoznali med stnanska. NAS)ALJNJE NALOGE V IDEJNO P0LBTIČN1 VZGOJI ČLANOV ZŠ Iz teh misli se nam jasno kažejo naloge, ki stojijo pred našo orga-nlzac.jj v nadaljnji iaejno-ipolitič-nl vzgoji naših članov. Osncva nr.šega nadaljnjega ideo-loško-poliiičnega dela je Program Zveze komunistov Jugoslavije. Da-našnje izikušnje pri š'tudiju Pro-grair.a ZK.J gavore o tem,vda smo usipeli naše ideološko delo dvigniti tako kvalitefno. kot tudi raasovno. Diskusije o Programu po naših združenjih zajemajo veliko večje Stevilo študentov kot prejšnje leto. Dejstvo. da se je velik del študen-tov s Programora seznanil in fia si prizadeva za njegovo realiza-ctjo Je eden od dokazov ideološke zrelorti naših članov. Studij Pro-grama nam je omogoCil bolj na-črtno in sistematično itteološko delo. Letos moramo začcti s siste-matičnim štuciiranjem Programa za vse študente in to na tak na-fcfoi, ,da se bo študent v času štu-dija lahkp ob&irno seznanil vsaj z osnovnlmi vpraSanji, o katerih go-vori Program. Zato je treba ce-l&tno materijo porazdeliti po let-nikih in jn še posebej prilagoditi potrc'bxm strcke. VeCja pozornost naj se posveti proučevanju znan-stvene lilerature naših in tujib marksistov. v prvl vrstl sevcda klasikom marksizma. Na splcšno lahko ugotovimo, da fakultete študentom ne nudijo do-vol.1 široke razgledanosti in to za-radi objektivnih in včasih tudi subjektivnih težav. Zavedajoč se tega, kakšen mora biti današnji strokovn.iak, ko zapusti šolo in se sreča z novimi problemi, smo štu-dentje z veseljem pozdravili in celo sami postavili zahtevo, naj bl se na vse fakultete. kjer se v sedanjem rednem programu ne cbravnavajo vprašanja, ki jih za-jemajo družbene vede, uvedel nov predmet; uvod v sociologijo. Prva predavanja tega predmeta bodo že v letošnjem letnem semestru. Na-loga naše organizacije je, da si prizadeva, da bo odnos študenta do tega predmeta kar najbolj re-sen. Da se bodo študentje lahko seznanili tudi s tistimi vprašanji svoje stroke, ki niso v učnem pro-gramu. oziroma so obravnavani v ožjem obsegu, se naša organiza-cija zavzema za ustanovitev svo-bodnih kateder, ki bodo študentu prav gotovo razširile in poglobile znanje. V popoJdanslaem d«lu skup-Ščine je podal poročilo revizij-ske komisije pri Univerritet-nem odboru njen predsednik. Delo revizijsike komisiJe Je bilo v preteklem letu sestavljeno \% revizij&ko-inštruktorskih pre-giedov združenj ter m revizij-skih pregledov dela Univenite-tnega odbora, Mcdnarodnega odbora SPD, SKS, Tribune in itadentsikegra t»bora Ankaran. Pri svojem pregledu je ko-misija naletela na nekatere po-manjkljivo&ti, kot na primer, da se še vedno ne vodi vse fi-nančno poslovanje združenj preko ameriškcga žurnala, ki je najjvrikladneiša oblika, tem-več imajo najrazličnejše fonde, ki jih vodijo ločeno, izven po-slovanja ZŠJ. Opaža se še ved-no neredno pobiranje in odva-janje članarine UO, neaiurnost ln pomanjkljiva dokumentaei. Ht veSiita združenj še nima popisa svojega inventarja in podobno. V letošnjem leia j« revizij-ska komisija UO tudi prvič pre. gledala poslovanje Študentskih svetov v študentskih dotnovih in ugotovlla, da svojega dela ne opravljajo zadovoljivo. V bpdoče bo treba poenoiiti tudl finančno poslovanje študentskih pokrajdnskih klubov. Potrebno bi tudi bilo, da bl revizijska komisija že za časa poslovanja študentskega tabora Ankaran občasno preg-ledovala njegovo poslovanje, ker j« pregled ob zaključku poslovanja zaradi ogromnega deJovanja te sekcije precej ot«žkočen, pozneje pa s« nastale pomanjkljivosti ne dajo več odpraviti. Spet beseda o učbenikih in skriptah Star, še vedno nerešen probiem Delovno predsedstvo skupšdine ZŠJ Ideološko politično delo in reden študij §ekretar Univerzitetnega ko-m;'teja in Član Centralnega krko-li pride. •Zveza študentov dobiva ved-no večjo' vlogo in s tem tudi vedno večjo odgovornost za svoje delo. Kar se tiče dela ni1-ših vodstev, pa lahko ag>>ta-viimo še ce,Lo vrsto maloma:-- nosti in neodgovornih ravnanj posamezn.i'h študentov. Zato bi morali v bodoče posvetiti te-mu vprašanju več pozornosti . Ce bomo v še večji meri raz-vill naše idejno-polittično delo in tako omogočili §tudento;n, da se boClje seznanljo z vseml temi stvarmi in povečajo zani-manj© za-nje ter zaostrevali od-govornost naših študentskih funkcionarjev pred frlanstvom ter afcti.vizlr.ali vse članstvo, b<3-mo s tem napravili v organji-zaciji velik korak naprej in bo naša univerza res pcnstsld šola mladih intelektualcev, ki oodo častno nadaljevali tradicljo, ki so jo pred vojno priieli napred-ni študentje. Diskutantl so se ustavill tudl pri aktualnem problemu subvencJoni-ranja in štipendiranja študentov ter problem vloge pokrajinskih klubov pri irboljšanju socialno-ekonomskih prllik študentov. DeJ-stvp je. da so materlalna sredstva, ki so na razpalago, v povpreCju mnogo prenlzka ter da z njlmi ni mogače kriti nlti večjega dela vsakodnevnih potreb. Tudl pr&blem skrlp in učbeni-kov je že star in je bll že več-krat obravnavan tudi na posamez-nih skupSCinah; posebno sedaj, ob reformi študija, pa d&biva še prav Poseben pomen. Jasno je, da se mora težnja po izbolišanju natina in vsebine študija vsekakor v prvi vrsti najprej odraziti v tistl nte-raturi, iz katere Crpa Student svo-je znanje. Studentska organiza-cija se s tem problemom ubada vrsto let, a Je kljub pomembnim uspehom, ki jih je organizacija ZSJ dosegla na vseh področjih svojega delovanja, ta problem ostal še vedno nerešen. To natn zgovorno potrjujejo podatkl, da imamo danes uCbenikov in skrlpt samo za kakšnih 20 odstotkov vseh predmetov. Ta problem s'cer nl na vseh la-kultetah enako pereč, Je pa v ve-čini primerov težak, tako da je aktivnost posameznih organizacij v tej smeri močno narasla, po-sebno v zadnjem času, ko je v teka uveljavljanje reforme viso-košolskega študija. Spomnimo se samo številnih delegacij, ki so oblskovale tovariše profesorje in Več stikov s profesorji tudi izven sirogo šfudijskega področja 'Obllo zdrave kritike in vrsto res dobro spozna študijsko ma-pravilno postavljenih, konkret- terijo. Zaradu tega je nujno r-re- ba Izpopolniti nezadostno zase-dena asistentska mesta ter dati tem ljudem tud; st^muilaoijo, ki bo le v prid njihovemu delu in odnosu do predmeta in štu-dentov. nih predlogov je v svoji disku-siji podala tovarišica Francka Strmole, ki je najprej citirala nekaj podatkov o letošnjih uspešno apravljenih izpitih pr-vega lefnika. Zadovoljive rez.ultate so po-kazale predvsem fakultete teh-ničnih strck, kjer je povprečje pozitivno oprav!ljen':h Izpitov okrog 70 odstotkov, na gradbe-ni in pravni fakulteti pa dose-ga komaj okrog 30 odstotkov, V spliošnem ,pa se giblje povprefi-je na celi univerzi okrog 50 od-stotkov- Upoštevanja vreden predlog b! bilo tudi orgainiziranje po-uka na fakultetah, da študent S predpisi, ki bodo v krat-ketn izšlii( se bo najbrž regu-liralo tudi že zdavnaj nerešeno vprašanje večjega števila štu-dentskih predstavnikov v c)ruž-benih orgardh upravljanja. Za-radi bli-žajočr.th se vtflitev pa bo treba to stvar pospešeno reše-vatl. Seveda pa moram,o gleda-ti tudi na to, da bodo ti pred-stavniki svojo funkcijo tudi v redu izvrševali in sp>roti poro-čali svojion Vjolivcem o svojem deiu ter da bodo hkratj spre-jemali in izvajali vse korLstne predloge, sugestije ;»n mnenja. Potrebno bi biilo večkrat orga-nizirati zbore volivcev po fa-kultetah, kar doslej še ni bilo uvedeno v stalno prakso. Od predstavnikov naših druž-benlh organov, predvsem pa od naših prcJfesorjev moramo zah-tevati, da se bodo v polni me-ri odzvali vabilom na naše skupžčiiine, ker le tako bodo ia-bko prišli v stik z našim de-lom, s problematiko, ki ni čisto študijskega značaja in si ustva-r*iti pravilno mnenje o tem. Tu-d'i mi ssmi si moramo prizade-vati, da bodo prišl!i ti ljudje v večji meri v stike z nami, kar naj bo naša nadaljnja naloga. jih prosile za skripta, odborl po-sameznih zdmženj po fakultetah so ustanavljali posebne komisije za skripta, ustanavljali so se lastnl fondl v ta namen in podobno. Večina tovarišev profesorjev ja z razumevanjem poslušala želje študentov ln bila prlpravljena na-praviti vse, kar Je v njihovi močl, vendar je razen v res izjemnib primerlh ostalo vse skupaj samo pri obljubah. Nl pa majhno Ste-vilo tistlh profesorjev. kl so nam odklonlli vsako pomoč v tem ozi-ru, s tem da so potenclrali neke negatlvne strani študiranja po skriptah, pri tem pa priporočali oblllco tuje literature. ali pa so neizpolnjene obljube opraviCevali a prezaposlenostio v raznih pano-gah industrije, inštltutih in drugih znanstvenih institucljah. Tl pro-fesorji bi se morall zavcdati ,da so v prvi vrsti pedagogi ln da Je njihova dolžnost. da nudijo Itu-dentom poleg predavanj tudi osnovne pripomočke za študij, to Je učbenike all vsaj skrlpta. V takem primeru se nikakor ne bi dalo opravičiti stanje, na pri-mer na strojnem oddelku elektro-strojne fakultete. kjer je za 32 predmetov, ki jih slušatelj posluia v času Studija, pa razpolago le skrlpta za en predmet. medtem ko se za 23 predmetov poleg zapiskov prip&ro6a o-koli 7<> knjlg, vetino-ma v tujib izdajah. Popolnoma jasno Je, da se prl tatkem stanju učbenikov ne more niti upati. da bi študent Izpolnje-val vse svoje dolžnosti do fakul-tet in družbe tako, kot bi bilo pri-Cakovati, namreč. da bi študlj končal v določenem roku. pri tem pa obvladal vse tiste osnove, ki jih mora odnesti iz visoke šole. Zaradi tega lahko z veliklm ve-seljem pozdravimo ustanovltev univerzitetne založbe. ki ima za-enkrat sicer še skromna sredstva, pa Je kljub temu že v prvem letu svojega obstoja dala že prav lepe rezultate: 18 kompletno opremlje-nih skript .poleg tega pa jih J« nekaj še v pripravl. VeC kot verjetno je. da bo naJ« založba ob podpori vseb članov nniverzitetne skapnosti izpo^nila vsa pričakovan.fa. seveda samo T tem primeru če bo naše učno osebje koristilo to pridobitev Ul čimprej predalo rokopise v tl»k. VELIK PREMIK V DELU ZŠJ (Nadaljevanjes prejšnje stTatii) visokokvaiificiranih diplomii-tov. Nadrugi strani pa strokov-na u&posobljenost, ki jo dajejo univerze, ni vedno v sldadu z novimi zahtevami sodobnega gos5eni statuti in programi še nadalje menjali, ne smemo sma^rati, da v takšni situaciji labk® popuščamo in odstopamo od postavljenih norm. Pri mnogih predmetiih so storj«ni ukropi v zvezi z re-formo študiiija le formalni. Po-m«n!jo le adnv.nisitirativno za-ostri^ev režima, le formalno vs3da|evanje šitudijiskih nair-tov in programov z zakonom in na!a^av% študent«m nere-alne zahteve. Poneikoil smatra-jo, da moraio še nadalje ostati vs! predmeti, vaje in dosedanji n«^fn iizvajanja pouka, za odo naše zahteve do firnžbe v okviru nienih realnih možnosti. Stanje na naši uaiverzi v tem poglefiu ni najboljSe. Se vefino je povprečna štiipenciija le okrsg 5.000 &\n, števllo štipendistov pa je ne-kaj nad 33 procentov od celotnega itevila vpisinih Ob tEdiem stanju mlslim. da se mora Zveza štufien-tov zavzemati, da se kro« ^tlpen-clistov poveča in ia se štipcndl.-e zvlšajo vsaj v okviru 7a>konsko predpisanih možnosti. To pa j.e sc-veda sanio ena stran, za kar naj se zavzema naša organlzacija. Dru-ga. prav tako važna stran je. da svojo široko aktivnostjo skrbi, da se bodo štipendije res pra^iftno razdeljevale tistim. ki jih res za-služijo zaradi slabega raateria!ue-ga stanja in zaradi splaš.ie deTav-nosti. Prav tu so se včasih javlja-le nekatere napake; letnik sam aJi združenje zaradi ne^ktivnosti all familijarnih odnosov se ni upal opozoriti štlpenditorja, na.i neKu-mu 5'tiipendije vzame 'n da dn ge-mu, ki Jo je boU potrebea in ki jo tudi b&lj zasluži. Na r.rugi slia-nd pa so se dogajali tudl primeri, da so se štipendlje podeljevale brez razpisa. Take Drimere mora-mo najostreje obsoditi. Nova ured-ba o štipendiranju je ncikatera vprašanja, kl so dosiei prodstav-ljala probleme, rešila, a popolne-ga rezultata ne moremo prlčako-vati le od predpisoiv, pa6 pa prcd-vsem tudi od aktivnosti nas samjh in od čimbolj tftsnega oovezcvanja Stipendistov % dajalcl Štlpendi]. Prav bi bilo, da se študent že v času študija vk1ju«i v kolcktlv, kamor bo prišel po diplomi, in spozna njegovo življenje 'n pro-blcme. Druga oblika materialne pomoil študentam so subvencije. Doblmo jih v vlšini devet milijonov letno od Rektorata univerze. V prete-klem letu smo vso vsoto razde-lili na tri dele; na Studentsko na-selje, Akademski kolegij in na Osrednjo Studentsko menzo. Tak način subvencioniranja ni bil rav-no najboljši, ker so študenti, ki ne stanujejo v študentskih domo-vlh, dejansko bili prikrajšani. Za-to smo se letos odločill, da bomo delili smbvencUe res tistim š-tu-dentom, ki potrebujejo pomoč, ne glede na to. ali stanujejo v uomu ali ne. O tem, kdo naj dobi sub-Vfencijo. ne odločajo več socialno-ekonomskg komisije pp domovih, aimipak socialne komisije po zdru-ženjih. Seveda morajo pri presojl, komu pripada subvenclja in komu ne. sodelovati študentje iz vseh letnikov. Ne sme se. dogoditi, da odločajo o vsem edinole soclalne komisije, ne da bi se prej posve-t&vaLi s širšlm krogom študentov, ki prosilce bolje pozna. Studentski domvi še vedno ne morejo spreje-ti velikega števila študentov. Za-radi materialnih težav (gradilo se je samo menzo v Studentskem na-selju) v zadnjih štirih Ietih nismo mogli zgradlti novih stanovanjskih objektov. Zadnje leto se ,1e stanje obCutno izboljšalo. Odgovorni f»-ruml so k&t vemo z razuraevanjera pristopili k reševanju stanovanj-skega problema in z njihovo po-mcčjo smo dobili potreben denar za gradnjo, talko da smo let.os lahko začeli z gradnio dveh novih objektov v Studentskem naselju. Sikrbeti moramo, da se ta način pridobivanja sredstev še izpopolni s tem. da bomo v mrežo investi-torjev vključili čimveč podjetij, predvsem tlstih, ki imajo več šti-pendistov. Pri tem bodo imeli tu-di veliko vlogo tudl naši pokrajin-ski študentski kiubi in seveda tudi naša organizacija kot celota. Prl-nadaljnji gradnjl študentskih do-mov pa se nam adpira drug pro-blem. Namreč ta, kje bomo gra-dlli. Smatramo, da ie treba čim-prej razmisliti tudi 0 lokaciji bo-dočlh Studentskih domov, kajti gradnja velikih študentskih cen-trov ima celo vrsto slabosti in je zaradl tega nesmiselna. Ze izdela-ni načrti pa na.1 bi se realizirali v obliki, kot so bili izdelani. Prav sedaj. ko se predvidevajo podraži-tve stanovanj in električne energi-Je ter zvišanje cen nekaterim dru-gim artiklom, se bo velik del štu-dentov znašel v še težjem poloŽ3-Ju. Prizadetl bodo štiidentje, ki stanujejo v študentsklh domovih, posebno pa oni, kl stanujejo pri-vatno; teh Je prlbližno 40 odstot-kav. Temu problemu je potrebno po-svetitl vso pozornost in skupaj z odgovornimi Cinitelji najti na.ibolj-šo rešitev. Morda 3e najiprimer-nejša rešitev v povečanju Stevila subvenclj, štipendij in pospešent gradnji študentskih stanovanj. Razmisliti pa moramo. kako bi se dala zvišati vsota posameznih. sub-vencij in StJpendij. To bi bilo nekaj načelnlh misli ln predlogov ob stanju na naši univerzi ln o problemih kl posta-Jajo vedno bol.l aktualni. V nada-ljevanju skupščine pa bo disknsija dala napotila za nadaljnje delo. tm Predsednik Univerzitetnega sveta tovariš Jože Pernuš med razpravo Vso skrb za kvalitetnejšo m vsestransko gzobrazbo mvz Tov. Rugelj, Mudent medici-ne, je v svoji diskusiji obrav-naval nekatere organizacljske in ideološko-politične probleme na naši univerzl. Predvsem je poudaril dolž-nost aktivnega idejno-politč-nega udejstvovanja članov ZSJ. Ce pa pogledamo, kako se v živi, vsakdanji praksi izpolnju-jejo te dolžnosti, potem bomo zlahka prišlo do zaklju^ka, da imamo neko določeno števiio članov, ki teh dolžnostj ne iz-polnjujejo, oziroma le v toiiko, da plačujejo članarino, pa Se te ne redno. Del članstva ima tudi pre-cej malomaren odnos do svoje osnovne študentske naloge, to je do študija, Marsikateri sma-tra, da je študij popoLnoma privatna zadeva posameznika in da se naša organizacija ne sme vtikati v takšne zadeve. Ce pa pogledamo, koliko aruž- Korenito je treba spremeniti kriterije odhajanja naših študentov na inozemske prakse Problem odhajanja naših študentov na tako imenovane inozemske prakse, ki še vedno marsikdaj nimojo s tem pojmom dosti zveze, je lu našo univerzo žal še vedno pereč in aktualen. S tem v zvezi je spregovoril v svoji diskusiji fov. Merhar Vili, študent ekonomske fakultete Prf Mednarodnem odboru se-stavljaj0 »rang liste«, po kate-rih študentje odhajajo v ino-zemstvo. Dogaja se; da gredo na te prakse j^udje, fc-i nimajo nitj domače strokovne prakse. Problem p.a je tudi to, da ni-majo osnove 0 naši družbeno-politični ustvarjalnosti, čeprav se lahko zgodi, da bo tak štu-dent moral tolmačibj našo druž-beno - ekonomsko stvarnost pred drugimi Ijudmi in pove-dati to; kar se danes v Jugo-slaviji dcgaja. Naši študentje pa v precej primerih za takšno tolmačenie n-so sposobni. Kriv-da leži na nezadostnem politič-no - ideološkem delu na fakul-teti, ker ti ljudje niso dovolj seznanjeni o naši družbeno eko-nomski problemati,ki ali pa štu-dirajo le tehnične dosežke naše dežele, ne pa tudi ekonomskih. Prev z^ato smo že lansko leto na Mednarodnem odboru skuša-li napraviti vse, kar Je bilo v naši moči, da t»i odhajali v inozemstvo na prakso ljudje, ki bi znali v&aj v grobem očrtati naše ekonomske uspehe, s či-mer je treba vsekakor nadalje-vati i'-n pričeti b seminarji. To naj bo tudi pogoj z,a prakso in ne samo znanje tujega jezika. Zato bi bilo treba sprejeti sklep, da se ta oblika dela — seminarjev z^ izpite tistih, ki bodo šli na prakso v inozem-stvo, nadaljuje. v ta namen bo treba pritegniti strokovnjake in politi^čne voditelje, da bodo tem vorna mesta. Tudi tej proble-matiki je treba posvetiti vso skrb. Prejšnjega diskutanta je do-pclnil predsednik M0 tova-riš Trajčov Joco, ki je po-vedci nekaj o dejavncsti M0, k! jc h'hi v zadnjih letih jelo široka in uspešna. Upravni odbor MO si je pri-zadeval, da s svojo dejavnostjo ustvari člm večjo zvezo z osta-li-md demokratičnimii organlza-cijami, kajti nedvom.no so tu precejšnja skupna stališča in 1© na podlagi aktivnosti vse^ or-ganizacij bi se lahko problemi, o katerih sm0 danes slišali, ob skupnih stališčfih uspešno reJe-vali. Delegati, ki se udeležujejo raznih mednarodnih seminar-jev, bi tudi moralj bii-ti v mar-sičem boljši od ostalih študen-tov. Predpogoj pa j&sevedaper-fektno obvladanje jezika. gtu-dentje, ki obiskujejo te semi-narje, morajo biti takšni, da bodo res dostojno reproducira- li našo univčrzo. Vendar kar se naše univerze tiie, lahko ugotovimo, da so delegati na teh seminarjih ustrezali p&go-jem, kar pa ne velja za delega-te drugih centrov. V bodoče mora mednarodni odbor o vsem tem bolj skrbeti in na take se-mčnarje pošiljati res samo Ijudi, ki bodo ustrezaii vsem pogo-jem. Srečanja žtudentov so precej pozitivna in jih. kaže š& naprej obdržati, saj lahko ugotavljamo_ da vsako leto pridobivajo na svoji vsebini in organizaciji. Postavlja se tudi vprašanje kriterijev za pošiljanje študen-tov na prakso v inozemstvo. V lanskem letu si je MO prlza-deval najti primerne oblike in način za to, Ena iztned oblik je bila tudi ta, naj se ljudje, ki gredo v inozemstvo, pravo-časno, osebno vpišejo v nasled-nji letnik, da v inozemstvu ne ostanejo dalj, kot Pa Je prea-videno. Kar se tiče prakse, ki jih organizirajo s&kcije v okvi-ru mednarodnega odbora, la-hko ugotovimo, da so tovariši, ki so bili poslani na prakso v pravem smislu, dejansko prido-bili na strokovnosti. To se pravi, da vendarle lahko ločimo prakso od »prakse«, Kot glavni pogoj prj pošilja-nju ljudi na prakso v inozem-stvo pa moramo postaviti ob-vladanje tujega jezika in na drugi strani poznavanje pro-blemov svoje dežele. bo stane vsak posamezen Stu-dent, potem vidimo^ da vpraša-nje študijskjh uspehov nikakor ni samo privatna zadeva posa-meznika in da ima družba pra-vico zahtevati od slehernega študenta soc:alističen odnos do dela, se pravi do študija. V bodoie bomo morali za-ostriti svoje staiišče do omenje-nih problemov in za njihovo odklanjanje najti tudj uts.-ez.ne cbliks. Ta probleme bi morali obravnavati na sestankih 'et-nikov in vzgojno vplivati na tiste, ki jim je študentska or-ganizacija dev&ta briga. V let-nikih bi tudi morali razpravljati o vseh tistih kolegih, ki malo-marno Studirajo. Ce v teh raz-pravah ne bi pomagala dobro-namerna.vzgojna Kritika, potem naj bi se odbor združenja po-služil tudj ostrejših vzgojnih ukrepov kot je ukor i.n v skraj-n«m primeru tudi izključitev iz organizacije. Ce se vprašamo, alj je da-našnji diplomant s svojo skraj-no nezadostno družbeno-poli-tično vzgojo (v večini prime-rov) res sposoben za odgovorne naloge, ki jifa bo moral spre-jeti na svojem delovnem mestu, potem moramo jasno odgovori-ti, da največkrat ni. Podrobne analize objektivnih in subjek-t:vnih vzrokov za tako stanje tukaj ne t»i podajali, poudarl-mo pa lahko, da smo mi v na~ šem socialističnem razvoju že prišli tako daleč, ko družbeno p^litičnega izobraževanja in vzgajanja mladega izobrnžen-stva ne moremo in ne smemo puščati vnemar. Iz razprave podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Joža ViEfana Naša mladina uživa pri svojih prizadevanjih vso podporo skupnosti Ob koncu dopoldanske diisfeu- ganje našiih kadiroiv, so zelo razvoj. Njena naloga pa nad bo, ilUlem ^!1TUZ!L5UZ" sdjejespreg^orltucdpodpmi. veMka. beno - ekonomske dosežke. Vsako leto ie organizirano tudi mednarodno študentsko srečanje, ki je letos dobilo tudl jugoslovanski značaj. To sreča-nje je potrebno še nadalje kre-piti ter mu dati tisto vlogo, ka mu gre. Letošnje sre<5anje pri nas je tujim udeležencem nudi-lo na seminarju možnost^ da so se se-znanili tud: z ljudmi iz operative. Velik probiem pa je problem višjih in visokih šol, ki imajo zaključeno šolanje vsakj dve leti. Tako pridejo Ijudje, ki s prejšnjim odborom niso imeli nobene zveze, na dokaj odgo- sednik Izvršnega sveta LRS dir. Joža Vilfan, ki je poudaril, Današnja generacija študen-tga odrciiiran j a ne posvečajo z vso zavzetostjv. Preprosto zato, ker jim ni po trebmo. Precej maljhno š*eviio umetniiško dognanih stvaritev je nujna posledica takega sta-nja. 2e velikokrat s-mo brali, da ie pomanjkanju veiike literatuna pr,i nas kriva neodmaknjenost času, kii naj bi ga veliki t,e.ks'.i upodabljaii. Neposredno vze*o to mnenje ne more držati, saj slovistvo miinulih obdobij beleži velike tekste, kii so obravnavai" najbolj živo sodoibnost. Problen>. ie naimireč dirugje. Celotni. druiž-beni ip,roces, ki ga ie aprožil-i revo-lucija še v desetletjih prei foirmalnim uničenjem kapital -stičnega sistema in se je odra-žail na ljudeh in snj.iihovih posi-mi^nih usodah, foi umetnika najbolj živo zanimiajo. do ne-davnega še n,i bil viden v ce lotnem razvojnem loku. N.i še bilo mogoče ločiti važruega ol mani važnega, odločilnega in odločujiočiega od sdučajnega. Na videz veliki, v resnicj pa drobm dogodiki so umetnika pogosto-krat prevarili in ga po}no zap>i sliili, tako da je posve^al pozor-nost sitvarem, ki ie zidaleč niso vtolikšnega pomena, kolikor rao-či jirn je posvečal. Ko pa se ta proces zdai usmeirja v določeno strugo n prdhaiajo stvari več ali maiii na swje mesto, se celotni ra".-voj tudi za nazaj jasnj kakor pofcrajina ot> dviganju megle. dagodiki se prevrednotijo, ne-važno odpada in se izgublja v Dozabi, ostaja pa reliefna pod?-ba celote, v kater.i ie v daljšem /* X Marjan Kunej: Kri kot kamen PIRANSKE SOLINE Morje, breznogo morje, v dolini cipres. Sonce je raslo in se zasidralo na plavem, svilnatem nebu. S tisočerimi zobmi se je zagrizlo v morje. Morje je umAralo, morje v dolini dpres. Kri je bila bela, kri kot kamen. Sonee je odplulo s temnorurnemmi jadri iz zenita. Zlati morna/rji so ga krmarili mimo sivih čeri proti obzorju. Ostala so jutra, slana, bela jutra... zgodovinskem obdobju mogoč«. presojati družbene pr&mike boij skladno in bolj pravično &••>*• pred nekaj leti. Nove vriednoite se že oblikujejo in pomen r^-volucije je tudi v življenjski perspektivi slehernega posam'"'-zn,ika jasno ali nekoliko man( jasno začrtan. Ta trditev seveda velja boli kot subjektivnj oi>-čutek, ki pa seveda izhaja iz diolačenih 0'b.iaktivnih »rgumen-tov. ObeneA je subjektivai ob-čutek botroval prepričanju, da piav ob takean dozorevanja družbenega proeesa klijejo tudi n^ožnosti za uimetnost, ki b*> dobivala svoj smisel in sveže pobude v ustvarjtanju navega ia ne več v rušenjiu star&ga, kar je v naših pogojdh tudi nikoli ni kdo ve kako 'Ogrevalo. rz 'e-sar izhaja tud; neizrazitost pi-sanja poslednjih let. Zajetje in razčlemha celotn«ga procesa rb »ovih vrednotah živl.ienja t>o-menjta snov in tern-o knj iževae-ga ustvarjania gen&racije, ki je pred vrati. To je generacdja, ki 1e šeie-nastopila in v svoj,:ih prvih, vo5 ali mani neizrazitih delih še živi od idejnega nihiilizma v pomenu, kot smo ga označiii. G-re ji za obra^čun s starim, da b'. lahko doživljala novo in vrednotHa brez predsodkov. Za ugo'tavlj>anj& njenih moižnosti v bodočei bi bilo korisitno poleg čssovnih perspektiv ugotavljati Se. temeljne zriačilnosti posame-znih avtorjev, ki po urnetniš!:' potenci in umetniških. intererfji bolj ali manj upra>vičeno sodi,o v irazvojni sklop slovenskega slovstva bližnje prihodnosli. Gre v prvi vrsti za njihov od-nos do sveta, v kolikor se ie v njihovem dosedanjiem delu že ookazala njegova značilnost. Odno9 do sveta se kaže m"»d drUigim v izibiri snovi, v pristij-pu k njej, v p>ronisti njihovega doživljan.ia-Ocenjevati kaže njiihove ob-jektivn« an subjektivne pogoje. Ta geoieracija, ki je torej ko-majda nastopila ali pa še bo. .s; je postavila za nalogo, najti v danem času in v danem dru?-benem okoliu tisto vodilno t_'-mo. ki jo doizorelost časa terja od ustvarjalcev. Človek, ki je preživel revoluoljo in ie nosilic novih maralnih osnov, človek našiih tal, tr>dno zakoreninjeii v občutenju in življenjskii sp.on-tanosti naših razmer, je tisto OiSred'nje. kar želi ta rod, pr;d kateirim ie bliižnja bodočnost in razvojna stopnica slovenske&a piisanja, razčleniti, •osvetlvt:, osvestiti in ohraniti v spominu Prva znamen.ja tak&ga hotenit se že kažejo v dosedanjih za-četkiih, v nekaterih predhodn'-cah snovanja, katerega prihoo p.ričakujeimo. Gre predvsem za težnjo po žiivljenjski osveščemo sti, po TDOStav ttvi stvari na T>r-a-vo mesto, po vsklajevanju pn- vin, kj. tvoriijo celoto neke ue sedne umetnine. Gre za sx> j-znainjie. da mora sodobna besed-na umetnina n&tranje pregn^li vse aspekte umetnikovega tib-življanja stvarnostii: ep.sko du-ie.mainje, emocialno prizadetost idejno prežetost in intelektuai-n[ m-otiiv. Ptrav ta prizadevania posler1-njs štLri knjige mlade slovensk' proze nakazujejo. Kritika, ki H-precej zapisala o tem., za našc razmere svojevrstnem izidu teb kniig ob istem času, je ocenje-(Nadaljev. na naslednji strani) Z AUU Apollonio Zvest; Tihožitje še o študentskem kulturnem življenju na univerzi Množičnost ali kvaliteta Ob razpravljanju o študentskem kulturnem življenju na univerzi se znova in znova u«tavlijamo pred vrsto vprašanj, ki ostajajo že doljro vrsto let nerešena in nerazfiiščena. In navadno se pri tem lovimo v čndnem, začaranem krogu, ee izgubljamo v malenkoiStih in nepomembnostih in tavamo v sl-epi ulj.ci. Vlo^a in delo Kulturne komisije pri Univerzitetnem o-dboru, nove oblike kulturnega živl.}enja na univerzi, -vloga posameznih kulturnih sku-pin pri zaiTiteresiranju ostalih štu-dentov z.a kultur,no življenje, vse to in š« druge stvari so viprašanja, o katerih se razpravljanje nikakor ne more premakniti iz mrtve točke. Po zadnjih razmišljanjih na seminarju v Ankaranu in okrog letošnje skjupščdne se je vse skupaj ustavilo na osnov-nem, malce grobo zastavlje-nem vtprašanju: množičnost ali kvaliteta študentskega kultur-nega življenja. Kančno je le postalo večini, ki o tem razmišlja, jasno, da s sedanjim stacajem in doseda-njimi obliikami dela Kulturne komisije ne moremo biti zado-voljni, ker niso dovolj ade-kvatne zahtevam, ki jih po-stavlja pred nas sodobni čas in reforma umiverzitetnega študija. V študentih, pa naj študirajo karkoii, je treba raz-vijati in vzgaijati njihov druž-beni čut, njihove estetske in etične dispozkije, skratka, po-trebno jih j^vzgajati v dubu sodoibnega humainizima. Novih družbenih odnosov in novih medčloveških odnosov si ne moremo zamisHti brez sodob-nega čloy©ka, iki ne bo zgolj stooikovnjak, pa>č pa vsestran-sko družfbeno zgrajen ustvar-jalec, ki bo svojo egtetsiko, etdično in sploh družbeno ustvairjalnost polno uveljavil v sistemu drttžbeneiga uprav-ljanja in angažrranju prav vseh Ijudi pri vseh zadevah, ki zadevajo človeka novega časa in novih odnosov. Ob taki družbeni vzgoji je seveda nadvse važna in po-meimbna sooialistična kultur-na vzgoja, ki bo v človeku razvijala in krepila huniana načela in mu odkrivala smi-sel za lepo in družbeno ko-ristno. Prav zato zahteva tudi kul-turna vzgoja na univerzi an-gažiranje čimveSjega štovila študentov in njihovo kar naj-tesnejšo povezavo s terenom in družbenimi ter kulturnimi prilikami -njihovega inatičnega zaledja. Če izhajamo iz tega aspekta, ni treba imnogo razmišljati, pač pa pogumno začeti iskati nove oblike za poživitev in množičnost kulturnega življe-nja na univerzi. Za vsestran- praviti precej novih in zahtev-nih oblik, ki bodo terjale mnogp premagovanja števil-nih, najrazličnejših težav. — Morda foi bilo dobro tudi bolj tenko piriisluhniti željam in hotenju študentov, ki se nmo-gokrat spontano, toda precej stihijsko pojavljajo, ali pa ta njihova hotenja v polnejši meri razvijati tam, kjer jih ni ali pa se javljajo kot posame-zen pojav. Tu bi lahko omenil celo vr-sto taikih pojavov: težnje štu-dentov posameznih umetnost-nih akadeinij, ki bi morda na-šle odmev v organizaciji ZŠJ in ki bi lahko pripravljali ce-lo vrsto pr^reditev za ostale študente, želje študentov po posameznih kulturnih klubih, kot foto klub, v katerem bi gojili umetnilško fotografijo, filmsiki gledališki, literarni Mub, zanimanje, ki bi jih vzibudile razne glasbene mati-neje zabavne ali resne glasbe, težnje študentov posameznih fakultet po kulturnem življe-nju (teden pravnikov, dan medicincev), precej živahno kulturno življenje po nekate-rih pokrajinskdh klubih, zani-manje za študentske gledali-ške abonmaje, velike možno-sti, ki jih nudijo za tako de-lovanje študentski domovi in verjetno bi lahko še naštevali. Skoraj nerazumljivo se zdi, da gre taka množica sponta-nih študentskih hotenj, ki bi rabila Ie močno centralno or-ganizacijsiko roko in načrtno usmerjanje ter pametno pla-niranje, brez odmeva mimo nas. Cudno se Cloveku zdi, če lista po spiskih mladinskih kulturnih klubov (filmskega ali literarnega) in vidi v njih večino študentov, ki' mnogo-krat celo, sicer posredno, od-bijajo srednješolsko mladino, da bi se vanje vključila. Končno si bo enkrat le treba odkrito pogledati v oči in pri-znati, da med študenti zani-manje je (pa tudi če ga ni, bi se ga brez mnogo napora dalo vzbuditi). Treba je le dobrih arganizacijskih oblik, ki bi ga znaile polno zajeti. Zato pa bi bilo potrebno zelo intenzivno in požrtvovalno delo vseh čla-nov Kulturne komisije in še posebno kulturnih referentov po posameznih združenjjh, kar bi se z malo truda dalo doseči. Večfji poudarek bi bilo txe- ba dati tudi oblikam kultur-nega življenja po pokrajinskili klubih, zlasti povezavi z de-lavsko prosvetnimi društvi po podjetjih in posameznih kra-jih. Tako bi vzbudili zanima-nje študentov za kulturno problematiko domačih krajev in jih tudi polneje angažirali pri njenem reševanju in do-segli njihovo vključitev v šir-še družbeno življenje. Najbolj kočljiv in sporen je problem finančnih sredstev in njihovega razdeljevanja. Tu se pojavi tudi vprašanje dota-cij trem centralnim kulturnim sikupinam, ki so se s svojo kvaliteto dvignile precej nad splošno rav«n študentskega kulturnega življenja. Morda bi se z večjo povezavo teh skupiin z ostalimi študenti da-la tudi tu najti uspešna reši-tev in obenem doJočiti tehten ključ, po katerem bi se fi-nančna sredstva čimsrhotrneje razdeljevala. tako da bi omo-gočila poleg kvalitetnega na-predka teh centralnih skupin ttidi organizacijo množičnega kulturnega življenja na uni-verzi. Verjetno bo o vsem tem še mnogo govorjenja in težav, toda nujno jer da čimprej po-gu-mno začnemo z novimi obli-kami dela. To odgovorno delo leži na rameinih nove Kultur-ne komisije in upamo, da ga bo letos znala us.peŠTieje izva-jati kot vsa prejšnja leta. B. L. Revija za mlade Revija Mlada pota, ki se je m«d srednješolsko in »stalo mladino že močno razširila, sto-pa letos že v osmo leto svoje-ga izhajanja. V teh letih se je dovolj jasno izoblikoval njen koncept, ki jo je znal približati mladim ljudem, ki si začno iskati svoje poglede na svet in življenje in skušajo ta svoja do-gnanja v raznih literarnih obli-kah izražati. S tem, da tem mla-dun Ijudem, ki se začno resneje ukvarjati s kulturno problema-tiko, omogoča njihovo rast in jim pomaga reševati splošna kulturna in umetnostna vpraša-nja, ki jih prinaša naš čas, je Z AUU Rudi Pergar: Primorska vas sko kultumo delovanje štu- dentov bo treba seveda pri- v letih svoj«ga izhajanja opra- vila precejSnjo in hvaležno na-Iogo, ki jo njen koncept terja. Njena mentorska, specifična orientacija, Irj jo loči od ostalih slovenskih revii, skuša vzgajati in usmerjati najmlajši pisoči rod in mu ustvarjati širše kul-turno obzorje, Iz nje je zraslo že več resnejših ustvarjalcev, ki prodirajo v slovensko kul-turno življenje, na njenih stra-neh pa se pajavljajo vedno no-va imena. V prvem delu revije so lite-rarni pnispevkl mladih iz sred-njih šol pa tudi študentov niž-jih letnikov univerze. V drugem delu je prevod iz tuje proze ali poezije s komentarjem o avtor-ju, pogledi, ki na esejističen ali polemičen način »bravnavajo aktualne kulturne pojave, oce-ne novih knjig ter poljudne, to-da dovolj studiozne obravnave likovne, glasbene, filmske umet-nosti in splošne družbene prob-lematike. Zlasii drugi del revije nudi široke možnosti aa kulturno umetniško vzgojo »iladine, ki se začenja ukvarjati s temi vprašanji in iskati otlgovore na-nje. Tak koncept revije ter li-terarna in likovna (irizadevanja tnladih, ki sicer še niso dovolj zrela in pretehtana, daje Mla-dim potom »impatitjno, obenem Pa tudi upravičeno in potreb-no mesto med slorenskimi re-vijami. Čeprav piše Pearl S. Buck v prvi vrsti rornane, je napisala tudi precejšnje število kratkih zgodb, rned katere spada tudi Stari demon, ki je najboljši primer njenih kratkih zgodb. Čeprav je v zadnjem času precej piscula tudi o ameriškem življenju, je najbolj poznana kot avtorica romanov iz življenja na Kitajskem. Opisovala je življenje kmetov, od-nosov med Kitajci in vzhodnimi priseljenci ter spopade med vzhodno tradicijo in modernimi vplivi. Njen stil, ki je v svoji enostavnosti po-doben biblijskemu, je v največji meri primeren za opisovanje življenja in čustev preprostih kitajskih Ijudi. Med njenimi najbolj znanimi romani so Vzhod in Zapad, Dobra zemlja in Sinovi. Leta 1938 je prejela No-belovo nagrado za literaturo. Star« gospa Wang je seveda vedela, da je Vsggna. Vsakdo je že dolgo časa vedel, da divja Vbjna in da Japonci ubijajo Kitajce. Kljub vse-mu pa so to občutili le kot govorice, ker še $Ui>6e izmed Wangov ni bii ubit. PEAHL S. BUCK V vasl Treh milj, ki se je širila ob ravnih bregovih Rumene reke in je bila vas plemena stare gospe Wang.' še nikoli niso videli Japon-cev. In samo zaradi tega so go.vorili o njih. Bil je večer zgodnjega polL*tja in po svoji v««6er:ji se je gospa Wang povzpela po stopnicah jezu. kot je to storila vsak dan. da bi videla, kako visoko je narastla reka. Mnogo bolj se je bala retce kot Japoncev. vedela je, kaj lahko stori reka. In drug za drugim so ji vaščani sle-dili na jez in stoje zrli y zahrbtno, rumeno vodo pod seboj, ki se je zvijala kot klobčič ;kač in udarjala ob visoke nasipe jezu. »Tako zgodaj je še nikoli nisem videla tako visoke,« je dejala gospa Wang. Vsedla se je na bambu&ov stol, ki ga .ii je prinesel njen pra-vnuk Mali Prašiček in' pljunila v vodo. »Slabša kot tile Japonci, ta stara hudičeva reka,« je brezskrbno de.ial Mali Prašiček. »Bedak,« je hitro dejala gospa Wang. »Rečni bog te bo slišal. Govori o čem drugem.« Tako so nadaljevali pogovor o Japoncih . . . »Kako bi. na primer,« je vprašal pek Wang. ki je bil nečak stare gospe Wang iz drugega kole-na, »spoznali japonce, ko bi jih zagledali?« Gospa Wang je nato odločno odgovorila: »Spoznal Iih boS Nekoč sem videla tujca, bil je vlšji oci ž]»-bov moje hiše, imel je lase' blatne bairve in n.iegove o*5i so imele batvo ribjih oči Vsak. ki nam ni podoben — ie Japonec« Vsi so io Doslušali. kor je bila najstarejša lenska v vasi in kar koli je rekla je imelo gvo.1 pomen. Mali Pragiček 1e spresovoril na svoi zmesani nftčin: »Ne moreš jih videti. stara mama. Skri-^Jo se na nebu v letalih.« So*S>a Wan^ ni takoj odgovonla. Vcasin prej m bi odločno dejala; »Ne verjamem v letala, do-kler jih sama ne vidim«. Toda toliko stvari, v katere ni verjela, je bilo resničnih — n. pr. vladar, v katerega ni verjela, je bil mrtev. Pa tudi v repuibliko ni verjela, ker ni vedela, kaj to pomeni. Tega še vedno ni vedela, čeprav so že dolgq časa govorili, da je ena. Zato se je samo mirno ozrla po jezu, kjer s<> vsi sedeli okoli nje. Bilo je zelo prijetno in hladno in ni ji bilo drugega mar, kot če bo reka narasla in pričela poplavljati. »Ne verjamem v Japonce,« je mirno odvmila. Malo so se posmejali. toda nihče ni odgo-voril. Nekdo je prižgal pipo — bila je žena Ma-lega Praši&ka, ki je bila njena ljubljenka. »Poj, Mali Prašiček!« je nekdo zaklical. In Mali Prašiček je začel peti neko staro pe-sem z visckim, tresočim gla&om in ob posluša-n.iu je stara gospa Wang pozablla na Japonce. Večer je bil čudovit. nebo tako jasno in kljub umazani vodi so se vrbe. ki so visele iz jezu, odražale v n.iej. Vse je bilo mirno. Nekai več kot trideset hiš, kolikor jih je štela vas, se je razprostiralo pod njimi. Nič ne bi moglo poru-šiti tega miru. Navsezadnje so tudi Japonci sa-m0 ljudje. »Ne verjamem v tvoja letala,« je mehko re-kla Malemu Prašičiku, ko je nehal peti. Ne da bi odgovoril, je zapel drugo pesem. Leto za letom je na jezu preživljala podob-ne letne večere. Prvič, ko je bila stara 17 let in je bila nevesta in jo je mož poklical. naj pride iz hiše na jez. Zardevajoč In krčevito sti-skajoč rcfce se je poskušala skriti med žen-skami, medtem k0 so se ,ii možje smejali in zbijali šale na njen račun. »Lepo jarčko si do-bil.« so dejali n,,ienemu možu. »Noge ima neko-liko preveiike,« ie odvrnil z grajo v glasu. Toda videla ie. da je vesel in njena plahost je po-časi izginiia. On. ubogi mož je utonil med povodnijo, ko le bila še mlada. In. potrebno ie bilo leta in le-ta moliti. da bi ga spravila iz budističnih vic Končno Ji .ie bilo tega dovolj. Morala je skrbe-ti za otroke in zemljo in odšla je k duhovniku ga dobrikajoč vprašala: »Bo *e deset lcosov srebra dovolj. da pride popolnoma iz vic? Ko-lUco ga je še ostalo v vicah?« »Samo še njegova desna roka,« je ohrabru-joče dejal duhovnik.. Njenega potnpljenja je bilo dovolj. Deset dolarjev! To bi bilo dovolj za hrano za vso zi-mo. Razen tega .ie morala najeti delavce, da so popravili njen del jezu. ki jih je varoval pred poplavami. »Ce je samo ena roka, jo lahko izvleče sam,« je odiočno d«jala. Pogosto je premišljevala, če je to storil; verjetno ni. DostUtrat je ponoči premišljevala, da še vedno leži tam in" čaka, da bo ona kaj storila zanj. Da, take vrste mož je bil. Morda bo nekoč to storila; ko bo otrok žene Malega Prašička na varnem in ji bo ostalo nekaj de-narja ga bo dokončno rešila iz vic. Nik.amor se ne rnudi, čeprav . . . »Stara mama. v hišo morate,« je zaslišala me-hak glas žene Malega Prašička. »Seda.j. ko ,1e sonce zašlo, se je pričela iz reke dvigati megla.« »Da. mislim, da moram,« sl je dejala stara gospa Wang. za trenutek se je zastrmela v re-ko. Ta reka — bila je mešanica dobrega in slabega. Če je bila obrzdana, je napajala polja, če pa si popustil samo za las. je drla čez brego-ve kot rjoveč zmaj. V eni takih pop-lav je od-neslo njenega moža — tako brezskrben je bil glede svojega dela jezu. Vedno ga .ie hodil po-pravljat in skušal naložiti nanj čimveč zemlje; neke nočl ie voda narastla in podrla jez. Stekel ,ie iz hiše, ona pa je z otrokom splezala na stre-ho in se rešila, on pa je utonil. Reko so spet pognali nazaj za jezove, kjer je ostala roti rahlo ipoenostavlje-nim artgumentom, ki todaj pa kdai iahajajo iz nekatienih sfcer vsefoinsko osve§čen.iii, ne it>a do kraja formalno pretehtanih st-j-lišč naše-ga kulturnega (boja zo-per meščansko d-ediS&niiO, na-Gtopa prav ta mieštanska kul-turna Sip&dina z navidez bleišče-čo forroalno lotgiko, katere stali-&ča pa z ireenithiTOii social istič-ninti težnjaimi niso idemtiična. Boseči ta navitJezni iblesik »kuJ-turnega občestva« je precej la-že kot pirikopaii se k dejanski. v trdna tla zako-reniffijeni osve š&eneetii, ki bo znala kulttiri dodeliti mesto v ustvtfrjaniu novih inedičloiveSkih odnosov v celotnem si&temiu nastajajofce socialistične dmžbe. Kritika pri nas teži k sttro-kovn&sti zaradti strokovniosti, ne ustoarja pa si ikiriteirijev, oA ko>d«>r bi mogla rasti njena ustvarjalna iunkcija. Ocenjeva-nje po kozmopoMtskiih vredno-teih, ki pa žal visijo v ziraku, ie postalo norma, kajti vrsti ljudi ugaja tako iimenovaina »evroo-6ka raven«, o kateoii Slovenci ob svojem kompleksia majlin.?-ga naroda tako radi i&anjairurv> Uvajanje »kozmopolitskiih« kri-ter,i'jev, ki dejansko niiso nobeni kriteriji več, je odsev mado-miffščanskega občutja, da bomti videti pomembni in *evxoipsk.i«, če bomo ustvarjali umetnine o simbolnem »Sloveku nasploh«, Človeku, ki ne bo vač prebiva-lec te dežele in tega časa in tr> ga družbenega okolja, temveč »človek nasploh, ¦človek — ko*. tak«. Uimetaiasi, ki ustvarja iz takih pobud, ni ve-6 simiselna, ikr.'lika, ki to terja od nje, jl ;,e enaka: ^nesmiselna je, zgrešen^. malo,meščansko pogoj«na, sama v setoi zlagana. Jasno je. da leposlovnih dtl ne gre vredtiotiti le po ustvar jalčeviih o&etbnih hotenjiih, kei* veljajo tudl neki ofojektivrr kriterij,:. Knitik si mora ustva riti kri;te.r L.i«. kii bodo dovol} ši-roko in z vseh aspektov oceniL elemsnte umetntiške celote, a osnovni in temeljni krifcerij bi moral bitii, kaj delo v relativn.h okvkih nek-&ga nacionalno po gcjienega dnganizma umetniiš.ke-ga ustvarjanja prinaža novega ne le z oziirom na foTmo, fcon • slrukcijo in razporeditev v^e-binskega graidi'va. pai6 pa v prv vrsti z ozi.r&m na -Diščevo oto-čuteinje sveta, na njegovo idei-no razlago, na odnos do stvav-ncsti. Knjige štirih mladiih proza . istov (KavčiiJeva Ne vračaj se sam. Konjarjeva Vrni se, živ-Jjenje, Razmanova Obala in Ro žamčeva Mrtvi m vsi ostali) v tem oairu vs^bujeio marsikai o čem-er bi mogiel in moiral 002-ni'&valec, ki ne piiše ,z nedomi^ ¦ ljenih reoenzentskjh osnov, T>a;: pa kot razčlenjevalec razvoj?. in kontinuiranosti slovenskega slovstva, precej povedati. Zal oa takega posla na Slovein^kem nr ocravljamo. Trgamo nli oo. višujemo, kažemosvoje občutk^ k: so odsev sub.iektivnih vz%;-bov, govorimo kvečjemu še o lsstnostih fabule, o zna.>čilnostih je^dka in stila kot formal.ni'h pr» vin, id'e,jnih analiz pa ne dela-mo in novih vsebimkih, est>t-skih fer navsezadnje tudi for • malnih posktlsov ozircnma cto-gnanj pa ne zaznavaimio, ne omenjamo m ne ppstavl.iamo na me-sito, kii jjm gr6 _ v kontinu-iiranem razvoju slovenskega le-paslovja. Kajti imenitnejši s.n;O vidieiti, če govonimo v znamienju »visoke evropske ravni«. Da vse to povzroča tudi preeej škode, ne pomislimo. A prav težnja -n naloga mla^&ga rodu je, da z dejansko kvaliteto svojega ra?-mišljanja ini dela, z dejansko DOglobitviio v razlago odnosov i.n s formalno loigiSno pople-mienitvijo svojih osvieiš&enih markisisti&nih pogledov na sv-et zavire škodljiivo pnevliado ko-zTnapolitskiih teiženj dolo&eneiga dela naSega tako imeinovanega »kultuirnega obfrestvp«. (Konec prihodnjiič) J. z. Pet minut raja Novo študentsko gledališče Govorjenje in snovanje o štu bodo angažiranl profesorji Ajkiadetmiije za igiral-Lfko umetno&t teir režiserji in igralci SNG in dirugiih lD«b-ljiansikilh gledališč. Repertoar died, ki bi jiih na-študiiiraHi za javnost, bi obsegal pred'vse(m sodabne teme s ti-pilčno problemaitiiko našega mladiega rodu, črpal pa bi v glavnem iz vsakoletnega nate-čaja Delavslkega odra za iz-vimo siovensko diramo im ko-medlijo, ki vsako leto prinese precej zanimivih sodobnilh deil. Za obe veji bodočega gleda-liškega kiuba je nied škidentl že sedaij precerjšnje zanimanje. Program, kii so si ga zastaviU, je zanimiv in posrečen in pre-pariičani smo, dia bo dkupina zajeLa šitok krog šludeoitov, Ijaj-biteljev gLediališke dejav-nosti. Pned novooiistainovljeno štu-dentsfco kultuirno skupino sitojii odigovoirna in hvaležna naloga, Upamo, da bo svoje poslanstvo z nesnim in prizadevnim diedom opravičiila in končno prekinila žaloslno tradiiciijo dosedianjith študientsfciih gledaliskiili siku.pin. Stremeti pa bo treba tudii za tem, dia njeno deLo ne bo za-prto med stene in dia bo k svo-jemu dielofvaaiju pritegniia kar najivečje Steviilo š'tudentoiv, kii so jim pri sarcu odTsike desike. B. L. j i Mar res samo pet minut ? Mesec dni je že tega, odkar je bila v Ljubljani prva pro-jekcija enega izmed treh ju-goslovanskih filmnov, ki so na letošnjem jilmskem jesti-valu v Puli prejeli no.jvišja priznanja. Ob tej pr.Uki so o filmu Pet minut raja in njegovem režiserju Igorju Pretnarju napisali obilo la-skavih ocen. Sedaj smo se lahko prepričani, da v bistvu nikakor niso bile pretirane. Režiser Igor Pretnar je po scenariju Viiomila Zupana napravil film, ki mu skoraj-da ni kaj očitati, nekatere sekvence so odlične in nam bodo ostale še dolgo v spo-minu, bolj prizadetega gle-dalca pa bo pri filmu vseeno marsikaj motilo. Pa to bi bolj spadalo pod poglavje o sce-naristu in igralcih. Naključje je naneslo, da smo v približno enakem času lahko gledali v naših kine-matografih v okviru Tedna sovjetskega filma tučA izreden BonAarčukov umetniški film Človekova usoda, kjer ,je tudi veliko izredno močnih in pre-tresljivih prizorov iz ujetni-škega življenja. Nehotena in morda ne rav-no najbolj upravičena pri-merjava s Pretnar-Zupanovim jdmom je slednjemu pridala občutke nepristnosti in me-stoma posiljene narejenosti. Pa tudi če sovjetskega filma ne bi videli, bi nas najbrž zaradi nekaterih prizorov v filmu ta občutek motil še pre-cej časa po tem, ko smo za-pustili dvorano. Zupanov, v glavnem zelo filmsko jiapisan scenarij je kot podlaga zelo dobro služil režiserju v prvem, akcijskem delu filma. Pozneje, ko se »dejanje«, zaradi katerega je bil scenarij napisan in je film nastal, prične, nadaljuje in navsezadnje težko pričako-vano tudi konča, pa se' je režiserjeva invencija skcrajda podredila scenariju in igral-cem. V tem delu filma so prizori, ki skoraj ne spadajo pod pojem o ujetri.kih v nem-ških koncentracijskih tabo-riščih. K temu je dokaj prl-pomogla tudi igra Lojzeta Rozmana (v filmu Lucijana), ki je vzbujal bolj vtis dobro hranjenega, objestnega, vie-ščanskega janta, kakor pa v trpljenju in taboriščnih gro-zatah preizkvišenega trpina. To je bilo opazno tem bolj, ker je bil pretežni del ftlma naslonjen v prvi vrsti nanj, kljub temu, da je scenarij dajal prednast bolj njego-iiemu ig.ralskemu partnerju, ar.hitektu Stevanu (igral ga je Stevo Žigon), nosilcu scena-ristovih idej in njegovemu izpovedovalcu. Atmosjera res nenavadnega okolja in dveh, potneje treh \n petih Ijudi, naj bi v dolgih dialogih med akterji vianife-stirala pristnost in človečnost ter upravičenost scenaristo-vega pogleda na svet in Ijudi, prijatelje in sovražnike. Mar-sikaj bi iz papirnate frazeolo-gije intelektualca Svetana brez škode za filvi lahko odpadlo. Stalno napeto vzdušje filma vzdržuje v dolgem, z besedami izpolnjenem drugem delu fil-ma neeksplodirana bomba, ta-ko da ostaja zaradi negotove usode junakov gledalec poini dve uri v stclni napetosti. To~ da če traja napeta situacija predolgo, izgubi strašna grož-nja svojo oslrino, pritihotapi se dolgias in zaradi tega pri-čne gledalec ob dialogih na platnu tudi počasi razmišlja-> ti in kaj kmalu pridemo do fega, da zdrav razum našega človeka ne bo predolgo sledil Zupanovi idsologiji. Sicer pa ima ves film izra-zito kozmopolitski karakter in pomeni res zelo originalni, pa nič jugoslovanski »filmski po-izkus pripovedovanja vojne teme«. Zaradi Pretnarjeve spretne režije in svojega ne-opredeljenega karakterja bo film vsekakor dosegel lep uspeh tudi v tujini. Dokaj ne-razumljivo po, je, kako so se mogle v ta film vriniti neka-tere nelogičnosti predvsem »tehničnega« značaja. Morda so to res le »malenkosti«, toda motljo pa vseeno, na primer kar čedna obleka in »marlon-brandovska« frizura tabori-ščnikov, ki takrat pač še ni 'bila v modi, ali pa to, da $0 ista oblačila zelo dobro prista-jala kar štirim, precej razlii-nim postava itd. itd. Te in po-dobne pomanjkljivosti so pov-zročale med publiko komen-tarje, ki bi bili lahko odvečni. To so seveda le obrobna opfl-žanja o pojavih v naših (pn tudi tujih) filmih, na katere bi bil režiser lahko bolj po-zoren. Čeprav je producent Pet minut raja Bosna-jilm iz Sa-rajeva, bi ga pravzdprav lah-ko šteli za slovenski film, saj so skoraj vsi sodelujoči (od režiserja, preko večine igral-cev pa do kostumografinje) Slovenci, ki so skupno ustva-rili dober film. Zato se pri tem lahko upravičeno vpra-š-amo: Zakaj ni mogel ta filfn nastati pri nas? Ali bo sloven-ska kinematografija prišla kdaj tudi do svojih »pet mi-nut«? Kajti Pretnar bo znova snemal za Bosno-film. Emi-gracija naših umetnikov v druge republike se torej na-daljuje. Na premiero jilma pulskega prvonagrajenca, režiserja, Jo-žeta Babiča Tri četrtine son-ca svio kljub temu, da je že bila napovedana. zaman čaka-li. Zaradi zamujenih terminov bodo zvitki posnetega traku našega najboljšega filma že lep čas počivali, če se distri-buterji ne premislijo in ga le dajo na spored vsaj za tiste tri dni, za kolikor bi tudi po terminih šlo. Zdi se, da nika-kor ne moremo brez ovir, pa si jih zato še sami delamo. D. K. 06VESTIL0 Študentje, ki se zanimate za giedališko dejflvnost! Priključite se študentski amater-ski gledališki skupini! Sestcnke imamo vsoko sredo ob 19. uri v prostorih Delav-skega odra. »Jtanjen!« Je vzlkliknila. Prijela je njegovo zapestje. Bilo je toplo, toda brez uUlpa in ko je roKo izpustila, je zopet padla v luknjo. Strmela je vanj. Imel je temne las-e in temno polt kakor Kitajec in vendar ni izgledal kot Kitajec. »Verjetno je stevernjak.« je pomislila, »sicer pa je glavno, da je živ.« »Bolje bo, 6e prideš ven,« je dejala, »da ti bom daila na rano zeliščnl obliž.« Mladi mož je zamrmral nekaj nerazločnega. »Kaj si rekel?« je vprašala. Toda ranjenec ni več spregovoril. »Se vedno sem dovoli mofrna,« si je dejala čez trenutek. Prijela ga je za zapestje in ga počafsi in močno sopihajoč potegnila ven. Na srečo je bil precei majhsn in zelo lah«k. Ko ga je spravUa na zemljo, se je postavil na noge, bpotekel se je in se op^rijel in ona rau je po-magala. »Pogle.iva. če lahko prideš do moje hiše,« je dejala. »če sploh še stoji.« Potem je spregovo-voril čis-to jasno. Poslušala ga je in ni ir.ogia razumeti niti besede. Iztrgala sa mu js in ga opasovala. Znova je spregovoril ln. k~> je go-voril. se 1e zvalil na zemljo. Psi so planili n:nj, tavo da jih je morala z rottiami poditi stran. »Izginite!« je vpila. »Kdo je vam ukazal. da ga ubijete?« Ko so se o-Jplazili nazai. si ga je t.resoi se neka'.T.o dvignila na hrbet in ga je na p-)l nesia na pol vlekla v porušeno vas. kier ga je pjlo-žila ob pot. medtem ko 1e š!a skupa.j s psi iskat svojo b;5o. Njene hiše ni bilo več. Prostor. kjer J^ sta-la. J€ Ishtoo naSla 3il j« tam _k;Jer je iporal biti nsn-rjti zs na poškodcvann __ ___ .. diti novo hišo ne b., tel':&. Toda za setiaj je ni 6dS!a'""je naza1' k miademu rncžu' Ležal je tako. tcot ga ie o '.stlla — nsgn;en na jez. težko dihajoč in ze'o Kf-d Ortosl *-. « b'uzo in izvlp-kel majhn-i v." " ¦:.- kf ie :m- r.v. r.tc:k tka nlne in s tr-k -:i- -. > :,:--,>3i.j.-i,:r.) .?'lrnc4co Zj. »et je-fiprcgovcn! in zopet ga nr nčesarraiu-mela Polein ie napravil znaik in videla je, da tf teii vode. Vrela je enega od mnogih razbitih Ve-.i.-.o je pazila ta Vita- 3n l<-.k-r no f":."ežu so ostala ne-Ikodcvann :n \\.± \ez ni bi! pr zadeL 23r - vrčev na poti, ga na jezu napolnila z vodo lz reke, in ko je prišla nazaj, mu je z vodo oprala rano. Vedel je. kako mora položiti tančico na rano — delal ji je znake in ona je sledila tem znakom. Ves ta čas ji ie skušal nekaj dopove-dati. vendar ni razumela ničesar. »Moraš biti z Juga, gospod,« je dejala. Lah-ko je bilo opaziti, da je vzgojen. Zdel se ji ie zelo pameten. »Slišala sem. da je vaš jezik različen od našega.« Lahno se mu je nasme-jala, da bi ga pomirila, toda on jo .ie samo mrko gledal s temnimi očmi. Nato mu je vese-lo rekla. »Ce seda.i najdeva še neka.j za pod zob, bo vse v redu.« Ni odgovoril. Namesto tega se je vlegel na hrbet. še silneje hropel in gledal v zrak. kot da ne bi govorila njemu. »Bolje ti bo. ko bo* neikaj pojedel,« je nada-Hevala.' »ln meni tudi,« je dodala. Cutila je, da ne more več prenašati Iakote. Zdelo se ji je. da bi v Wangovi pekariji morda lahko našla kaj kruha. Tudi če bi bU posut z cdpadnim cmetom, bi bil še veiino kruh. Odšla bo in pogledaila. Toda preden ,1e odšla, je pre-maknila vcjaka tako. da Je ležal v senci vrbe, ki je rasla na nasipu jeza. Fotem Je odsia v pekarijo. Vsi s0 izginili. Pekarija je bila, kot vse ostalo. v ruševinah. V njej ni bilo nikogar. Na pEvi pogled ni videla ničesar, razen zdrob-lienih prstenih zidov. Potem pa se .1e spomnila, da je peč tik oh vratih in vratnl okvir je še v«dno stal pokonci. podpirajoč en konec strehe. Stala ie v tem o-kviru in brsltajoč z rokami pod nodrto streho. začutila lesen pokrov železnega kotla. Pod niim je verjetno kruli. Previdno Je potisnlla roko v kotel Trajalo je precej časa ¦n oblaki apna in prahu bi jo skora.1 zadušJi. Imela je prav. Ko ie potisnila roke pod pokrov, ie začuttta trdo. gladko skorjo pečenih hlebcev in enega za drugim je izvlekla štiri. »Težko je ubiti tako staro stvar kot sem jaz,« 1e zmagoslavno dejala sama sebi. Ko se je vračala je nafela en hlebec. Ce bi imela še ko-šček česna in sikodelico Caja — toda v teh casih človek ne more imeti vsega. Ta trenutek je zaslišala glasove. — Ko je -/op-t z?«ledala vojaka. je videla. da ga abkro-ž'a rf;u-ma drugih vojakov. ki so se vzeli kdo ve O'1 kid. SUra?.li 30 v ranjenega vojaka, Ci-gar oči so b!3 sedai zaprte »Kie si našla tega Japonca. stara mati?« so .io krič- vprašali. »Kakšnega Japonca?« je vprašala m se jim pr!bližala. »Tega!« s.i krjčali. •A'H je t'"1 Japonee?« 1e zaklicala vsa prese-necpna. »Toda sa.1 nam je podoben, njegove oči so črne. njegova kcža —« »Japonec!« ji je nekdo zakričal. »Dobro,« je mirno dejala. »Padel je iz neba.« »Daj ml ta k-ruh!« Je zakričal drugi. »Vzemi ga.« je dejala. »razen tega, ki je zanj.« »Japonska opica, da bo jedla ta dober kruh?« Je kričal vojak. »Mislim, da ie tudi on lačen,« je odgovorila stara gospa Wang. Pričela je aovražiti te naože stara gospa Wang. Pričela je sovražiti te može. Sicer pa nikoli ni marala vojakov. »Zelim, da odidete,« je dejala. »Kaj sploh de-late tukaj? Naša vas je bila vedno mirna.« »Sedaj je gotovo zelo mirna,« je režeč se dejal nek mož. »Mirn'a kot pokopališče. Ali veš, kdo je to storil, stara mama? Japonci!« »Mislim, da vem,« je potrdila. Potem je vpra-šala: »Zakaj? Tega ne razumem!« »Zakaj? Našo zemlio hočejo, zato!« »Našo zemljo!« je ponovila. »Naše zemlje ne miorejo dobitl.« »Nikoli!« so zakričali. Med pogovorom in žvečenjem kruha. ki so si ga razdelili med seboj, pa so ves čas opazo-vali vzhodno stran obzorja. »Zakaj neprestano gledate proti vzhodu?« jih je sedaj vprašala stara gospa Wang. »Japonci prihajajo od tam,« je odgovoril mž, ki ji je vzel kruh. »Ali bežite pred njimi?« jlm je presenečeno vprašala. »Samo peščica nas je,« so se zagovarjali. »Pustili smo stražarje v vasi — Pao An, v de-želi —« »Poznam to vas,« jih je prekinlla stara gospa Wang. »Ni treba pripovedovati. Ko sem bila še deklica, sem bila tam. Kako je stari Pao, ki je imel čajnico na glavni cesti? On je moj brat.« »Vsi v vasi so mrtvi,« je odvrnil mož. »Japon-ci sp io zavzeli — prišla 1e velika armada s tu-jimi puškami in tanki, kaj smo latiko storili?« »Seveda, samo zbežali,« se je strinjala. Kljub temu se je čutila zbegano in bolno. Tako. tudi zadnji brat. ki ji ,je še ostal. ie mrtev. Bil je zadnji iz družine njenega očeta. Vojaki so se počasi oddaljili in jo spet pustili samo. »Prišli bodo, ti mali črni pritlikavci,« so dejali »Boilje je. da gremo.« Vendar je eden še ostal, tlsti, ki je vzel kruh. in strmel v mladega. ranjenega moža, ki je z zaprtimi očmi nepremično ležal. »Ali je mrtev?« je vprašal. In predno je go-spa Wang lahko odgovorila, je potegnil izza pasu kratek nož. »Mrtev ali ne. dal mu bom sunek s tem —« Toda stara gospa Wang je odrinila njegovo roko. »Ne. ne boš!« Je dejala s poudarkom. »Ako je mrtev, niu ne Uoristi, če ga pošljemo v vice vsega v kosih. Jaz sem dobra budistkinja.« Mož se je zasrnejal. »No, dobro, saj je mrtev,« ie odgovoril. in ko je videl, da so njegovi tova- rišl že daleč. se je v teku pognal za njimi. Japonec, ali res? Stara gospa Wang. ki Je ostala sama z nepremič-no figuro, ga je radove-dno ogledovala. Bil je zelo mlad, to je videla sedaj, ko s0 bile njegove oči zaprte. Njegove ohlapne in negibne roke so bile podobne rokam nedoraslega defika. Prijela 3« njegovo zapestje, vendar ni občutila utripa. Sklonila se je nad njim in pridržala ob njegovih ustnicah polovica hlepca, ki ga nl pojedla. »Jej!« — j€ relcla zelo glasno in razločno. »Kruh.« Odgovora ni bilo. Oiitno je bil mrtev. Ver-jetno 1e umrl medtem, ko je v peči iskala kruh. Ni ostalo drugega, ko da je kruh pojedla sama. In ko je to storila, je pomislila, ali mora res Slediti Malemu Praši6ku, n.1egovi ženi in ostalim vaščanom. Sonce se je dvignilo že visoko in postajalo je vroče. Ce mislt iti, je najbolje oditi takoj. Toda najprej bo splezala na )ez in pogle-dala v katero smer. Odšli so naravnost proti zapadu in do koder je segalo oko. se je v tej smeri raztezala velika planjava. Lahko je celo videla precejšnjo skupino milje daleč. Videla je tudi naslednjo vas, kjer so se verjetno vsi zbrali. Počasi Je splezala z nasipa. Postalo ji je zelo vroče. Na vrhu je bilo čutiti lahen vetrič, ki je dobro del. Bila 1e presenečena, ko je videla, da se je voda zelo približala vrhu jezu. Glej. narasla je Sele v zadnji uri! »Ti, stari demon!« je strogo rekla. Naj jo sliši vodni bog, če se mu zljubi. Hudoben je — sedaj. ko so prišle vse te nadloge. grozi še s povodnijo Ustavila se je In sl omočila lice in zapestja. Voda je bila mrzla. kakor da bi nekje padal dež. Potem se je zravnala in pogledala okrog sebe. Proti vzhodu je bilo videti v daljavi be-žeče vojake in pred njlmi madež naslednje vasi. ki je stala na dolgem hribtku. Na.ibolje je, da se odpravi v to vas. Mali Prašiček in n.iegova žena io brez dvoma čakata tam, Ko se je ravno odpravila navzdol, ie opazila neka.1 na vzhodnem obzarju. V začetku Je bil samo ogromen oblak prahu, toda ko ga je opa-zovala, je kmalu opazila množico črnih pik in svetlečih se madežev. Potem je videla, kaj je to. Bilo je mnogo ljudi — armada. Takoj je vedela katera armada. »To so Japonci.« 1e pomislila. Da, nad njimi So bila brneča. zlata letala. Krožila so okrog. kot da bi koga iskala. »Ne vem, koga lščete,« je mrmrala, »razen Ce sem to jaz. Mali Prašiček in njegova žena. Samo ini smo še ostali. Mojega brata Pao ste že ubili.« Skorai je te pozabila, da Je njen brat Pao mrtev. Sedai se Je tega Jasno zavedela. Imel js tako čedn^ trgovinico — vedno čisto dob6r čaj in najboljše mesene cmoke. vedno za isto ceno. Pao je bil dober človek. Kaj pa njegova žena in njegovih sedem otrok? Bre^ dvoma so jih ubili. Sedaj Japonci išCejo njo. Prišio ji je na misel, da ,1o na jezu prav lahko opazijo. Hitro se je spustila navzdol. Ko je bila že na pol poti, se ie spomnila zapornic. Ta stara reka — zanjo ie bila preklet-stvo že od samega začetka. Zakaj ne bi sedaj obračunala z njo za vse hudobije, ki jih je sto-rila? Sedaj, ko se ^kuša razhti eez bregove, zopet snuje hudobi.ie. Zaka.i ne? Za trenutek je omahovala. Zal ji je bilo mladega, mrtvega Japonea, ki ga bo odnesla voda. Bil je čeden fant in ona ga je rešila pred bodalom. To se-veda ni bilo isto. kot če bi mu rešila življenje; bilo pa 1e temu maio podobno. Ce bi bil ostal živ, bi bil rešen! Odšla je k njemu in ga vlekla skoraj do vrh brega. Potem je zopel odšla dol. Zelo dobro je vedela, kako se odpre vrata. Vsak otrok zna odpreti zapornice za setev. Toda ona je tudi vedela, ksko se odprejo vsa vrata. Vprašanje je le, če se bo lahko lzognila toku. »Jaz sem samo stara ženska,« je zamrmrala. Oklevala je še trenutek. Bilo bi žalostno. če ne bo videla, kakšnega otroka bo dobila žena Ma-lega Prašička. Toda človek ne more videti vse-ga. V svojem življenju je videla dosti stvari. Tudi tega. kar čiovek lahko vidi, je nekoč ko-nec. Zopet se je ozrla na vzhod. Preko planjave so prihajali Japonci. Prihajali so v dolgi, ravni črti, posejani s tisoč svetlikajočimi se konicami. Ce bo odprla ta vrata, se bo vsa silna voda vlila na planoto in jih rnorda potopila v jezeru. Gotovo pa ne bo^o mogli korakati bliže in bliže k Malemu Prašičku in njegovi ženi, ki čakata nanjo. Mali Prašiček in njegova žeria gotovo razmišljata o njej. niboli pa ne bi niti sanjala o čem podobnem. To bo dobra zgodba in uži-vala bo, ko jim bo pripovedala. Odločno je kre-nila k vratom. Nekateri ljudje sn bore z letali, drugi s puškami. toda človek se lahko bori, tudi z reko. če ie tako zlobna kot ta. Izpulila je velik lcsen kol. Bil .ie spolzek zaradi srebrno zelenega mahu. Vodni ptet-oček se ie spremenil v močan curek. Ko bo izpulila še en kol. bo ostalo opraviia voda sarna. Pričela je vleči za kol in čutila je, da se je premaknil. Zaradi tega se bom morda rešila vic,« je po-mislila, »in mcrda bom lahko vzela s seboj tudl svo.iega starsga. Kaj .ie njegjva roka proti vsem tem. Potem bova —« KHn ie nfinadoma popustil in vrata so Jo ta-k.3 udarila. da ii .1e zpstal dih Imela 1e še toliko časa. da je zcšepetala reki; »Pridi ti staii dtmon!« P-otem 1e začutila. da jo je reka pograbil* in dvignila proti nebu Veselo jo Je nesla daljt in dalje in ko jo je pokopala pod seboj, s« i* pognala proti sovražniku. Kazgovor s Jportnlki Akademskega kotegija ZANIMANJA DOVOLJ - LE •tJSa^mS1 šoiJkfm uftlm s'ekci^e' ki s<> nu>Jno veaane na so tudli zasilno strelišče na d>vo- iovadnico, vendar za to ni bilo skupnost štiri 9to dvajset zaprte prostore (telovadba, na- rišču. Dvaikrat so tekmovali z mnogo zaniima.nja. mUtdih ljudi. kl sft mrinrav- mii^.ni tfMT.I:S, Irnčan-ka ryr>,7.imi oilriinj-k ft+:m-J.Q.r-itcilrrvr*»» nncmUn <~~ Ko so zgradaili balinišče, je marsikdo reikel, da je to špart mladih ljudi, kl se priprav-IJajo za svoje bodoče pokli-ce. Rekli smo mladih ljudi, zato je razumljivo, da jim Je šport eno izmed glavnih razvedril, saj se duševno sprostljo. obenem ipa krepljo svoje telo. Reei moraimio, da smo biHi prijetno piresanečeni, ko smo jifo abiisikaOii, saj tako raizgiba- za penzkmiisite (prav istega mnenja smo tudi mi), vendar se je pokaizailo, da je to, če že ne šport, pa vsaj prav pinitjetna zaibava. Ce še enkrat pogfedaimo Sporlno žMjenje v kolegiiiju, mdznj teniis, košarka pozimi ekipo Študentskega naseiLja ter iibd.) Satmi so si uredlili na drvo- enkrat z ekipo »-PratiaviDonac-« nišču kcnLegSja nefcsik špontni iz bežiigrajske garniziije. Od pairk z igriščeim za odibouiko, treh srečanj so bilii enkrai. us- . - — pri tem sitrediščem in baMniščem. Prav pešni in sicer proti ekipi Stu- mnenJa smo tu<& ™). vendar vse njiihove akcirje na šport- dentskega naseJja nem podiročjiu pa so pokazale, Ker so igrišča za odibojko dia je La šport med kolegii'jasi mreddli šede ietos spomiladii, ogramno zaniimanja. važnejšilh tekem niso mogli nega žportnega zdvljenja~r.es Najboljša in najibolj števdlna ^1^*'- Dvakrat so aicer po- Sporlno žMjenje v Megiiiju, nismo pričaiko^ailii. Kljub temu, je vsekaikor stoelska sekciia ki vabl111 «"««» Studentskega na- štsvilo $efccj|j jn njSh delovnanje, ' selja, ki pa se vabilu ni od- lahko rečerno, dia simo zadio-zvaila. Urejanje igirišča za od- votjni, vendar zaniimanije ki fco zanimanje tn ust-anoviitt niirvali v svoii m^nzi uredlili oa ie P°^azal0' da .1'e zan.i° §a Kazedo Stuaentje do delateh ,„¦„„. ' v dom" veldko zanimanja, saj seikcij, govori, da bi bilo nji- ]e oiua vcasnih na tam prostoru novo stevillo ob uigodinejšilh po- kar p^reveiiaka gneča. giojlih (lasitna teilavadnica, več Košarkaiši so trenirali v te- igmilšč) lahfco še večjie terbi se lovadnici beižlgirajsilce giimnazi- talko športno žiivlijenje v Aka- je. OdiigraiLi so neilcaj teikem z demsfcein kolegdiju še bolj natz- ekipo gimnaaiije in pa tekrno z mahnilo in okirepiiLo. eikiipo naravostovne faikiuiltiete. V odbojki pa aiso bili kos gimnazijcem iz Nove Gorice Letos prostora za treninge še niso dobilii, ker so telovadnioo bežigraijsfce gimnazifie zasedJji druigi, tako da zaertkrat še po-čivajo. Igralcd namiznega tenisa so imeli d've srečanji z eikipo Stu-denfrskega naselja. Obe so izgu-biHi. Poileg tega so odligtrali tudi dve prvenstvi v ofcviiru kode-gija, na kaiterih je bila ude-ležba zelo dobra. Letos se je pojavilo vprašanoe prostora za trening. Lani so tireniirafli v menzi, letos pa jim uprava za-radii novega načina serviranja (saimopostnežbe) tega več ne do-voljnjje. Ta problem moraijo čimiprej rešiti. Tudli šahisti so bili v prej-žnjem letu precej afctiivnj. Tako so organi<7jixaU tri inteme br-zotuminje, ki so bild redativno zeto dobro obisikani (povprečno 16 ljudi na vsakem). Igralli sž- športne organlzacije. Po^ebej ;e nih organizacii telovadnlcr n njem pricetku Hgaškega tekmo- peh tega seminaP" ja Je dal pobudo za organizira-nje stalne športne šole Zveze študentskih špontinih argatiiza-cij Jugoslavije, kjer bi se šolali študentski š,p«r4iii voditelji strokovno in oEganizacijsko. Ta prvi tovrstni predlog je z zani-manjen^ sprejela v svoj pro-gram tudi Zveza športov Ju-goslavije. V preteklem letu je Zveza študentsikih športnih organiza-cij Jugoslavije s svojimi ekipa-mi na mednarodnih tekmova-njih dosegla vidne uspehe. Med najpomembnejsimi Je prav go-tovo košarkarsko tekmovanj« študentskih reprezentanc B»i-garije, Francije, CSR in Jugo-slavije v Toursu, kjer ie na&i košarkaška vrsta dosegla prvo m«sito. Prav tako so bili uspeš-ni naši tekmcvalci n>a univerzi-adi v Turinu. O tem, prav gotovo najpo-membnejšem tekmovanju v le-lošnjem letu je prav, da spre-govorimo nekolik0 več, pred-vsem zaradi tega, ker Je Zveza študentskih športnih organi-zacij Jugoslavijte bila tiprejet« v izvršni odbor FISU. V to or* ganizacijo so bile letos prvi6 vključene tudi vzhodne države, tako da t& organizacija sedaj resnično združuje vse študente vsega sveta in omogoča najširše« sodelovanje mladih ljudi Po- ,9 dobno kot druga tekmovanja se tudi to ni moglo končati brez nevšečnosti, saj so oblasti za-htevale, da se sipusti zastava Kuitete v namiznem tenlsu. Se- zval ]ih ]e, naj. budmo spr>m- pravniki redno enkrat teden;-rja ter predstavnika gradbe- na hitro sesiavljenih poiročiil ne in pravne fakultete. simo izvedieli, da se delo orga- nizacije deli na dve sekcirji: na sekcijo za strdkovno dedo (za aportno medicino) in na sek- bo tak0 srečanje letos v Za- grebu in študentje Ijubljanske- Postavljeno je bil0 tudi vpra- ga oddelka se bod,0 potrudili, ^"Je, ali iimajo pravico posia- njih. Vendar so nasprotovanja da se bodo tega pom^mbnega viti ekiipe le fakultete a'ii po- i'ta koristnega sre&anja udele- samezna združenja. Plenum se žili. je izjasnil za to. da lahko pri- ------------- „_ „_.....---- _..... Na kraju je tovariš Levajac javljajo ekipe z,druženja, v ko- nih igralcev povsem neupravi- zibrane seznanil s prvimi teža- ^kor Pa &o ta številčao pre- čene. Končno je treba kreniti vami, na katere bodo naleteli Sibka, pa lahko postavi ekipo telesnovzgojnem udejstvova- v delu, in dai še več pomemb- fakulteta. Letošnji odbor je že kmalu po izvolitvi izdelai program šiportnega delovanja kiuba in takoj prešei tudi k njegovi rea-lizaciji. 26. novembra je odšla v Novo Gorico številna skupi-na športnikov, da bi se pomerili z gimnazijci v nogometu, odboj-ki, r&kometu, namiznem tenisu in šahu. Studentje so uspeli oo nesti Zimaigo le v nogometu in šahu, drugod pa so bili precej bcljši dijaki, ki so se kmalu otresli treme pred svojimi sta-rejšimi kolegi in so zaigrali sproščeno ter zbrano. tako da jim je bila zmaga kmailu zago-tovljena. Studentom je manjkala pred-vs&m kondicija, saj nekateri ni-8o. igrali že leto ali celo več. Tovariš Cengii je orisal do-sedanjo športno aktlvnost štu-dentov. Podal je pregled uspe- ci:jo za šport. Delo se je očm- h°V' ki So jil? dose^. Jn ^0" jalo med šdiskim letom v telo- fonl "a napa,kf ,m ^ezaye, "a katere &o naleteh. Pnsotne je seznanll tudi s programom de-la žtudentske športne organiza-c:'je v tem šolskem Ietu. nju študentov na druga pot in ZSŠO kot pobornik le-tega bo trdno branila svoja načela. Predstavnika elektro fakultet ker ta država ni članica Zdru-ženih narodov. Enoinost štu-dentskega sveta pa je prišla do izraza v tem, da s« z drogov' spustili vs«> zastave in je visela na glavnem drogu le zastava FISU. Odhod naše reprezen-tance Qa univerziad0 Pa Je bil povezan s preccjšnjimi »rgani-zacijskimi slabostmi. Posledica • tega je, da naša reprezentanca v Turinu v celoti ni dobila ti-stega priznanja, kot bj ga la-hko. Ugotovimo Iahko š« to, da je bilo vodstvo reprezentance z redkimi izjemami dokaj ne-sposobno. Na plenumu Zveze študent-skih športnih organizacij Jugo-slavije je bil sprejet sklep o sklicanju drugega kongresa ^e organizacije, ki bo marca 1960 v Beogradu. Uspehi te organi-zacije v sedanjem delu kažejo, da lahko upravičeno pričakuje-mo, da bo ZJ5ŠOJ na svojem kongresu sprejela nove po-membne naloge in program , ki bo omogcčil dejansko in čim širš« vključevanje študentov v to organizacijo. vadnici in na dveh tečaijih, na zimsikeim tečaou na Vršiču in poleti vZadiru. Diskusije gilede si'roi!covnega deLa je pdkaizalo, da neika-terj mienijo, da so te-čaji bolj druižabnega kol stro-kovnega pomena in se ogre-v&jo za citoluise prediavanj med šolslkiim lieitom. Dru,gi pa trd'irjo, da so 1>ečaji priivlačnejši in da s na ra- Ie 28 tekmovalcev, ker je dala Dai fcar te tud, ovLTo in raz- °T ^^ °d'bora' ki d'a SVO" ^rava Sahovskega doma le 14 b&cMgro K?jub neiUhu so ^ "^ "j TfeVai V redu' desk na razpolago. Sahisti so lm iefaS. lTv:seVPtkov S^Vde^aa^? Sailh tekm0Vali V SkUPinah' U ^ pa^ pa da bi vzpostavill nepo- ^očeno Vendar 9,i navznči ni«n ,J? u . nastoPaioclon ;'e D,110 t.ooeno. venaar si navzoci mso. 17 brez kategonje, 2 lgralc? mogli ustvamiii prave sodibe, IV., 2 igralca III., 5 igralcev - -s- r> lo 3 isatj ie en0 pla IL in 2 igralca I. kategqrije. zvona- Rezultati: 1. Jazbec Hinko Zastopnik ZSSO je na kratko (I. kat.), 2. Milenkovič Nebojšn podal na>!oge študentske šport- (I. kat.), 3. Jazbec Josip (II ne organizacije in progla&il, da kat.), 4. Čirjakovič Branislav je spcrtna organiizacija študen- (brez kategorije), 5.-6. Kara- tov lriedicine postala osnovna mehmedovič (brez kategonje! organizacija ZŠŠO. Poaval je in Perovič (II. kat.), 7. Iršic nudii novi športni odbor, naj (brez kategorije), 8. Potočnik sodduije pri tsLkmovarjti v ok- (brez kategorije), 9. .Osmanagič viru štiudsntsfce športne orga- (brez kategorije), 10. Jakšič nizaciije. (brez kategorije). sredne in prisrčne stike z dija-ško mladino, ki jim bo kmalu predstavljala tovarišijo na uni-verzi. To pa je tudi ena po-membnih nalog pokrajinskih klubov, ki najc»2 morda prav v žportnih srečanjih najboljši uspeh. Klub gc?r:šklh študentov pri-jnavlja v kratkem žc novo Iportno srečanje s srednješolci •vojega okrajia, to pot z uči-frtjtečnlki v Tolminu. nih sugestij za uspešno delo te Na koncu so obravnavali še naše prve športne organiza- nekaj kadrovskih vprašanj, z ciJe- ozinom n,a to, ker bodo neka- V novi športni odbor so iz-Ateri tovariši iz vodstva organi- X , i ¦ ¦ i ¦ i.z Beograda in Zagreba sta go- volili kar 17 tovarišev, ki bodo zaci'j6 kmalu zapustili naše vi- \/)hnVQkl nVnlini vorila predvsem 0 medsebojnih vodili delo po posameznih ste in je treba poskrbeti za OUIIUIOIM UIUUUJ st:kih študentov vseh treh uni- športnih panogah. sposobne naslednike. KOlegijaŠi S0 DremCSgCI li elektrotehnike V okviru programa. ki si ga je zadal no.vi športni odbor in ki predvideva šahovska tek-movanja s šahisti gradbene fakultete, Akademskega kole-gija in Študentovskega naselja, je bil v ponedeljek, 7. decem-bra, šahovski dvoboj med Akademskim kolegijem in eki-po študentov elektrotehnike. Zmagala je ekipa Kolegija z rezultatom 33,5 : 30,5. Zmago so si kolegijaši zagotovili šele v zadnjem kolu. Za ekipo kolegija so igrali: Ratajc, Bolčič, Topalovič, Šprajc. Tisu, Dostanič, Grgič in Jurkovič. Ekipa študentov elektroteh-nike je nastopala oslabljena, saj niso nastopili Jazbec Hin-ko (prvak oddelka), Cirjako-vič in Iršič. Igrali so: Jazbec Josip, Milenkovič, Karameh-medovič, Perovič, Potočnik, Osmanagič, Aletič in Tuševljak. Najboljši posamezniki dvo-'ioja: Milenkovič (elektro) 6,5 nčke od 8 možnih, Bolčič .Akad. kol.) 5.5 točke. Sprajc ¦Akad. kol.) 5;5 točke, Dostanič 'n Tooaiovič (oba Akad. kol.) in Karamehmedovic (elektral 5 točk. Nogometaši iz vrst goriških študentav so zmagali s 4 :0 Kako postaneš literat Te vrstice pišem v globoki ki nepopisni žalosti. Spoznal feern namreč, da meni ni več mesta ob topli pečici — lite-raturi, ob kateri sem se dolga leta v svoje veliko zadovolj-stvo grel. Toda ne mislim tu opisovati strahoviitiih in brez-danjih globim svojih spoznanj, ker bi me morda to zavedlo v obup in bogve, kaj bi se lahko z mano še zgodilo. Ne, to bi bilo še za najbolj neobčut ljive in. hladne bralce preveč žalostno in verjetno tega ne bi mogli prenesti. Zaradi vseh zgoraj navedenih tehtnih razlogov sem se odločil za koristaejše delo: čisto skromno, nesebifcno iin ne-vsiljivo bi rad zaupal neka.i dobro preizkušenih receptov kako postati literat vsem, ki bi hoteli prevzeti nase to sladlko breme. iPredvsem si je treba inabaviti primerno zu-inanjast. V glavnem bi \k takim rekvizitom spadali: dolgi, čimdaljši ku- \Svojo družbo je treba iskrbno izbirati. Ta naj \se sestoji iz treh kom-it: a) tebi enaki li-terati, ker te lahko najbolj in štraroi lasje (za pleSaste nimam najgloblje razumejo; b) sta- u&treznih navodil) in temna rejši, že odsluženi Uterati; če ali kakšna drugačna očala. dosti govoriš o njihovi blesteči Sploh mora biti vsa tvoja zu- slavi, ti s snoji/rm sta/rimi zve- nanjost maiLomarna, če že ne za/mi lahko mrvogo pomaga/jo; zcmemarjena (redno britje in c) mlada, sentimentalna de- vmivanje ni potrebno), kajti kleta; če jvm razkriješ svoio treba je ustvariti videz, da si globako, trpečo dušo (to zelo visoko nad zmateriaUziranim rada poslušajo), te čafcajo ne-svetom, nekje daleč od vse-ga, kar zanima drobne, nepo- slutene sladkosti in nežnosti. membne Ijudi. Seveda je pripo- Predziran je twdi čas in kraj, v katerem je dobro, da se giblje in osrečuje ostale tvoja ročljivo (čeprav osebnost, Cas: pozno papal- ni nujno potreb-no), da kakšno stvar tudi napišeš. Najbolje je, da napišeš nekaj pesmi, čeprav tudi moderne proze ne gre zametavati. Izogibaj se rimi in metrumu, zlasti pa preprostim besedam in razum- dne, večer in zelo zgodnje jutro. Kraj: vse Ijubljcmske kavame, Figovec, Rio in še nekaj gostiln, nedeljski ples na Gospodarskem razstavišiu ter od časa do časa bar (toda le, kadar imajo denar tvoji kolegi). Tako gibanje v času časi in da so ti stvari, o 7ca-terih razpravljajo, ze zdavnaj znane. Tudi to bo nfiredilo v družbi precejšen vtiš. Vsi bo-do prepričani, da si globok, misleč človek in nadvse skro-men, ker nočeš govoriti o svojem delu in vsiljevati svoje misli drugim. Obenem bodo tudi zelo zadovoljni, ker boš pustil samo njim govoriti. Skratka, postal boš vzor res-nega, dobrega in prizadevnega literata, tvoje življenje bo pol-no in ustvarjalno in labko boš dosegel svoj svetli življcnjski cilj. Tako, sedaj, ko sem to iz-povedal, mi je mnogo laže. Prepričan sem, da bodo moja navodila padla na plodna tla in da bo kmalu zatrpana ve-lika luknja, ki je nastala, ko sem se jaz umaknil s tega svetlega prizorišča. Poet Jaka Odslužen Kako postaneš karikaturist Razni hermafroditi po navadi postanejo karika-turisti. Kako bi se nauči-li te obrti še norma'ni ljudje in spravili našo karikaturo na dosioino višino, bomo zdajle čitaii. ŠTUDEhST SUVISTIKE Ijivi vsebini. — Priporočljivo in vrostoru ti bo prineslo la- je uporabljati'še neraziskani skav naziv bohem, ki je že kozmos in strahotne globine ^^j sinonim za globoko svoje duše. Vse pa mora biti trpečega in od nikogar razu- krepko papoprano z gloriolo mewmega umetnika. iKo si si tako ustva/ril Isoliden položaj v ce-Khovskih vrstah litera- nerazumljivosti. tov, ga je treba se- \Če ti to ne uspeva, je \dobro upordbiti že \stari, dobro preizku- ^šend recept: izpiši si veda obdržati in še naprej na Ustfce posamezne besede iz utrjevati. Sedaj je nadvse pesmi dobrih pesnikov, vrzi važno tvoje vedenje in gw>- vse skupaj v klobuk, 5 mvnut vorjenje. Vedenfe mora biti dobro mešaj, nato pu listke sarrvozavestno im malomairno posamično jemlji iz klobuka in do vseh, saj te lahko le redki si te besede zapisuj. Tako do~ razumejo. BiU moraš dmga- biš res dobro koz-mopolitsko čen od ostalih, sila zanimiv pesem z blestečimi in sila mo- in kompliciran, sicer je po RISANJE SMEŠNIC Nekje ukrad>eš idejo in buš in kupiš papir. Naprej gre vse sa-ffio od sebe in uirediiiki te ob-jemejo, ko jim prineseš star, dobro, pireitzkušeno in nenevar-no narisan vic. Sai s tem ven-dar ekirbiš, za popularnost čas">-CiL"O ali revige. Toda hudič ja, če niimaš kje ukrasti ideje. In prav to se ti lahko največkrat pripeti, zato ti ne bo škodiio nekaj tehnii6nih nasvetov za ur-jenje lastne fantaziije. Najprej se uleži kamorkoh s ttebuhom navzdol in s kafero-koli mko neikaj časa masiraj kateirokoli lopatico. S tem do-biiš zaupanje vase. Potem vstani in pojdi pogledat, če je mair.d doma. Ce je doma. jo shecaj, da ti povo kakšen vic, če je pa nd, si še bolj na konju. Zlezi v njeno omaro, skrinjo ali piredai in nabeiri nekai nemavadmh vzorcev blaga. Odireži koš&ek okenske zavese. čipkastega prta, mcoTfrka in podobnih, na rcko delanih stvari in teci z njimi v svojo sabo. Potem se zakleni, da te kdo ne preseneti. Sedaj iz-beri najibolj čuden vzorec Ln zvrtaj vani luknjo, čim vežjo v-n čirnjbolj čudne oblike. Z eno ro-ko si zakrij očd, z drugo Pa na-maži eno staran luknj© z lepi-lom iz moke, drugo r>a so tušam in jo pnilepi na papiT. Potsm ooglei, kaj si naredil. Ce imaš srečo, pridelaš faa-tastične stvara. Na .prlraer: p-a-vi pravcati trolejbus. Ce že uporabiž sam trolejbus, je do ¦ volj hecen. Vsak se bo ob pj-gledu nanj spomnil na nove vo-zovnice, kii tj iih na koncu me-seca ostane pol bloka in sih moraš tri dni .pred enadntride-setim na ulicj ponujati kot ko.-porter, če no^eš. da tii zapadeic Mosoče najdeš koga, ki mu je Zato doforo pazi, kakšnega člo veka boš izbral za trening. Co jc ženska, hodi dolgo a inu ae bo dolgčas. mu vtakai noge v la-vor s toplo vodo z motivom. naj &i jih umije. Pri tem lahko ti»A-di sedi. Potem ga nariši, kot veš in znaš. Ce mu ni nitč pi-d'cben, n« bcdii žalosten in n^-piši zgorai njegovo ime in vsi bodo vaideli, da je on. Karika-turo rnu skušai prodati. dernimi metaforami. tebi. Počenjati moraš težko Brigadirski humor v pesmih Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, s tem posestvom brez težave on živi, umrje brez dnarja. ŠTUDENTSKI HUMOR PO SVETU Tinč: Brigadna noč Zvezde se hvdobrio režijo kot brigadir, ki je z mino jx>ru5il steber . dišečega vonja v gozdu. Morda imajo a>vto~Tnoto tečaj na Rvnvski cesti in so jezne na mesec, fci se sam prevaža z mopedom* Zvezde se hudobno režijo in so gotovo krivične do meseca, ki je zokasnil avto-moto tečaj. Nekaj za agronome Tinč: me Bolijo me vse kosti; nepazljiv brigadir je udaril s krampom po moji senci. Skrčila se je kot ranjen lev in se zdkrknila globoko v srce. Bolijo me vse kosti, nekolegialni brigadirji pa hodijo po moji senci. Tinč: Tinč: Na tras! Na trasi je brigada in triosminski štab. Popoldne bo spet delilo td ulotmek in kcmčno bo brigada sama s tarčo malenkostne enice, ki jo bo zasula med ritem dela. ELEKTRIKE Jutro Jutro mi s harpuno dežurnega razseka mozavk spanja. V ustih blodi okus po cvičku. , Nihče ne ve za nočna potepanja, čokoladni mesec nima ust vn malči. O, okus po cvičku, zavil bi te v plakat brigadirskih želja, < pa si raztrgan. Joco: Nekdo recitira s klorom v ustih in s papriko namesto srch zapovest glavnega štaba. Brigada stoji mirno in opazuje večer, ki z zobno ščetko pometa terase neba. Mesec pljuva v usta polprazne latrine in se oranžno smehlja. Brigada, voljno! ' Večer prevaža po nebu krste deija... Davno nekoč, pred mnogimi ninogimi leti, je v Egiptu živel faraon. In nekoč mu je prišla na misei imenitna ideja. Sedel je pri oknu svoje palače in opazoval dolge vrste sužnjev, ki s0 v potu svojega cbraza iz-delovalj opeko. Zelo ga je raz_ žalostilo, ko Je videlt kako mu-he in drug mrčes sužnjem ne dajo miiru. Ker je bii zelo do-brega srca in je skrbel z,a udob-je svojih sužnjev, je naročil, da morajo odslej naprej pazni-ki nosrti biče. Na ispre.iem.nih izpitih v neki lcndonski šold je dobila nade-budna diesetletaa deiklica tole vprašanjie; »Kj© lahko najdemo sLone?« Dekletc© je odgovorilo: »Slanov ne moremo Tiajti, kp-r so preveliki. da bi se izgubiliis Deklica ie na izpitu padla. Nje~ nit starši pa bo vso zad»evo P"i~ gnali do sodišča in sodhik i« odločil, da je L«'.ssli na neumno vprašanje povedala edino mo-go!č odgovor. Teološka Na številna vprašanja j© Sa-mopomoč baivarskih študen^ov v Miinchenu abjavila, da sii oiba dela Kinsey!evega poročfa — to poračilo obravTiava seksu-alne motnje in kriva 'pota arne-niške mladine — razprodama že za dve leti napirej. 53 odstotkov naročnikov je študentov teolo-ških fakultet. BestselSer Med knjigami, ki jih ameriška nedariasla mladiina na.ibolj ku-pufle, je tudi več zvezkov Daie-ja in Moreya. Avtorja sta Ro-b«rt Dale dn William Morey, — prvi je ob&ojen na de-set let za. pora zaradi ponarejanja. drugi pa na dosinirtno ječo zaracli umora. Zaradi geografiSke napake js prišel bruc namesto na univerzo v podeželsko umcbolni'co. Xo mu ie čuvaj pojasnil napako, je dejal: »No, miislim. da med urJ.-verzo in umobolnko ni veliV.o razlike.« »O, seveda je,« ]e oc-jal •čuivaj. »Predno koga oust'-mo od tukaj, mora pokazati z.nake izboljšan.ia.« Prvi študent: »Jaz ne verja-mem v nič več.« Drugi študent: »Jaz verjamem samo še v to, kar vem.« Prvi študent: »Hm, to ie prav-zaprav ena in ista stvar.« Studentka ni na nobeno vpx"&-šanje mladega asistenta pravil Sužnji s0 bili zaradi tega ne-koliko zaskrbljeni in s0 posla-1; delegacijo k faraonu, da bi mu razložilj^ da bi bilo kruto, če bi jih pretepali pri delu. Fa-raon se je razjezil nad tem, kak0 so sužnji mogli same po-misliti, da je bil njegov na-men tak. »Bič paznikom ne bo služil za pretepanje,« je dejal, »z njim bodo le odganja]} mu-he, ki vas med delom trpinčijo.« In do tistega dne dalje nosijo pazniki bič*. no Gdgovorila: »Zal mi je,« je dejal ta, — »toda bojčm se, da boste morali priti na konsulta-ciijo.« geveda, in kje se najdeva'« j© vneto vprašala študentka. SolanSek je prišel damov sre-di popoldneva in je to domačiTii oojiasn.il takole; »Bilo je zelo preprosto. Dvignil sem roko in vprašal, če grem lahko ven. N >, in sedaj sem tu.« V La Salle, Illinois, so pobeg-nili od doma trije štinmajstletni detki, ker »niso marali šolelji'te ga. kai pa drugo-gf,« se je šalil stražnik, »saj ste pogrebe-c. ali ne?« »Da, vendar sem tnislil, da ie dobro, ^e pirej obvestim sorod-nike.« pol bloka zmanjkalo, ker se 'e prerazkošno vozil. V taker. primeru sledi obvezno oboi-2-stransko objemanje, kupčija n vaibilo na kofe. Ce pa nimas sreče, se pravačasno odloči in 6e vozi tiste tri dni dvanaj^; ¦ krat na dan in si T>redstavlidj, da ei na izletu brez Kompasa Vidiš, tak vic nie rabi mič \>j sed in edino vic brez besed :e v bistvu čisti vic; čdm več je besed, tem bolj pada kvalit&ta Zato lahko trolejbus z mirao vestjo prodaš uredniku in vi. so mu bodo smejali. RISANJE KARIKATUR ZNANIH OSEBNOSTI To je stvar za&e. Človeka mo raš prej dobro poznati, da *>rl-bližno slutiiš, kako bo reagira', ko bo videl svoio karikaturo. Najbolj hvaležni pacienti st flegmatiki in sangviniki. Ti te ne pohabijo in mirno kupip karikaturo, potem jo kažejo materam z oitroki v mlečni ro-stavraoiji. Melanholik pa Se ob pogledu na svoj izbTušeni jaz gotovo zjoka nad sabo m se obesj na najbližii semaior. Po-tein imaš še sitnosti z detektivi. Kolerik je najbolj nevairen za tvojo kožo, ker te preproslo premlati, ko zagleda svoj obraz. EPILOG Naučil si se dveh najvažnej-ših področij svoje bodoče dejav-nosti. Ko boš zbral kakšnih petnajst komadov, skušaj upija_ niti urednika, da bo objavii vse naenkrat. To bo fantastična stran. Bralci bodo trumoma ki-mali nad njo, šepetaje nosili ča-sopis k znancem in znamkam ln kolektivno študirali, kaj kaj po-meni. Tete bodo občudovale svoje miljenke^ ki kupujejo tak časopis in na glas prisegale, da je sosed cepec, ker se iz ta-ke stvari norčuje. Strici bod dejali, da je napočil za kar kulturo nov čas. Tv-oje deikl® se bo zaljuibiio vate, ko bo zve-delo, da si ti avfor, in še dolgo, dolgo bo zapravljalo tvoje ho-norarje, Po svetu bo vzklil cel oblak novopečenih karikaturistov, ki te bo skušal posnemati in po-vzročii revolucijo v veljavnih pravilih o komolčarstvu. Odslej naprej bo lahko komolčar samo človek, ki bo raziimei tvoje ka-rikature. Da jih ne bo premalo, obljubljamo za drugič predava^, nje, kako se naučiš razumet sodobno karitaturo. t JOJ Dve uganki za ocenjevaino komisijo Kakšna J« višina stropa? V katerem nadstropju stauuje? • tt» MARIBOR PROIZVAJA I N PRODAJA SVOJE IZDELKE VOLNENE TKANINB IZ CESANE PREJE VOLNENE TKANINE IZ MIKANE PREJE VIGOGNE IN BOMBA2NE TKANINE KROJASKO IN ODEJNO VATO VATELIN TEKSTILA tM&u&OASka tekiti&na tGMatoia PREDILNICE • TKALNICE • BAR-VARNA • TISKARNA • APRETURE Kraljeviča Marka 19 L Poštnl predai 9 0 Tel.: 40-11 L Telex: 033 17 L Brzojavni na- flov: Teksttltvor L NB Podrožnlca i aribor 604-11/1-150 4 O I Z A 1 Prl nabovi zahtevajte vedno izdelke Tovarne volnenih in vigogne izdelkov Vsl noSI popeilnl z oznako »EVASETa Shrunk-Guaranteed Antl Shrlnk se po pranju več ne krčljo VSE NASE TKANINE IN STANlCNE VOLNE SO APRETIRANE PROTI MECKANJU IN SO OPREMLJENE S POSEBNIMI ZASCIT-NIMI ZNAKI, Kl JAMCUO ZA OBSTOJ-NOST APRETURE TTJDI PO VECKRTNEM PRANJU BOMBA2NO PREJO, SUTCANEC ZA SIVANJE 1U VEZANJE, HLACEVINO, BOMBA2NE IN UMETNE SVILENE PODLOGE, KLOTE, FLANELE ZA SRAJCE IN PI2AME, TISKANINE IZ BOMBA2A IN STANICNE VOLNE, BLAGO ZA ZAVESE TER VSB VRSTE POPELINOV IN ZEPIRJEV I Z V A 2 A I * KLOTE, SVILENE SERZE, POPELI-NE,, ZEFIRJE TER TKANINE ZA MOSKO PERILO IN 2ENSKE OBLE-KE TER SUKANJE ZA SlVANJE U V A 2 A : SUROVINE, BARVE, KEMIKALIJE, UTENSILIJE, STROJE ITD. Vsf naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik Pesem napredka Trboveljski rudarji tzkopljejo vsako leto 930 tisoft ton premoga • Prihodnje ieto bodo z novim obratom v Dolu pri Hrostniku povečali proizvodnjo za 20 tisoč ton • Izredna skrb za 3652 delavcev, ki... • Dovol) in premalo mladih kadrov. Kdor lzatopi na trboveljski železniški po-staji, ne vldi sprva ničesar. Le prah tz dim-nikov cementarne, ki lega po bližnjih hribih, da je videti kraj siv ln dolgočasen, Po dveh kilometrih slafbe ceste med gri-čevjem pa se odpro nove, svetle per&pektive. Trbovlje, Ltklesano lz starih in novib stavb, etanovanjskib blokov, Doma kulture, nove veleblagovnice Na griči*b nad svetlo trboveljskega premogovnika, ^ okviru kate-rega bo novi obrat zaživel, pričela že pred štirimi leti. Sedaj so najvažnejše ln najtežje stvari že dokonCall; pričakujejo, .4a bo steklo delo v novem obratu že po nekaj mesecih. Ob pol-nem obratovanju bo dolski obrat trbovelj-skega rudnika dajal vsak dan okrog 600 ton premoga.- Da je v nekaterih rebrih in grapah Napredek v izvozni progi. Ciklus dela: vrtanje mirno dolino so zarezani v globino Jaški trboveljskega rudnika. »Srečnol« Rudarji se spuščajo pod zemljo... »Srečno!« Eni gredo na »šiht«, drugl se vračajo. Njihova pesem dela pod zemljo, kjer kopljejo rjavo zlato, je neutrudna. Neumorni so, sicer pa _ vsako leto izkopljejo nad 900 tisofi ton premoga. Prihodnje leto, ko bodo odprli nov obrat v Dolu pri Hrastniku, bodo povečali proizvodnjo za 20 tisoč tcm. S pri-Bffavami za izgradnjo tega rudnika je iiDrava v Dolu skrit pod zemljo premog, so vedell že desetletja. Ker pa izkoriščanje ob tedanjl mehanizaciji ni bilo lahko in ker je bila pro-izvodnja premoga v ostalih obratih ugodna, so ta predel pustili za rezervo. Razvoj našega gospodarstva in rahlo upadatnje zalog v trbo-veljskem obratu pa je končno privabilo go-spodarstvenike. Novi rudnik gradijo v globeli približno kilometer severno od kraja Dol — v Novem Dolu. Zanimivo je, da »o prav na tem ob-močju rudarji že zgradili okrog 20 stanovanj- skih hišic ln kmalu bodo lmeli delo blizu... Na zahodno stran sta izkopana vodoravno v breg dva rova, medtem ko se na vzbodnl plati začenja Krištandolskl rov. Oba dela apajajo z ozkim tirom, v levem bregu pa je pod zemljo že montiran uvozni stroj. Tudi zveza preko zičnice s trbovelj&ko separacijo bo kmalu pripravljena. Transport v novem rudniku bo precej zapleten. Premog bodo spuščali, in ne Izvažali, vse do žičnice. Celot-ni spust bo na vzhodnem delu dolg 300 m, na za-hodnem delu pa 150 m. Ceprav je plast premoga ponekod' skoraj na površju, ne bodo mogll uporabiti dnevnih kopov. Plast premoga je debela povprečno 8m. Zaradi razglbanega sveta je seveda raztrga-na ln ponekod postavljena tudi navpično. Vendar se plast premoga nadaljuje vse do Rečice pri Laškem, oziroma gre pravzaprav za eno in istop last. 2e samo to pove, da bo dolski premog kakovosten, boljši od trbovelj-skega. Zaradi velike kaloričnosti (nad 4000 kalorij) in male primesi žvepla ln pepela ga bodo uporabljali predvsem v industriji, zlasti za metalurške pefti. V obratu je zaposleno okrog 130 rudarjev. Gradbena dela opravlja novo gradbeno podjetje, ki rase lz rudniške-ga gradbenega obrata. Ni dolgo tega, ko so dobili v trboveljskem rudniku tudi novo, sodobno opremljeno rešilno postajo. V lepem, precej velikem prostoru je 22 dlhalnih aparatov »Dracger«, pa še druga oprema, potrebna za reševanje pri morebitni ncsreči. V rudniku rjavega premoga Trbovelj-Hrastnik je zaposleno 3652 delavcev, 16rudar-skih inženirjev, 180 tehnikov In nadzornikov ter 119 administrativnih uslužbencev. Mnogi imajo nova stanovanja, vso skrb pa so po-svetili oddihu za delavce. Vsako leto jih čaka nova, sodobna počitniška kolonija na Rabu (s 140 posteljaml), na Bledu, planinski dom na Partizanskem vrhu... V teh krajih pre-živi (za 250 dinarjev na dan!) svoje počitnice 2000 rudarjev z družinami. Med letom jih čakajo ob sobotah in nedeljah Izleti z avto-busi. ki jih orgatiizira sindikat. MLADE MOCl Pred dvema letoma je Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik sfejel prve mla-de montaniste, študente ljubljanskega od-delka za rudarstvo in metalurgijo. Trije so že v službi, dva bosta letos opravllt dlplo-mo. Rudnik štipendira Se šest študentov, s katerimi bodo zadostili potrebaro po visoko-kvalificiranem strokovnem kadru. Zato ruo1-nlk ni za letos razpisal nobene Stipendije. Razpisati jih namerava po vsej verjetnostl šele po treh letih, ko bodo Stipendlrali osem novlh študentov. V rudniku rjavega prcmoga v Trbovlje-liflciranega kadra, ki ga* manjka le na posa-meznih deloviščih rudarskega obrata. Težava je v tem, da bi za ta mesta potrebovali in-ženirje z že opravljeno triletno prakso. Pra-vijo, da bi potrebovali^ tudi veft lnženirjev gradbene stroke. Sicer par sl je rudnik precej opamogel, Ce rsJkvmamo, da je.bil od' osvobo-ditve pa do 1957. leta brez priliva novih kadrov, ker Je manjkala vojna generacija mladih ljudi. Zakaj je danes med Studentl tako malo za-nimanja za rudarstvo? Morda zato, ker ne vedo kdo ve kaj o poklicu rudarskega inže-nirja. Prvo je morda to, da nihče ne mara v »provinco«. Mnogi pravijo: v »provinci« ni kulturnega razvedrila, ni tega, ni onega Toda takžna »provlnca« kot so Trbovlje. takih je mnogo. V njih pa je danes že vsega na pretek: kulture in rszvedrila. Tudi za sta-novanja mladih inženirjev je bolje poskrblje-no kot v večjih mestih. Sicer pa — življenje ln delo rudarja ni nikoli enolično. Kot na dlani se razgrnejo mladim ljudem po končanem študiju monta-nistike: izredna dinamičnost dela, hitro na-predovanje tehnike, osebni vpiivi na metode in mehanizacijo dela. Rudarska stroka je iz-redno široka in bogata, saj nista dva rudnika v svetu enaka. Pestrost dela je presenetljiva bolj kot v marsikaterem drugem poklicu. Prl delu pa je predvsem važno spoznava-nje sosednih in domačih obratov, prlmerjava tnetod dela drugih podjetlj s svojim, enaka problematika pri delu ltd. Mlad rudarski inženir živi in dela z delavci. Z njimi sp sre-čuje vsak dan — službeno in privatno. Morda ne bo odveč, če opozorimo še na »senčne« strani poklica: izredna nevarnost pri delu, ki je mnogo večja kot v drugih po-klicih, In pa flzični napori. Mlad človek, ki se odloči za študij montanistike, ima vseka-kor svetle perspektive tudl v ^provinci«. Majhna mesta se vse bolj razraščajo, skrb za Pomenek inženlrja z delavci v jami delavca nenehno raste. Tudl Trbovlje počasl, pa vztrajno rasejo. Na gričih nad svetlo, mirno dolino so zar-rezani v globino jaški trboveljskega rudnika. »Srečno!« Rudarji se spuščajo pod zem-ljo... »Srečno!« Eni gredo na »šihte, dnigi sa vračajo. Njihova pesem dela pod zeraljo, kjer kopljejo ^javo zlato, je neutrudna. To j* pesem zagrizenosti v delo In pesem napTedka. Pogled iz jame ILJUBLJANAJ iMs čestita OB DNEVU REPUBLIKE PRIJATELJEM IN UUBITELJEM SLOVENSKEGA FILMA TER VSEMU DELOVNEMU UUDSTVU IN VABI K OGLEDU SVOJIH LETOŠNJIH DVEH IGRANIH FILMOV Tri cetrtfne sonca nagrada za režijo in nagrada za film na fesfivalu v Pulju in Dobri stari pianino nagrada za gtasbo na festivalu v Pulju Veleblagovnica V UUBUANI VAM NUDI V SVOJI BOGATO ZALO2ENI TRGOVINI PRED POŠTO VSE, KAR POTREBU- JETE ZA SEBE, ZA SVOJO DRU2INO IN GOSPODINJSTVO IZKORISTITE UGODNOST POTROSNIŠKIH KREDITOV Obrtno podjetje ioval Celje LjubSjanska 6 proda naslednja osnovna sredstva: ročni vrtalni s.troj, stroj za navijanje, fcontrolno ploščo, gramofon, stensko uro, pisalni stroj, ojačevalec Tesla 50 W, ojačevalec Philips 20 W, aparat za merjenje frekvence in elektronski oscilograf Zadružna hranilnfca * # • i * III pOSOlillllCci r.z.zn.j. Ljubljana MIKLOŠIČEVA 4 s podružnicami: RIBNICA NA DOLENJSKEM, RAKEK IN LITUA OPRAVLJA VSE BANCNE POSLE ZA KMETIJSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE. DAJE OBRATNE IN INVESTICIJSKE KREDITE. HRANILNE VLOGE NA VLO2NE KNJI2ICE OBRESTUJE PO 5 ODSTOTKOV. PRIPOROCA ZADRUŽNIKOM POSLOVA-NJE Z ZADRUGO S POMOCJO OBRACUNSKIH KNJIŽIC. OBRAVNAVA TUDI INDIVI-DUALNA GOSPODARSKA POSOJILA KMETOVALCEM-ZADRU2NIKOM. — VARNOST IN TAJNOST VLOG STA ZAJAMCENI Projekt-nlzke LJUBLJANA, Parmova 33-111 TELEFON 32-029 IZVRSUJE PROJEKTNE NALOGE ZA: CESTE, MOSTOVE, VODOVODE, KANALIZACIJE. HIDROCENTRALE. MELIORA-CIJE, REGULACIJE, PRISTANlSKE ZGRADBE, VISOKB ZGRADBE, VODNOGOSPODARSKE OSNOVE POTROŠNIKI, k u p u 11 e pri trgovskem podjetju TKANINA LJUBUANA, TRUBARJEVA 1 POSTREZENI BOSTE SOLIDNO IN S KVALITETNIM BLAGOM VELETRGOVINA A\ST)RA LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6 speclalizirano trgovsko podjetje v usnju, gmmijn, plastičnih masah, čevljarskih, sedlar-skib, tapetniških potrebščinah in orodju, tehničnem tekstllu, zaščitnih sredstvih, usnje-nl in plastični galajnteriji Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnlh cenah Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska; pod-jetja, gradilišia, športni klubi in ustanove — prepričajte se o solldni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA« Vsa naročila osebna, pismena ali preko naših potnikov izvrSujemo solldno in hitro. Prl naročllih tehnlčnega materlala Vas po-strežemo tudl s strokovnlmi nasvetl Organizaci(e, šolef klubi, drušlva, ustanove, podjetja lahko kupifo Ozki zvočni kinoprojektor OP-2 NA KREDIT Zahtevajte podrobnejše informacije v SKUAi tovarna elekfrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ teleffon 231, telegrom: Iskra Kranj, Telex: 03-197 %o%dno go&podat&tvo LJUBLJANA LIKOZARJEVA 13 C E S T I T A OB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM POSEBNO SE STUDENTOM GOZDARSTVA MARIBORSKA MARIBOR HerojaJevtičaii telefon 24-13, 25-12 NASl PROIZVODI: vlecena medenina, orT ttki barvnih KOVIN, GRADBENO OKOVJE, VODOVODNE,. PARNE, SANITARNE IN VINOGRADNlSKE ARMATURE, KOPALNE PECl, GIBLJIVE CEVI, RAZNI ODPRESKI IN KOVANCI Trgovsko podjetje PRODAJA VSE VRSTE KURIVA IN NEKOVINSKEGA GRADBENEGA MATERIALA NA DROBNO IN DEBELO O B U T V E, • K R A N U v skupnosti Direkcije jugosiovanskih žeieznic LJUBLJANA čestitajo za DAN REPUBLIKE vsem študentom in železniškim štipendistom k doseženim učnim uspehom z željof da bi se lahko čimprej stro-kovno dobro usposobljeni vključili v ustvar-jalno delo za procvit naše skupnosti! \ggJ zastopstvo ^^ inozemskih tvrdk LJUBLJANA Dolničarjeva 1 tel.: 20-761 do 20-764 in 22-241 ZASTOPAMO RENOMIRANE INOZEMSKE FIRME, Kl OSKRBUJEJO NASO KEMlC-NO, TEKSTILNO, PAPIRNO, GRADBENO IN DRUGE INDU-STRIJE S SUROVINAMI, STROJI IN ORODJI TER NAŠE KMETIJSTVO Z UMETNIMI GNOJILI IN RASTLINSKIMI ZAŠCITNIMI SREDSTVI Trgovsko podjetje TRUBARJEVA 1 PRIPOROCA CENJENIM ODJEMALCEM SVOJE PRVOVRSTNO BLAGO. VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE CESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE Podjetje za promet s farmacevtskim maferiaSom Kemofarmac Ljubljana METELKOVA 7 POSTNI PREDAL 143 TRGUJE NA DEBELO IN UVA2A ZA SVOJ IN TUJ RACUN: SANITETNI MATERIAL, FARMACEVTSKE IN LABORATORIJSKE KEMIKALIJE. TIPIZIRANA ZDRAVILA, OBVEZIL-NI MATERIAL, HIGIENSKO KOZME-TlCNA SREDSTVA, S E R U M E IN VAKCINE GALENSKE IN DIETET-SKE PREPARATE, KOZMETIKO IN VSE MEDICINSKE ARTIKLE V lastnem laboratorijn a n a 1 i z i r a zdravila in pripravlja galenske pr^parate ELMA Tovarna elektromateriala ČRNUČE PRI UUBUANI Prolzvaja: ELEKTROIiNSTALACIJSKI MATERIAL, ELEKTRICNE LIKALNI-KE, ELEKTROIZOLACIJSKI MATE-RIAL, TRANSFORMATORJE, ZASClT-NE, PREIZKUSNE, GLEDALIŽKE ZA REGULACIJO RAZSVETLJAVE SPE-CIALNE PO NAROCILU, KAKOR TUDI ELEKTRICNE VARILNE APA-RATE ZA TOCKASTO IN OBLOCNO VARJENJE V popravilo sprejema vse vrste elektromotorjev, generatorjev in suhih transformatorjev ..--¦•«4*-»-- Ob Prazniku republike čestitajo Ijubljarsskim šfudenfom . »KUStlVO« Kranj »2IČNICA« Ljubljana, Tržaška 49 Trgavsko podjetje »T 0 B A KT 0 S« ' Ljubljana, Metelkova 15 Gostišče »PRI MRAKUa Ljubljana, Rimska cesta 4 Restavracija »TRIGLAV« Ljubl|ana,MikloSičeva12 Gostilna »KRATKYt< Podgora 23 Tovarna pletenin »ANGORA« Ljubljana, Emonska 2 Komunalno podjetje »SNAG A« Ljubljana, Povšetova 12 • TEGRAD Ljubljana, šmartinska 10 Tovarna sulfitne celaloze in strojilnih ekstraktov »CELULOZA« Medvode Zadružna poslovna zveza Slovenije »G R U D A« eksport import Trgovsko podjetje »KOLONIALEu Šentvid 20 čestita jo Ijubljanskim študentom ob Prazniku republike Razumevanje kolegijašev V Akademskem kolegiju bodo s pogradi povečali kapaciieto Vrsta za klno vstopnicet Ne! Vsakdanji prizor vnovi menzi Studentskega naselja, kjer študentje po pol ure In več čakajo na kosilo ali večerjo. Kje so vzroki, da se vrste iz dneva v dan daljšajo tai Studentje po nepotrebnem izgubljajo čas? Mar ne bl kazalo nekoliko izpremeniti sistem postrežbe be v kuhinji, kjer so največkrat nepotrebni zastoji? Menza ne dela s polno kapaciteto in tarna, da Studentje odhajajo drugam. Kakšne vrste bi šele bile takrat, ko bi se hranilo 460 študentov več? Z vrstami tai čakanjem si pa ne bo pridobila novili abonentov. Treba bo nekaj spremeniti! V prvifa dneh diecembra aili mu Ivana Mojzeirja. Okrag 80 smo izkori&tili že vse možno&ti, osimcrke Za to bomo uparabili natjkasneje tja do s>rede me&eca študentov \z Motizerja se je vsak kotiček. Pred loti smo štir aajvečjs sobe. Vendar to bo Akademski koodegij spraiel moralo izselitd. Nekaj jih je do- imeli v podpritlič: :jo so- še f.fesno! Možna je še ena še nekaj prebdvalcev. "Vešt, da bilo sfcanovanja v internatu bo, ki srno jo u. ali za re.. «;v, da bi v vsako petorko bodo študentskii dom Ivana srednje gmacBbene šole, 28 pa družabno življenje . .xj-valcev. dali samo en pcgrad.* Mojzenja izprazndli in da bo jih- bo prišlo v Akademski ko- Zaradi pomanjkanja sianovanj- To b, bUa verjetno še naij. nekaj študentov morai sparejetd tegij- Znano pa je, da je Kole- skih sob sroo bili pnsuijen: ^^ rešitev Obremenili bi tudi Akademski kolegij, je ko- gid že taiko prenapolnjen in bo- sprememtd jo v spadnico. V vge &<>be enak(>merno in če se begijaše močno razburila. Po- jazen kolagijašev pred »po- njej se je sfeskaoo po deset bodo fanye med ^^ dobro sdbno tisfci del vestd, ki je govo- Sradi« je bJLa s-koraj upraviiena. studentov. Seveoa je v takwi razumeiL študij ne bo Xrp3>i ril o spremembi dosedanjdlh O tem vprašanju so govoriM že pogojiih studnj resno trpel, zato Zato m.oramo odločitev in ra- sob za pet v soibe za osem ljudl. na prvem sestanfcu aiktiva ZKJ. smo to opustallii. V nekatenft 2Uirne:vanj;e uprave in stanovai- Med Studentd so se razvduale p™ti uvedbi osmorfe so bili, internat^ imauo kup pros.orov cpv samo DOzdraviti_ pnecei bu»rne ctebale čeiš da je J&sno. predvsem študentje. ki za druzafono življenje, sestanke v pstOTitoah že do sedaj bill Stu- srtanujejo v sobah za pet. in ne vem kaj še vse. Pri nas dij težaven, kalko pa bo tafcrat. ¦ v Akademskem kodegiju je tega niniamo, za sestanke upo- univerza ava cev sarno pozdravitd. Za nabavo pogradov je dala milijona din, ko bo v njliih po osem ljudii! Koaiec novembra se je nn pneseiLii v nove prostore v petnajst pe-tork; z uvedfoo raibljamo pisairno. Sam sem bil uiprava Kolegiija pa bo še iz " * " ' " lastnih Siredstev pris.pe.vala mi- (Nadaljevanje s 1. strani) Dobro bi bilo razmisliti, n.a bakšen način bj povečali fond famopomoči. Ce bi bil večji, bi gotovo v doloCeni meri ublažil to precej težko ekonomsko bre-me našega študenta. Na vsak način pa je treba urediti fond posojil pri UO ZSJ. Seveda bi Silo tr&ba njegovo poslovanje nrediti tako, da bi se izposoje-na sredstva pravočasn0 vrača-la, poleg tega pa bi bilo treba »krbeti za primeren Priliv n.o-vih sredstev. V tem primeru bi lahko pre-cej naredili pokrajinski štu-dentski klubi. Raziskovali naj bi možnosti, kako bi se lahko novim cenam primerno poviša-le tudi štipendije, da bi z do-brim poznavanjem štipendira-nj.a odpravljalj neenotnosti in nepravilnosti, ki se dogajajo. Predvsem gre tu za tiste naj- osmork bi torej pridoibili 45 kaikor študientje proti osmoir- !e*iiš«. Nekateri šbuctentie so kam že od vsega začetka. Stu- liQ da stanovanjsiki pro- Ko smo o teh stvareh pov- postavKH pograd. V kolegiju^ ie blem pri nas že dl0(igo ne bo prašali upravnika AK, narn je 16 tstoiih sob, in na ta način regen^ ^^ mOramo vsi nekoM- nižje štipendije od katerih od- problemov. Vendar t0 ni vse. starši netooliko ve* prispevati dejal: »Stanovanjska stidka nas bi pridobili 18 ležižč. Se dva- ko j^tipeti, počaka-tl. ' 7.M so ria 4«. t>otr&hn« r.snn k vzdrževanju študenta ^ ve* tet mučl- Dejslvo 3e, d-a najs,t prost-orov bi dobill s S tem sicer nočemo trditi, da ^ie naš dom Prenapolnjen, da spmemeni-tvijo štimlh peiork v Ekonomske cene za študente števajo otrožki dadatek itd. Nekateri pokrajinski klubi zad-nje čase v sodelovanju z o-kraj-nimi forurai resno razmišljajo, da bi pri klubih ustanovili ne-koliko močnejše fonde posojil. Posojila naj bi bila dlogorocna in brezoforestna. Ce bi dovolje-vale možnosti, bi ta posojila vračali v najhujSih primeriti, morda šele tedaj, ko bi prišli v službo. To sicer še ni nič fiksnega, treba pa b0 resno raz.mišljati tudi o tem. Vsi ti socialno - ekonomski problemi bodo toliko hujši, ker bodo zadeli najbolj tiste štu-dente delavskega in kmečkega poreklat ki se preživljajo iz-ključno s štipendijo. In teh ni malo. Tu smo menili nekaj momen-tov, ki spadajo v okvir naših lastnih možnosti reševanja teh Zdi se, da je potrebno resno razmišljati in poiskati vse mož-nosti, kako povišati štipendije. Vendar problemi podražitve ne bodo zadeli samo stanovalcev študentskih domov. Problemi se bod0 pokazali v veliko ostrejši obliki pri študentih, ki se vozi-jo ali stanujejo privatno. Po podatkih jih je okrog 48 od-stotkov. Po drugi strani pa moramo tudi študentje sami razumeti, F Gj družba to breme odklanja. Na-še dosedanje iz>kušnje kažejo ravno obratno. To je pokazala tudi zadnja skupSčina ZSJ, kjer sta podpredsednik Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan in pro-rektor profesor dr. Lavrič po-kaz.ala v svoji dlskusiji obilo razumevanja in dela prav v to V ŠTUDENTSKEM NASELJU Prebivalci terena Rcžna do- na dolina, recitatorka Užmah . . ,. . ^ , lina in stanovalci Studentske- Marija, slušateljica Akademije sm,er konstne pobude. Dodamo naseija w w novembra do ^ giasho Dolores Budal ter i-»,.v« i» ,». se vsi odgovorni l^^ kaiička napolniili ve- slušatelja AIU Irena Prosen ;vajo da bi to |Jko dvorano niens5e v Student- in Sianko Potisk. Poslušalci so da druzba ne more prevzeti ce- povišanje cen v o-kviru damh skem naseljlI> ^, je bna sve. posebno navdušeno pazdravili lotnega bremena na svoje ra-me. Nujno bodo morali tudi možnosti. žili. kolikor se da, ubla dana proslava ob Dnevu re- solisfko Nado Vidmarjevo ter pufolike-29. novembni. oktet primorskih študentov, ki Slavnostni govor je imel tov. sri- us;peh pa bi bil isti kot piri in- nikakega opravičila za to, da dioibiilii sivoo ugled. Pri nas takš- štmkcijah srednješolcev. nega servisa se nimamo, zaito je pobojda študentlk Visje šole za medicinsike sestre, dia bi seir-všs usitanovili taidH pri nas, viredna pohvalla. Honorairne zaposilitve jem-Ijejo štiudentom p^receij drago-oenaga časa za študiig, posebno Gre za ustanovitev servisa za varstvo otnak. Ta serviis, kjer bi &e laihko zaposilili študentj in študentke, bi preivzel var-stvo otrolk tistiih sitairšev, ki bi radi obiskovaii gLedaiišče, kon-certe, predavanja. S svojo de-jaivnositijo bi servis omiogočdi r.&kateire fakuStete dajejo na-slove, druge pa ne. Kot rejš tev je komisija predlagala ukkiitev ENOTEN KRITERIJ nir agronomije in drugih uved1 nazivi, ki oana&ujejo stroko in poklic — zdravnik, agronon. pravnik. Akademski naslovi, kd bi se dobili z uspeišno zagovarjann disertacijo, bi astali fudi v b>-dcče. O prfedlogu komisije bodo š^ kcncem tega l«ta razpravljali v Zveznem izvršnem svetu. S tem bo verjetno tudi definitivno končana borba za akadiemsk;; nafi'ove. beno pi-eobrazbo naših naro- program, gre za uspelo prosla- dov ter velike uspehe, ki smo vo vse priznanje. jih dosegli v zadniih letih v gtudentje-stanovalci naselJa ustvarjanju novih medčlove- ter ostali prebivalci tega mest- ških »dnotsov, ki jih nudi naša nega predela so tako skupaj socialistična stvarnost. 'epo proslavili veliki praznik Slerlil je daljši kulturno- naših narcdov in sc dostojno umetniški spored. Nastopali so pridružili praznovanju in slav- solistka ljubljanske Opere Na- nostnemu vzdušju, ki je v teh da Vidmarjeva, orkester Glas- prazničnih dneh zajelo delovne bene šole Vič, oktet Primor- ljudi po vsej naši državi. skega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, trio Lorenz, pevski zhor I^rpna Rož- Rlarija Užmah recitira na proslavi v Naselju še, ker so večinomia v dioipioddan- sbairšem širše družbeno in kul-^kem aili popoldangkeim času. inacno udejstvovanje, študen. Klouib temu, dia je blla lanisfcolet- tx>m pa nudiil zasiužek.. Ker bi bilo varovanje otiroik v . glav-nem Le v večsrnih uirah, bi tudi študaij ne trpetL Za uTesnlčitev tega pred-loga žtudentk VŽMS se zavze-ma tudi Zveza ženskih diruštciv, ki je tiudii zagotovila svojo po-takš- na slkupščina ZŠJ proti širjenju fctevila honoirarnih zapo&iitev, pa se je poikaizaiLo, dia komisiija Tsr/, honoirairne zaposlilve dela v neamiani&aneim obsegu. Temu stanju 90 dteilno vzrak tudi po-dražditve sita.novan.i in hjrane, db čamer pa so štipendije ostale moč pri otrganiziiranju iste. Studentij« si še vedno neara centra. l^čeijo honorarne zapo&liitve, pri V začetku bi senrvis prevzel tem pa največlkrat poziaibljajo sikrb Le za dioločen okoliš, z na štiudao. raizšlritvijo del.a, pridobliienimi Delna režiitev pirobleima ho- iakoišnjami pa tudli na večje noirairnilh zaiposilitev bi biila . stanovanjslke enoie o.z.iroma ra/vno v oirganiziranju servdsa, Ljubljano. ki bi nudil žtudientom zapo&li- Mala panorama NIŠ Pred kratkim so začeli z rednimi predavanji na Višji tehnični šoli v Nišu. V prvi semester se je vpisalo 60 slušateljev, v glavnem iz proizvodnje. NOVI SilD Novi Sad je letos dobil še dve novi fakulteti — pravno in tehnično. Poleg teh dveh sta v Novem Sadu še agronomska in filozofska fakulteta. RJJEKA Višja pomorska šola slavi 10-letnico obstoja. Doslej je na tej visoki šoli diplomiralo 250 študentov. SJUUUEVO Sarajevska filozofska fakulteta je dobila novo po-slopje. Nova zgradba ima 17 predavalnic za 1200 štu-dentov. SKOPJE Letos praznuje skopska univerza 10-letnico usta-novitve. Univerza ima danes sedem fakultet, 31 inšti-tutov, 12 klinik in 22 študijskih in fakultetnih knjižnic. Od ustanovitve do danes se je število slušateljev pove-čalo od 540 na 9200. Uspehi te mlade univerze so veliki. — V 10 letih obstoja je skopska urtiverza dala 1500 profesorjev, 518 agronomov in inženirjev gozdarstva, 160 inženirjev, 220 ekonomistov, 189 pravnikov in 400 zdravnikov. Prav tako pa je dala tudi 40 doktorjev znanosti. TITOGRID Plenum glavnega odbora SZDL Crne gore je pred-lagal, da se v Titogradu ustanovi ekonomska fakulteta. Fakulteta bi bila povezana z beograjsko ekonomsko fakulteto. TUZLA V Tuzli je odprta nova tehnološka fakulteta, prva izven Sarajeva. V prvi semester se je vpisalo 80 štu-dentov. ZAGREB Državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Pnca je govoril komunistom zagrebške univerze o letošnjem zasedanju Združenih narodov. Sabor Ljud&ke republike Hrvatske je na svojem zad-njem zasedanju sprejel odlok o potrditvi Statuta zagrebške univerze. Nov statut pomeni novo obdobje v izgrsdnji m reiormi visokošolskega študjja. Po sprejetem statutu bo trajalo študiranje na vseh fakultetati 4 leta, i-azen na medicini in veterini, kjer bo 3 let. Na redni seji Sveta Za kul- turo in prosveto LRS so raz- pravljali tud; o enotnem kri^ teriju pri podeljevanju šti-pendij. V svojem poročilu je pred-sednik republliške komisije za štipendiranje dr. Vadnai na-kazal problematiko sedanjega sistertia štipendiranja. V lan-skem letu se je število štipen-dirancev dvignilo za 40 Vo v primerjavi z letom 1956, družba Pa daje v ta' namen 413 milijo-nov dinarjev letno. Prehod na nove, ekonomske cene terja tudi čdm h/itreflšo ureditev vprašanja enotnega kriterija prti podeljevanju in višini štipendij. Stipendija naj bi vsaj pribliižn0 krila žlvljenj-ske »troške študentov, obenem pa naj bi nov sistem štipendi-ranja in dajanja občasnih na-grad stimulativno vplival na študente, kii imajo boljši študij-ski uspeh. Sistem vlšjih &ti-pendij naj bi veljal tudi na ti-stih fakultetah, kjer se čuti pomanjkanje kadra, predvsem za fizike, kemike in matema-tike. Republiški svet z.a kulturo ln prosveto je predlagal svoji ko-misji za štipendije, naj prouči način štipendiranja podjetij, ustanov in občinskih ter okraj. nih štipendijskih komisij in nato dolofii enoten kriterij šti-pendiranja v republlki. PREKO 7000 ŠTUDENTOV NA LJUBUANSKI UNIVERZI Vsako leto se na naše fa- AGG 658, elektro-sitrcjna 1397, ktnltete vpisujejo nom štiudent- rudarsitvo-metakiirgija-kemijefka je. Njiihovo dtevito se spre- teihnologija 1087i medicina in mdnia iz leto v leto. Letoš- stomatologiia 560 in pravna nje ieto pa so se lahko vpi- Eaikailteta 929. Na Ijubljanski ^ail študentje, ki ni&o imeld univerzi je letos vp.isanih 7105 potirebne šolstke izobrazbe, zato študentov, od tega 5169 moškiih smo s tem večjdm zanimanjem in 1936 žensk. pričakovaili rezud.tate letošnjega Študentov, ki jim \e po no vpriisa. Ze bežen pogled na re- vem zaikonu o univerzi omo-ziuiltate nam potkaže, da letos gočen študiij brez ustrezne presenetljivo vod5 pravna fa- šolstke izobrazbe, je letos 139; kulteita s 507 novovpisaniimi na po&arnezne fakultete pa se študenti, na zadnjem mestu pa je vpisalo: na naravosiovno 3, fitozofsiko 19, pravno 69, eko-nomsko 19, FAGV 5. AGG 2, metaikirško 3, kiemijsiko 2, elek-tro 9, strojno 8. je fakiulteta za medicino in six>tnatologii3o s 142 slušateloi I. letnika. Po posaimeznilh fafcultetah se jilh je v prvi letniik vpiisalo: FAGV 177, ekonomsOsa 294, na-ravosdovna 171, fdlozofska ^323, AGG 151, eleiktiro-istrojina 471, rudairsitvo-meitailiurgiij ankeimijsika tehndlogirja 347, medtieina in stomaitoilogisja 142 tear pravna fafkiuliteta 507. Skupatj je letos vpiisaniih v prvi letnife 2616 študlentov in študentk. Skuipno žitevMo študentov vpi-sanilh na posameznih fakulte-tah je letos nasiednje: FAGV zbor' odkar s0 se studentje po 25. novembra so imeli briga-dirji II. ŠDB Majda Vrhavnik. ki je bila letos na avto cesti trikrat udarna in dvakrat s>pe-cialno pohvaljena, prvi brigadu« Zveza atiideatov se je preselila v nove prostore na Po-ljansko cesto v bivšd Dom Ivana Mojzerja IV.medfakultetna konferenca študentov pravnih fakultet 527, eikonomsikia 705, naravo-slovna 394, filozofsika 848, ŠE ENA VIŠJA ŠOLA V MARIB0RU Na zadnji skupni seji Repu-bliškega zbora in Zbora pro-izvajalcev so sprejeli zakon o ustanovitvi Višje tehniške šo-le v Mariboru. Nova višja šola — druga po-leg Višje komercialne šole — bo za mariborski okraj veli-kega pomena in bo obenem predstavljala možnost, da ti priihodu v Ljufbljano razšli co po©ame'znih fakultetah. Pirav v dneh, ko je bila dos« • ž«na velika delovna zmaga ^s» jugoslovanske mladine — šfe pred določ«nim ro.kom so bL3 končana de-la na odseku Pari-čin-Niš in Negotin-Demiir Ka-pija — je bilo to srečanje §o priBrčnejše in toplejše, ker se je pridružilo praiznovanju in veselju vse jugoslovanske mla-dine. Večer ie zelo hitro miinil v toplem vzdužju in obnavlja- V Ljubljani bo od 17. do 20. decembra IV. medfakultet-na konferenca študentov pra-va. Konferenci, ki se prireja vsaki dve leti, bo prisostvova- desant na Drvar. Prav tako se zavzemajo za uvedbo Tedna študentov prava, ki bi bil na vseh pravnih fakultetah isto-časno in bi v tem tednu prire- lo 15 delegatov iz ostalih uni- jan razna športna in kultur- dentov prava bodo skušali uvesti vsakoletni strokovni se-minar. Seminar bi bil vsako leto v drugem univerzitetnem središču. Obširnejše poročilo rala biti povezana z gospodar- ne uspehe, na pnjetne ur© skimi organizacijami in druž- skupnega življenja in snečanja verzitetnih centrov. Vsaka fa-kulteta bo poslala po 3 dele-gate. Glavna tema konference bo razprava o študijskih proble-mih prava, zunanjih manife-stacijah in mednarodnih sti-kih študentov-pravnikov. Specifična študijska proble-matika in različnost študijskih programov na posameznih fa-kultetah otežkočata večjo po-vezavo in prehod iz enega uni-verzitetnega centra na drugi, zato bo konferenca razpravlja-la tudi o unifikaciji študijskih programov. Studentje prava bodo na konferenci pripravili načrt za svoj 3. partizanski pohod — na tekmovanja z ostalimi fa-kultetami. Kot posebna oblika mednarodnega sodelovanja štu- benimi organi, kajti le s po-močjo predlogov iz prakse bo višja šola dajala take strokov-njake, kot jih potrebuje da-našnji razvoj tehnike. Pri se-s iv. stavi programov bodo sodelo- ijubdli, da to iM zadnie sreSaaJ« medtetalte«ne konference «o- «* ^USti^L^l " «* - b°*° ' »^™ ^ dentov prava bo objavljeno v jih šol dajali možnosti preho- letju spet videk v brigad.rs^ib. prihodnji številki Tribune. da v samostojne fakultete. z ostalo jugoslovanisko mladinc. Brigadirjd so šc e^nkrat podo- življali vse lepe spomine na avto cesto in si ob slovesu ob- oMekah na delovni akciji. 6 DECEMBRA 1951 JE IZHAJAL OD 20. MAR.CA 1949 f7QT . PRwA CTEVILKA NASEGA GL, AiSILA KOT NASLEDNIK »STUDENTSKEGA LISTA«. TA I2SLA