St. 93 Psitma platana f »tifigl (lanti tiirmft cn la puti) V Trstu, v sredo ift aprila 1922 Posamezna številka 2U stotinu Letnik XLVI) Uhaja, IzvzeraSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega št. 20, I. nadsuopje. Dopisi naj se pošiljajo i#eJui§tvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, r okopi J k Štefan God in a. — Lastnik tisk' maša za mesec L 7. —,3 iresece I Za inozemstvo mesečno 4 lire več- ičajo. Izdajat^j Jn odg o orni ttre^ -ost Tisk tiskarna Eo ; (|f MJ. pol leta L 32. —, lr • vj L elcfon uredništva in iij a.-a Št 11-67. .lu EDINOST Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo * iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo tzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Dekreti in samouprava V ospredje političnega zanimanja je sto- financah svoj delokrog vedno bol). Ona popilo vprašanje o dekretih-zakonih. Pretež-1 sega globoko v gospodarstvo, v produkcijo na večina strank se upira početju vlad, ki | in konsum, v kulturno življenje in v social-kupičijo postavo na postavo, ne da bi se j ne razmere. S tem zakonodaja silno nara-držale ustav e, ki predpisuje, da mora vsa- | ste. Naloge države so postale ogrotnne, ko postavo skleniti ali potrditi parlament, njen ustroj je isti kot prej. Parlament sploh Dekret-zakon je v jedru isto kar so bile ce- ne zmore velikanskega dela, ki bi ga moral sarske naredbe po § 14. temeljnih držav- vršiti. Celo leto, dan za dnem, fci morali nih zakonov avstrijske monarhije. Ministr- poslanci stvarno razpravljati o samih za-ski svet potrdi zakonski načrt, ga razglasi: konskih predlogih, če bi hoteli rešiti vse s kraljevim dekretom in postava je že v zakonske predloge, po katerih nujno kh-veljavL Vse to se vrši preko ljudske zbor-jčejo potrebe dežele. Vprašanje je pa, ali bi niče. Vlada je sicer dolžna predložiti de---1----4 " krete - zakone obema zbornicama v potrdilo. Toda to je težka stvar, ker je dekretov toliko, da jih parlament sploh ne more parlament v sedanji sestavi sploh mogel dobro rešiti vse probleme države in posameznih pokrajin. Kdor vsaj približno po-___ _______x__________r___________zna ogromno razsežnost nalog, ki jih ima predelati. In tako*pridemo do^paradoksne- sedaj parlament, bo dvomil o tem. In radi ga dejstva: državo, katere ustavni duh je te nujne mehanične nezmožnosti Par^-itrega politična demokracija, vladajo s menta je vlada primorana, da rešuje veči-sredstvi absolutističnih vladavin. j no zakonodajnih nalog kar z dekreti. To Julijska Krajina je bila v posebno obilni! stanje pa je nenaravno, ker zanika temelj meri deležna blagodati dekretov - zako-! države, ustavo. Stara posoda, v kateri se nov. Skoro vse krivične odločbe, ki hudo j vrši državno življenje, je pretesna: zato od-3tiskajo nase ljudstvo, so prišle po tej poti. pirajo vlade ventil z dekreti - zakoni Maj navedemo le dva primera! VojnToško-j Z železno logiko stopa na plan vpraša-dovanci so v otroškem zaupanju v zakon o nje: ali ukinite dekret e-zakone in se popol-voj aih škodah začeli — večinoma na dolg r-oma postavite na tla stare, veljavne usta-— graditi hiše, nakupovati opravo in oro- j ve, — ali pa izpremenite ustavo in ustroj dje. Pa jih zgrabi lepega dne za vrat de- j države! Brez dekretov-zakonov danes ni kret - zakon, ki popačfves duh prvotnega ! mogoče naprej, kot smo zgoraj dokazali, v parlamentu sklenjenega zakona. Vlada Vedno bolj predira spoznanje, da je treba jim nedolžno javi, da si pridržuje pravico, dati državi nov, sodobnim socialnim raz-raztrgati konkordate. — Z dekretom - za- meram odgovarjajoč ustroj. Najmočnejši konom je vlada uzakonila občinski volilni stranki ljudskih množic, socialisti in popo-red za našo Kraj;no. Vzela je učiteljem vo- lari, so si postavili ta visoki cilj. lilno pravico; parlament o tem nič ne ve. Mogoče je zamišljati si razne načrte za Poudariti moramo, da to niso izjemni slu- novo ustrojstvo države. Mi mislimo, da bo čaji, ampak da je v Italiji ukoreninjen si-' temeljni diuh nove države nujno* moral biti stem. da sme vlada brez senata ali poslan- dvojen: demolp-atičen in socialen. Demonske zbornice izdajati polnoveljavne po- kracija pomeni, da ljudstvo odSočuje o vseh stave. političnih in socialno-gcspodarskih vpraša- To nenaravno, absolutistično početje, ki spravlja državo v pravna nesigurnost in izroča prebivalstvo v roke birokracije, je znamenje, da se nahaja državni ustroj v težki krizi. Ustroj italijanske države je b;stveno isti, kot je bil cb njenem rojstvu pred dobrim pol stoletjem. Je to ustroj čisto liberalne njih; pa tudi da nadzira izvrševanje svojih odločb. Danes tega ni. Moč in vpliv parlamenta sta mehanično omejena; v resnici vlada birokracija, ogromna, slepa vodena glava, ki ni ljudstvu prav nič odgovorna. Velikanskih nalog, ki so ztfružene v eni točki, parlament ne more uspešno in popolnoma reševati; tudi ne more nadzirati, It • v , • m # m m m m a jfol«. države, ki vidi glavno nalogo v tem, da je ■ kako se izvršujejo. Edini izhod iz te zagate nočni čuvaj. Takrat, ko so polagali temelje 1 je torej, da se del teh nalog prenese na av-iej državni stavbi, je bil v cvetu gospodar- j tonomno pokrajino, na avtonomni organi zi-ski liberalizem. Ta nazor je odrekal državi raci stan in na avtonomno občino. To je pravico, posegati v socialne razmere in v gospodarstvo; tam naj svobodno tekmuie- pot d!o pristne in popolne demokracije. V tem duhu in s tem načelom se mi bo- io vse sile. Država ima le strogo politične rimo za deželno avtonomijo in za široko aaloge, predvsem naj vzdržuje javni red. j avtonomijo občine. Nekateri zrejo na ta Delokrog liberalne države je bil torej raz- naša stremljenja z nezaupanjem, češ, da se meroma majhen. In zato je bila ustava Italije za to dobo v temelju dobra, napredna in precej demokratična. Parlament je mogel zakonodajno snov predelati in vsi važni zakoni so šli skozi roke ljudstvu odgovornih poslancev. Z razvojem modernega gospodarstva in hočemo na prikrit način odtrgati od državne celote. To mnenje je ravnotako smešno, kot vpitje onih, ki strašijo sodeželane italijanske narodnosti s slovansko poplavo. Mi se zavedamo, da z našimi deželnimi avtonomijami prinašamo dragoceno prvino v politični razvoj Italije. Črta političnega raz- vzporedno z naraščanjem socialne zavesti voja gre proti ljudski samoupravi, da se u-in politične zrelosti v množicah se je pa veljavi v vsem obsegu načelo demokracije, bistvo države izpremenilo. Liberalni na- Prej ali slej bo tudi italijanski narod nazor, da je država nočni čuvaj, je dobil mno- j vezal nit zgodovine na slavne tradicije svo-gc lukenj in je ginil čimdalje bolj. Država bod'nih občin in pokrajin in bo v novi obli-razteza pod pritiskom dvfgajoče:ga se de-!ki uveljavil načelo popolne socialne in po-lovnega ljudstva in prisiljena po rastočih litične demokracije. tConferenca v Genovi ^eza med in Rusijo uradno potrjena — Sestanek sapnikov VaSika in Male enteftte — Ogorčenje Francija GENOVA, 18. Mestece Rapallo bo prešlo slavno v zgodovino. V Rapallu se je podpisala prva pogodba med Italijo in Jugoslavijo, v Rapallu se pripravlja druga pogodba med Italijo in Jugoslavijo, in v Rapallu so predvčeranjim podpisali Rusi in Nemci pogodbo, ki je spravila v največjo zmedo vse ententne državnike, ki so se zbrali v Genovi, da dajo Evropi kontno mir. V največjem velikonočnem miru so se predvčerajšnjim zbrali Rusi in Nemci v hotelu Imperial, kjer se je vršilo vsakdanje življenje 1 kor ponavadi. Ob 11 so se pogajanja začela in zvečer je bilo že znano besedilo sklenjene in podpisane rusko-nemške pogodbe. Splošno se smatra, da ie bila ta pogodba že prej pripravljena in da sta Rusija in Nemčija čakali le primeren čas, da jo objavite. Potrdil je to indirektno v pogovoru s časnikarji tudi Rakovski, predsednik ukrajinske republike in član ruske delegacije. Rakovski je izjavil, da so se vršila med rusko in nemško vlado že del) časa pogajanja za vzpostavitev diplo-matičnih odnošajev. Ta pogajanja so se zaključila s podpisom sedanje pogodbe in ie .. , slučajno ravno v Rapallu in ravno sedaj. Na podlagi te pogodbe sta Nemčija in Rusija začeli povsem novo življenje. Nemška delegacija je objavila podobno poročilo o sklepu pogodbe, ki se glasi: «Nemška vlada, zastopana od državnega ministra Walterja Rathenaua in vlada federacijske ruske sovjetske republike, zastopana od ljudskega komisarja čičerina sta se sporazumeli o teh le določbah: Čl. 1. Obe državi sta se sporazumeli, da pe spori med nemško državo in federacij-sko r-isko sovjetsko republiko, ki se tičejo vprašanj vejne debe med Rusijo in Nemčijo, rešijo po teh le načelih: a) Nemška država in sovjetska republika se vzajemno cdpovedujeta svojim vojnim troškom, kakor tudi odškcdn;nam, ki se tičejo vojnih škod, to je škod, ki sta jih pretrpeli oni sami in njuni državljani na bojiščih vsled vojaških dejanj, vštevši tudi rekvizicije, izvršene v sovražnikovi zemlji. Obe državi se tudi odpovedujeta odškodnini za škodo, povzročeno svojim državljanom vsled takozvanih izrednih vojnih zakonov, ali pa nasilnih ukrepov državnih organov druge stranke. b) Javno- in privatnopravni odnosa ji med obema državama, vštevši vprašanje postopanja s trgovskimi ladjami, ki so padle v cfeLast nasprotni stranki, se bodo reševala na pcdlagi načela vzajemnosti. c) Nemčija in Rusija se odpovedujeta vzajemno odškodnini za stroške za vojne ujetnike. Nemška vlada se odpoveduje odškodnini za stroške za člane rdeče vojske, internirane v Nemčiji. Ruska vlada se s svoje strani odpoveduje odškodnini za ško>-do, ki jo je pretrpela vsled' ogromne množine vojnega materiala, ki so ga ti interni-ranci prinesli v Nemčijo. ČL 2. Nemčja se odpoveduje vsem zahtevam vsled udejstvitve zakonov in ukrepov, ki jih je doslej ukrenila sovjetska vla-| da nasproti nemškim podanikom in zasebnim pravicam njih samih ali nemške države, toda ped pogojem, da sovjetska vlada ne izpolni podobnih zahtev drugih držav. Čl. 3. Diplomatski in trgovski odnošaji med nemško državo in sovjetsko republiko se bodo takoj vzpostavili. Čl. 4. Obe vladi sta se tudi sporazumeli, da se bodo pravice lastnih državljanov na ozemlju druge stranke, kakor tudi trgovski odnošaji določevali na podlagi načela o prvenstveni državi V obseg načela prednostne države pa ne spadajo pravice in olajšave, ki jih dovoljuje sovjetska vlada kaki drugi sovjetski republiki ali državi, ki je že prej pripadala evropski Rusi j. Čl. 5. Obe vladi se obvezujete, da boste dobrohotno podpirali vzajemne gospodarske potrebe svojih držav in da boste skušali odpraviti vse težkoče. Začeli boste tudi pogajanja za mednarodno ureditev teh vprašanj. ČL 6. Člena 1. in 4. te Dotfrtdh« *fnntta v veljavo po ratifikaciji pogodbe, drugi členi pa takoy.» Vest o sklenitvi te pogodbe v hipu, ko se je splošno smatralo, da so zavezniki s svojimi pogoji, vsebovanimi v londonski spomenici, pritisnili Rusijo s pleči ob zid, jc-naredila velik vtisek na vse zavezniške zastopnike. Splošno se smatra, da Rusija nT mogla dati boljšega odgovora na zavezniške zahteve, nego ga je dala s tem velikonočnim vcvščilom. Ententa nima več pred seboj samo Nemčijo, ali samo Rusijo, temveč nemško-rusko zvezo. Kar se je doslej le domnevalo, na kar se je doslej le nacikovalo, je danes gotova stvar: pred vojno dve najbolj silni državi, ponižani v vojni, sta si podali roko, da stopita skupno v bran proti zapadnim državam. Angleška delegacija je ostala presenečena spričo te nemške « drznosti*, Francija se na eni strani veseli, ker ij je dana zopet priložnost, da opozori zaveznike na nemško nevarnost in da — zapusti genovsko konferenco, na drugi strani pa se — boji. Sploh je povzročil ta rusko - nemški nastop veliko zmedo med zavezniškimi dele-gacjami. Vse zavezniške delegacije so b:le sklicane na sestanek, na katerem se bo razpravljalo o stališču, ki naj se zavzame nasproti temu novemu dogodku. Povabljene so bile tudi delegacije Male entente, za katero bodo ti dnevi odločilni. Doslej je biLa Mala ententa povsem pod vplivom Francije, ni pa gotovo, ali bo to odgovarjalo njenim interesom tudi za naprej. Rusko - nemška zveza — govori se celo o sklenitvi tajne vojaške zveze med tema dvema državama — je samo delna udejstvitev ši-rokopoteznega načrta za ustvaritev ogromnega protientenlnega bloka, ki bi vseboval poleg Rusije in Nemčije tudi baltiške države in segal od Severnega do Črnega morja. Čehoslovaška je kot industrijska država zelo prizadeta na tem, da živi v dobrih odnošajih z Rusijo in poljsko-ruski odnošaji so se tudi že izboljšali. Jugoslavija doslej tudi ni imela nič od francoskega prijateljstva. Ostaja še Romunska kot edini člen Male entente, ki bi vsled drugačne orientacije Male entente mogla izgubiti Besarabijo. če bi se še to vprašanje uredilo, bi bilo mogoče, da pride v kratkem do popolnoma nove grupacije držav. Na vsak način je gotovo, da je letošnji velikonočni dogodek eden najvažnejših dogodkov po vojni, kateri »bo imel v svetovni politiki nedogledne posledice. Zastopniki petih držav, ki so sklicale konferenco, in zastopniki Male entente so se medtem sestali danes ob 11 v vili Reg-gio pod predsedništvom italijanskega ministra vnanjih stvari Schanzerja. Sestanžk je bil sklican z namenom, da se določi stališče zaveznikov nasproti sklenitvi rusko-nemškega dogovora. Pred tem se je vršil sestanek pravnih izvedencev zavezniških držav, na katerem se je pretresalo vprašanje s pravnega stališča; gre namreč za to, da se določi, ali je Nemčija s sklenitvijo tega dogovora prekršila versaillesko pogodbo, ali ne. Ministrski predsednik Facta zopet v Genovi GENOVA, 18. Ministrski predsednik Facta in finančni minister Peano sta se danes vrnila iz Rima v Genovo. Tudi drugi zavezniški zastopniki, ki so bili odšli za Velikonoč iz Genove, so se tekom današnjega dneva vrnili. Odhod angleškega zakladnega ministra iz Genove GENOVA, 18. Jutri bo odpotoval angleški zakladni minister sir Robert Horne v Anglijo, ker se hoče udeležiti seje britanskega parlamenta, na kateri se bo razpravljalo o bilanci, ki mora biti odobrena do 4. majnika. Soproga in hči L*loyda Georgea odpotujeta v Firence, kjer bosta ostali dva dni. Tudi sir Robert Horne ie bil za Velikonoč v Firencah. Francija Vtisek nemško-ruske pogodbe ▼ Franciji PARIZ, 18. Posebni poročevalec agsnci-je «Havas» pošilja iz Genove ta-le komentar k sklenitvi rusko-nemške pogodbe. «Treba je dosti hinavstva, če se hoče trditi, da rusko-nemški dogovor pospešuje obnovitev in pomirjenje Evrope. Kdo ne vidi, da mora imeti pomoč Nemčije kot prvo posledico obodritev boljševizma za od^ por proti zahtevam drugih držav in posebno zaveznikov? Če bodo te države še nadalje izvajale pritisk na Ruse in se Rusi končno vdajo, bodo imeli Nemci od tega korist ne da bi imeli pri tem kako škodo; če pa se Rusi ne vdajo, bodo imeli Nemci korist od svojega spravljivega vedenja in bodo lahko izkoriščali Rusijo po svoji volji Na vsak način ustvarja rusko - nemški dogovor že sedaj v Evropi novo grupacijo interesov in toliko zaradi tega, kolikor zaradi načina, kako je bil pripravljen in objavljen, ustvarja nov vzrok za spore. Trditev, da je podlaga te pogodbe res evropski duh, je naravnost zasmehovanje, ker v resnici gre za politično potezo, kateri je namen povečati nered. Ta jasni manever je tako očitno narekovan od sovražnih načrtov, da Nemčija gotovo ne bo imela od njega koristi, ki jo pričakuje. Evropski narodi bodo videli še enkrat ob tej priložnosti, kaj si je treba misliti o nemški lojalnosti. Francija bo v vsakem sluča-iu ohranla hladno kri in ne bo izoremenila svojega stališča. Francija, ba zahtevala od sovjetske vlade priznanje dolgov in povrnitev zaplenjenega imetja, brez česar ne more biti govora o javni in privatni morali. Brez teh pogojev se ne bo pogajala s sovjetsko vlado. Če naj konferenca služi za to, da se skrivaj delajo naklepi držav proti državam, se lahko trdi, da bo konferenca resna ovira vzpostavitvi dobe miru in sloge. Posebni poročevalec agencije «Havas» je tudi sporočil vsem udeležencem konference brez izjeme, da je povzročila vest o rusko - nemškem dogovoru velik vtisek in da je bil sprejet s splošno protivnostjo. Rusko-nemški dogovor je bil sklenjen sporazumno z Anglijo? Tako uradno sporočilo. Nacionalistično časopisje zahteva cdločno, naj francoska delegacija zapusti Genovo. Nekateri listi izražajo celo sum, da je Anglija vedela, kaj se pripravlja. Poročevalec «Journala» piše: «Vsakikrat, ko sem moral v zadnjih dveh letih skozi Berlin, sem imel polna ušesa govoric o angleško - francoskem trustu za izkoriščanje Rusije. Ali res obstoja ta • trust, ali pa so se Nemci nasprotno sma-Jtrali za zadosti močne, da puste pasti ta načrt in da nastopijo sami? To je vpraša-] nje, na katero je treba odgovoriti. Za se-' daj se držimo tega, kar se ve v Genovi: zadovoljimo se s tem, da vzamemo na znanje formalno zagotovitev Schanzerja, da Italija ni vedela več od nas od podpisa te pogodbe in da je presenečena kakor Francija. Jemljemo tudi z zaupanjem na znanje pravo ogorčenje, ki so ga takoj pokazali angleški krogi.» V splošnem se dajo izraziti komentarji francoskega časopisja z besedami: Če se konferenca v Genovi ponesreči, ne bo tega kriva Francija, temveč čin Nemčije in Rusije. _; J^soslavsla Kanal Donava - Sava - Bakar BELGRAD, 17. Minister za zgradbe bo ministrskemu svetu predložil v pretres projekt gradnje kanala, ki bo vezal Jadransko morje s Kolpo, Savo in Donavo. Kanal bo 150 km dolg ter bo. izhajal iz Bakra. Strašna poplava ob Ohridskem jezeru BELGRAD, 17. Silno deževje in strahovita burja, ki je besnila okoli 10 dni na Ohridskem jezeru, je imela strahovite posledice. Ohridsko jezero in reka Drim, ki sta prestopila bregove in se izlila v najbližjo okolico, sta v četrtek zopet narastla in napravila tekom treh ur strahovit potop, kakršnega nikdo ne pomni v imenovanih krajih. V četrtek ponoči je bilo mestece Struga v par urah popolnoma poplavljeno. Voda je dosegla višino treh metrov, porušila mnogo hiš in odnesla s seboj veliko število živine in pohištva. Poplavljena in popolnoma uničena so tudi vsa sela okoli Struge in ob obali jezera in reke Drima. Tako po vaseh kakor tudi v mestu Strugi je postalo tudi več prebivalcev žrtev katastrofe. Voda je plovila s strahovito brzino. Bili so slučaji, da so prišli ogromni valovi kakor orkan iz jezera n porušili vse, kar jim je bilo na poti, strehe in hiše. Števila človeških žrtev še ni mogoče ugotovti, računa pa se, da je večje, kakor se je prvotno mislilo. Vsa vojska in orožništvo iz ohridskega okruga sta bila takoj odposlana na kraj nesreče, da rešijo obupano prebivalstvo in živino. Na pomoč so bile poklicane tudi posadke iz sosednjih krajev. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine BELGRAD, 17. Po ljudske štetju, ki se je vršilo dne 31. januarja 1921, ima Bosna in Hercegovina 1,875.768 prebivalcev, in sicer 951.733 moških in 924.035 ženskih. Od teh je 1,843.503 jugoslovenskih državljanov, 22.348 inozemcev in 9917 še neodločnih. Po veri je: 820.731 pravoslavnih 586.151 muslimanov, 440.431 katolikov, 11.982 židov,"^9225 grško - katolikov, 66617 protestantov, 537 drugih veroizpovedi in 94 brez konfesije. Srbo - hrvatski jezik govori 1.813.298, slovenski 3935, druge slovanske jezike 27.686, romunski 1319, italijanski 1767, nemški 16.389, madžarski 2631, albanski 523, druge jezike pa 8220, Rusija Ostra kritka Lenina o gospodarstveni nesposobnosti vladajočih komunistov. — Treba se je učiti ravnati. — Kmet pričakuje praktične pomoči PRAGA, 18. aPrager Presse* prtobčuje izvleček iz velikega govora predsednika sveta ljudskih komisarjev Lenina. V svojem govoru pouči Lenin Evropo o položaju na Ruskem: Rusija je poslala na genovsko konferenco svoje najboljše diplomate, katerim so se dala v Moskvi točna navodila. Rekel sem že — pravi Lenin — da smo prišli v Genovo kot trgovci, ne kot komunisti. Naloga ruskih delegatov je, da se prilagodijo taktiki meščanskih vlad ter da dosežejo rešitve mirnim potom. V Genovi zasleduje Rusija praktičen namen: skušala bo razširiti svojo trgovino z inozemstvom ter doseči za njo čim ugodnejše pogoje. Svoj cilj bo Rusija tudi dosegla. Dosegla ga bo, tudi če bi se konferenca sama zaključila brez uspehov. Celo zelo verjetno je, da bo treba iti vsaksebi, toda države bodo v lastnem interesu svoje trgovinske odnošaje z Rusijo dalje razvijale. Evrooski tisk umetno in namenoma pre- tirava pomen genovske konference. Tudi Rusi so mu šli na limsnice ter so delali več hrupa, nego stvar zasluži. Med težkočami, katerih je precej, ni Genova ravno največja: smo že videli, kako je treba delati, spoznali smo meščansko diplomacijo. Najvažnejše vprašanje je za Rusijo nova gospodarstvena politika, ki je posledica notranje krize pretekle spomladi, ki pa doslej še ni rodila nobenih praktičnih sadov. V letu 1922. je za Rusijo važno: nobena vojna, nobena politika, temveč izbera ljudi in kontrola dejanske izvršitve nove gospodarstvene politike. Vse je v naših rokah — pravi Lenin — gospodarstvene sile, velika podjetja in železnice. Leto 1917. nam je prineslo konec vojne. Poglavitna naloga v letih 1919. in 1920. je bila vojaška obramba napadov. Najvažnejša naloga leta 1921. je bil komunistični umik, ki je že zaključen. Kaj nas čaka v letu 1922.? Poglavitna naloga posehmal ne leži na političnem polju. Kdor govori v zvezi z novo gospodarstveno politiko tudi o novi politični orijentaciji, ta je kvasač. Mednarodni položaj Rusije se je neznansko zbolj-šal. Našli smo tip sovjetske države, korak naprej za vesoljno človeštvo. Kar se pa tiče praktičnega dela, ruske kmetske množice komunistov ne bodo podpirale, ako jim poslednji ne bedo mogli nuditi praktične pomoči. Bili so> časi, ko se je delala propaganda z izdajanjem dekretov. Danes bi se ruski kmetje in delavci smejali, ako bi se ta način zakonodaje nadaljeval. Sedaj, ko se je izvršil največji po-litični preobrat, sedaj, ko moramo neka; časa eksistirati v kapitalističnem svetu, ne leži žarišče vse situacije niti v politiki niti v revolucijah niti v organiziranju na novo. Treba je najti prave ljudi za gospodarstveno delo ter njihovo praktično delo nadzorovati. Tako delo bo ljudstvo cenilo. Komunisti so le kapljica v morju ruskih množic. Le tedaj lahko vladamo, če pravilno spoznamo želje ljudstva. Le tedaj bo komunistična stranka v stanu voditi pro-letariat, ko bo proletariat v stanu voditi množice. Med institucijami komunistične stranke in institucijami sovjetske države se je razvio nepravilno razmerje- Sedanji položaj odstraniti, pa je težavno, ker vlada pri nas ena sama vladna stranka. Treba bo razbremeniti politični urad in osrednji odbor ter poveriti podrobno delo, izvrštev in nadzorovanje gospodarstvenega dela, ljudskim komisarjem, vladi. Do: sedaj se mi to še ni posrečilo, pravi Lenin. Ravnotako potrebna je skrčitev števila komisij in podkomisij. Pred nekaj dnevi se je izvršilo čiščenje komisij. Ugotovilo1 se je, da je bilo od 120 obstoječih komisij v resnici potrebnih samo 16, in to ni bilo prvo čiščenje. Rusija je sedaj razdeljena v pokrajine, in sicer po gospodarstvenih in klimafičnih pogojih, po razsežnosti industrije in kuriv. Gospodarstveno upravo teh pokrajin vodijo pokrajinske gospodarstvene konference, katerim se bosta podelili potrebna avtori-teta in avtonomija. Vseruski osrednji izvršilni odbor bo moral delati bolj energično, bolj redno in delj kakor doslej, da predela vse zakonske načrte, ki so se do sedaj včasih prenagljeno predložili svetu ljudskih komisarjev. Priznamo, da vršijo v 99 odstotkih vseh primerov odgovorni komunisti gospodarstvene funkcije, za katere niso sposobni. V zadnjem času — je rekel Lenin — sem slišal v Moskvi obupne in strašne tožbe čez ljudski komisarjat za vnanjo trgovino. Nikoli nisem o tem dvomil, da vlada v imenovanem ko-misarjatu neznanska nemarnost. Preiskal sem konkreten primer: Moskovska kensumna zadruga je kupila od nekega Francoza, ki je prišel v Moskvo, konserve. Ali si morete misliti enostavnejšo zadevo? Razodelo se je pa, da stvar «s sovjetskega vidika» ni kar tako enostavna. Z zadevo se je pečal politični urad osrednjega odbora komunistične stranke Rusije, sledile so razprave tovarišev Ka-meneva in Krasina ter dve preiskavi. Kaj nam je manjkalo? Imeli smo politično moč in denar, da napravimo, ta potrebni nakup v inozemstvu. Kaj je tedaj manjkalo. Kultura. Naši komunisti vam bedo izvrstno poročali o revolucionarnem boju, o njegovem položaju po vsem svetu, niso pa v stanu, da bi s preudarkom in v redu, kakor civilizirani ljudje, ravnali. To pa je potrebno, ako naj se zmanjša strašna revščina in beda. Nova gospodarstvena politika naj nam omogoči spojitev sovjetskega s poljedelskim načinom gospodarenja. To je edina pot, ki vodi v Rusiji do socialističnega gospodarstva. Ogromna večina kmetov vodi mala individuelna gospodarstva. Med podržavljenim gospodarstvom industrije m poljedelstvom ni bilo nikake zveze in je tudi danes še ni. Doseči moramo, da kmetje spoznajo, da obstaja zveza med njihovim sedanjim težkim, bednim, mukapodnim be-raškim življenjem in onim komunističnim delom, ki ga vodijo oddaljeni socialistični ideali Mi moramo začeti s tem, kar bai kmet razumel, ne s stvarmi, ki jih smatra za fanatične. Dokazati moramo kmetu t dejanji, da mu more komunizem pomagati. Absolutno neizogibno je, da mu ali mi to dokažemo, ali pa da nas on pošlje k vsem vragom. Čaka nas preizkušnja — je nadaljeval Lenin —, katera bo odločevala o komuni« stični oblasti na Ruskem. Za izvršitev novq gospodarstvene politike bo treba, da se zvojuje boj sovjetsko - državnih institucij s Kapitalističnimi metodami. Do sedaj smo nsali programe, danes pa moramo svoje ielo strogo pretehtati. Kapitalist se je lah-co preskrbel. Ravnal je slabo in kot izkori-Ičevalec, toda preskrbel se je. Ali se smejo preskrbeti tudi ruski komunisti? Lani so aam očitali kmetje in delavci: «Sicer ste izvrstni ljudje, gospoifarstvenega dela pa, Iti ste ga prevzeli, ne morete izvršiti.* To pač priprosta, tcda uničevalna kritika. Preteklo leto je dokazalo, da ne znamo gospodariti. Misel, da je mogoče izvršiti socialistično gradnjo edinole s pomočjo komunistov je otročja. Komunisti so le kapljica v ljudskem morju. Biti moramo v stanu, da iamo kmetu za njegovo žito blago. Plasti v Rusiji vladajočih komunistov manjka kul-kira. Le oglejmo si maso birokratov v Mo-»kvi. Kdo vodi in koga vodi? Ali vodi 4700 >dgovornih komunistov birokrate ali nareke? Odkrito rečeno, poslednje je pravilno. Gospodarstveni umik je bil kočljiva stvar, 'lasti za one revolucionarje, ki so obdani jd revolucionarjev iz drugih držav, kateri nislijo samo na ofenzivo. Doseči moramo, Ša bodo z nami sodelovali tudi drugi ne-tomunistični elementi, ki nas po številu ieznansko nadkriljujejo. Kaj je sedaj za judstvo najvažnejše? Praktična pomoč v >edi in lakoti. Kmetu sta znana trg in trgovina. Neposredne komunistične izme-ijave ne moremo vpeljati, ker imamo pre-nalo lastnih industrijskih proizvodov, ^sled tega moramo trpeti trgovino, pre-ikrbeti pa jo moramo ravnotako dobro cakor kapitalisti. Med kmete bo šel komi, tapitalist, trgovec. Ti ne bodo disputirali i njim o komunizmu, pač pa mu bodo po-judili, da mu nekaj preskrbe, če je treba, ia mu nekaj zgradijo, da bo- sicer drago plačal, da bi pa komunisti preskrbeli ali gradili gotovo desetkrat draže. S temi elementi bo treba tekmovati. Najboljši komunisti v državnih trustih ne znajo gospoda-*iti. »Komunistični napuh* jim brani, da bi se učili gospodariti. Vsled tega zna ruski odgovorni komunist manj kakor poljuben (zkušeni komi. Ruski trg in svetovni trg, ki smo nanj navezani, gresta nasproti finančni krizi, katero pa bomo premagali z ticvo gospedarstveno politiko. Dnevne vesti Smrtna kosa. Včeraj je umrl tu umirovljeni višji poštni oficial g. Viktor Cegnar. Pokojnik, ki je dosegel starost 65 let, je bil sin uglednega, slovenskega pisatelja, pesnika in publicista Frana Cegnarja. Bil je edini iz Cegnarjeve rodbine, ki je še zahajal tudi v slovenske kroge. Žalostna zgodovina mnogih naših odličnih družin. Naj počiva v miru! Nove odredbe na deželni sodnifi v Trstu stfli samokres na tleh In pobral ga je pozneje orožniški brigadir, ko fe prišel na lice mesta. Najprej je grozil, da je samokres od kakega domačina, toda ljudje so mu kmalu dokazali, da ga je izgubil eden njegovih varovancev. Medtem so priili na lice mesta orožniki in fašisti. Fašisti so kar ukazovali orožnikom, koga naj aretirajo. Na ta način je bilo aretiranih šest domačinov. Vsi navzoči, moški, ženske, dekleta in otroci, so se podali tedaj pred orož-niško postajo ter zahtevali od brigadirja, naj stvar takoj preišče in izpusti nemudoma one, ki so bili napadeni, a naj zaprž napadalce. Na posredovanje nekaterih domačinov so bili trgovskega Roparski za zatiranje slovenskega ia hrvatskega je- aretiranci res okoli pete ure popoldne izpu-zka> Na tukajšnji deželni sodni ji so usta-| ščeni/ nakaJ se vaščani mirno razšli. Med-novili še en senat za civilne pravde in so i !c.m ko Je,.bil° ljudstvo zbrano pred se pri tem sestavili novi senati. Značilno! k'm povel,stvoin' orozms- se je neki orožnik pričkal z neko bolno domačinko. Spozabil se je celo še na- pa je, da so ti senati tako sestavljeni, da j t0li1c0( da jo je udaril. Hotel je to tudi L mti pn enem niso vsi tnje sodniki zmožni j daljevati, a med mater in orožnika se je po-slovenskega jezika. Imeli smo na tukajšnji stavil sin. Orožnik in njegov tovariš sta na- T Lr rt •» m r A a! Ma. a m • A. L _ ! C ■ 1 Tri r 1 r 4 m a m I« važne, upamo in pričakujemo točne in obilne udeležbe. Načelnik. Iz tržaškega iiviienia Kmetica in ponarejen stoiirski bankovec. Pred vČcrajSnjim zjutraj se je pojavila v neki trgcKvind v ulici Giuseppe Mazzini kmetica Ivanka Germekova iz Sežane, kupila nekaj blaga in ga hotela plačati s ponarejenim sto-1 irskim bankovcem. Radi tega je bila kmetica peljana na policijo, kjer so jo zaslišab. Izjavila je, da je prodala na GaribaldijeVem trgu eno gnjat in drugo blag«, V plačilo je dobila gori-ocnenjeni ponarejeni bankovec. Ker se je pa izkazalo, da je kmetica pri vsej stvari nedolžna, so jo izpustili, đečim zasledujejo kupca gnjati. Aretiran slepar. Včeraj zjutraj je bil aretiran v starem mestu Alo^ij Pacor, brez stalnega bivališča. Na vestt ima namreč eno sleparijo in par tatviau Možakar je bil že večkrat radi takih čednosti pod ključem. Sedaj počiva se. veda zopet v zaporu Coroneo. Dve tatvini. Alojzij Picini, stanujoč v ulici del Lloyd št. 12, je dobil včeraj pri belem dnevu, ko ga ni bilo doma, nenavaden obisk. Nepovabljeni gostje so se namreč polastili v njegovem stanovanju nekaj perila in srebr-nine v vrednosti nad 900 lir. — Enak obisk, ki pa ni tako obtoževalen, je dobil tudi Angel Celare, stanujoč v ulici deile Beccherie št. 9. Njemu so odnesli par brisalk in eno rjuho v vrednosti 150 lir. Radi tatvin, sleparij in razpečevanja ponarejenih bankovcev sta bila včeraj aretirana neki Ivan Cacovich in Josip Oliva, oba brez stalnega bivališča. Samomor aa okrajnem sodišču. Hišni upravitelj Marko Levi, stanujoč v ulici Fabio Se-vero št. 7, je bil včeraj zjutraj silijo N., stan« ^ v ulici Paduina 5t. 16, in po. * Alberta D. napau v ulici deEa Scalinata. Prodajalec sadja Zmago Vidali je zapustil pretekli večer ob pozni uri neko gostilno na Garibal-dijevem trgu, nakar se je podal po samotni slaborazsvetljeni ulici della Scalinata proti domu, in sicer v ulico S. Zenone št. 3. Ko je dospel malone na konec uiice della Scalinata, je zagledal tri sumljive nočne prikazni, ki so sonele v vrsti ob hiši nedaleč od nje£a. Pri tem pogledu so ga obšle črne shitnje. Vendar pa je imel toliko poguma, da je šel s hladno krvjo dalje, usedi naproti. .. S težkimi koraki je dospel pred hišo, ob kateri so sloneli tolovaji. V tem hipu so razbojniki počepnili, nakar so planili, kakor jastrebi na Vidalija in so ga zagrabili z močnimi rokami za vrat. —- Molči.., Izroči nam ves denar brez ugovora, sicer ti zmeljemo kosti v solčni prah — so grozili tolovaji. Vidali je zbral skupaj vse meči in se jim je hotel izviti iz rok. Toda zaman: držali so ga trdno, kot v kleščah. Nastalo je suvanje. Tedaj so ga treščili ob tla, ga udarili s palico po glavi, nakar so ga v sili »reiskali in se polastili listnice, v kateri se je hahajalo okoli 750 lir in nekaj listin. Pred odhodom so ga pa še obdelali s pestmi in z brcam:. Napadenec je dobil pozneje prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Vidali je bil tudi pred par meseci — pri belem dnevu — napaden in oropani večje svote denarja v lastni trgovini sadja v ulici Domenico Rossetti, Policijsko oblastvo zasleduje krivce. Blaznež, Id je zmetal pohištvo in posodo Spozi okno. Mihael Lago, mož, ki je pod vplivom alkohola, stanujoč v ulici dei Vitelli št. 3, je prišel v ponedeljek okoli polnoči, kakor po navadr, miočno vinjen domov. Tedaj je začel rjoveti nad ženo, kar tako iz navade. Žena, ki pozna seveda prav dobro njegove muhe, se ni zmenila — kakor še nikoli — zanj. To pot pa ga je to obnašanje tako razkačilo, da je začel s sekiro razbivati po pohištvu. Ko je vse razbil, je pa začel metati p°Mštvo, kuhinjsko orodje, perilo itd skozi okno na ulico, Bog si ga vedi, kaj bi še padlo pijanemu možakarju v glavo, ko bi se kmalu ne pojavila v njegovemu stanovanju dva kr. stražnika, ki sta ga po dolgem naporu pomirila. Ker se je pa Lago skušal tu pa tam izviti stražnikoma iz rok, sta bila poslednja primorana pozvati potom neke sosede zeleni križ. Kmalu potem je prišel na lice mesta ravnatelj omenjenega zavoda z dvema strežnikoma. Laga so oblekli v prisilni jopič, nato so ga odpeljali v opazovalnico mestne bolnišnice. Zdravniki so ugotovili, da mož, kar je nekaj časa, ni pri čisti pameti. Pamet se mu je zmešala radi preobilnega zau-živanja alkohola. Mali oglasi PIANINO, nov, zajamčen, izvrstni, proefam. Ulica Tommaso Luciani 5, (vogal ulica Medfa. 753 POSTELJE, nove L 65.—, vzmeti L 55, žim-nice L 45, in posamezne kose pohištva po zmernih cenah. Fonderia 3. 46 POPOLNA soba L 950.—, druga jesenova s psiho L 1600, ter več drugih po konkurenčnih cenah. Fonderia 3. 46 SKLADIštARJA, veščega trgovine s krmili in mokami, drugega, veščega trgovine s semeni išče Kmetijska zadruga v Trstu, via Raffineria 7. Ponudbe naj se pošljejo isto-tam najpozneje do sobote 22. t. m. 751 MLEXO, dne vno sveže, zajamčeno pristno po L 1'80 za 1 dostavlja na dom Kmetijska zadruga v Trstu, via Raffineria 7, Tel. 36-75. _______Z®? POROČNA SOBA, iz opaljenega, suhega, bukovega lesa z vclilco krasno psiho, se proda za L 1450.— druga, iz slavonskega hrastovega lesa, perfektno delo, s psiho in umivalnikom, L 1900.—. Velika izbera, brezkon-kurenčne cene. Turk, via Rossini 20. 749 KLAVIR, kratek, se proda za L 1800.— Via Rossetti 24, I desno. 750 POHIŠTVO za popolne sobe, stoiLce za gostilne se prodajajo Campo Belvedcre 1, Se-molič. 746 SLUŽKINJA z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, se sprejme v «Hotcl Pic-colo* v Barkovijah št. 99. 747 SOBA, meblirana, z uporabo kuhinje, v bližini ljudskega vrta, se odda dvema odličnima osebama. Naslov pri upravništvu. 748 Vesti z Goriškega Gorica. Pevski zbor Gor. učit. društva. Skupna pevska vaja se bo vršila v Četrtek 20. t. m. v Trgovskem domu ob 8Ja uri. Vsi in točno. Gorica. Drušivo občinskih nameščencev za slovenski del goriške dežele bo imelo v nedeljo dne 23. aprila ob 9H uri predpolcJne izvanredni občni zbor v Gorici pri «Jelenu». Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Ponovno pretresovanje službenega pravilnika in organizacija društva, za uspešni nastop za pravice, ki nam že po naravnem zakonu pritičejo. 3. Slučajnosti. Radi velike važnosti tega zborovanja, se vabijo vsi; dru-štveniki in nedruštveniki, da se gotovo vde-leže tega važnega zborovanja. Opozarjajo se še posebej tovariši iz Notranjske, da nihče ne izostane. Odbor. Iz Štanjela na Krasu. V nedeljo dne 23. t. m. uprizori tukajšnje pevsko in bralno društvo «Štanjel» znano Finžgarjevo narodno igro «Veriga». Na sporedu je tudi več pevskih točk, deklamacija, srečkanje itd. Začetek ob 3. uri popldne. Prireditev se vrši na grajskem dvorišču. Dobiček je namenjen tjudski knjižnici in društvenemu odru. K obilni udeležbi vabi Odbor. POŠTENO dekle z znanjem več jezikov, želj službe kot pomožna moč v kaki trgovinK Pisati pod ^Bodočnost 225» postno ležeče-, Tolmin. 744 HIŠA, v Kantridi št. 106 pri Reki, pripravna za gostilno ali trgovino vsake vrste, se proda. Pojasnila v Rubeši žt. 74. 745 IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanje kože (proti pegam in lišaju) Cfia lekarna v II Bistrici. 28 DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, I. 544 PRVOVRSTEN azbestni škriljevec, predvojno blago, svetovne znamke, nudi po ugodni ceni Jos. Terpin & Komp., Rakek. Spretni zastopniki se iščejo proti dobri proviziji. 729 MIZARSKE klopi, obliči, žage, pile, ključavnice, ključi, vijaki, žeblji, žica, kositer itd. Zalega železa, Via Fabio Filzi 17. 74C ZASTOPNIK za Italijo se išče proti dobri proviziji Ponudbe pod *št. 321 na upravništvu. (743) SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della T»aa 16 47 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnicc 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffomers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. POZOR! Srebrne krone,- zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 okoli 10. ure navzoč pri neki obravnavi na okrajnem sodi-so priredili fašisti pred gostilno divje streljanje šču v uBci defia Sanita 5t. 19. Med tem ko se za izpraz-bo grško- iz samokresov in so se nato oddaljili. Ob 6 zvečer je tukajšnji orožniški brigadir ukazal zapreti vse gostilne, ne da bi bil prej preiskal, kdo je bil kriv prepira in pretepa in kdo je streljal. Drugi dan — na velikonočni pondeljek — so se zbrali okoli 2H isti faSisti pred karabi-nersko postajo. Trije so se podali a dva sta ostala pred hišo. Mimoidoče domačine sta pridno izzivala in pljuvala nanje. Kmalu nato so se oni trije vrnili iz orožniške pisarne in vseh pet se je podalo po poti proti glavni cesti ter so šli v stanovanje učitelja Tenceta. Po cesti so domačine dalje tili in pljuvala na ljudi. Nekf cfotnačin nagovoril in prosti, naj odnehajo od početja, ker ni dostojno človeka. To razkačilo, dvignili so palic« in hotek domačine. Tu je prišlo Jo novega spopada. Domačini so se fašistom uprli in jim vzeli gor-jače, ne da bt jim bili storili drugače kaj hudega. Tedaj so se fašisti vrnili in iii naravnost na orožniško postajo. Fašist Giordano Davide____ _ ________________ je pri umiku izgubil samokres. Ljudje 90 pu-1 Jurija S!, stanujočega na Kolon ji it. 796, Er- je vršila razprava, je potegnil hišni upravitelj iz žepa stekelnicico lizola, nakar je zaužil vsebino na mah. Par trenutkov pozneje se je zgrudil na tla. Navzoči sodniki m nekatere druge osebe, ki niso videle Levijevega početja, so mu priskočile na pomoč, misleč v prvem hipu, da je moža obšla nenadoma slabost, v pisarno, i šele ko so zavohali duh po Hzohi, jim je prišlo A--* ! na misel, da se j* hišni upravitelj zastrupil. Tedaj so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je iz pral Leviju želodec in ga je dal odpeljali v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem uarL Vzroki samomora so docela neznani. Štirje slučaja blaznosti. Ravnatelj zelenega križa je imel v pondeljek obilo posla: moral je dati štirim, pravzaprav petim nesrečnežem pomoč. Okoli 5. ure popoldne je bil pozvan ravnatelj v ulico Tor S. Pietro št. 12, kjer ga je potreboval Umbert C. Odpeljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice. Pozneje so pripe ljali v opazovalnico še tri nesrečneže, m sicer sramo- jih je takega jih >e napasti PODLISTEK KAPITAN MAKRYAT Leteti Holandec Roman (119) «Na vsak način sva dobila v njem zvestega prijatelja,* je rekel Kranc, «in pa vest, ki je jrelike važnosti« •Največje važnostiU je pristavil Filip. " «A mi na je torej odpotovala s patrom Matih ia som v Gov. Zdaj vem, da je na varnem Oni pater Matthias je dober človek — kaka tolažba zame.» •Toda ne pozabite, da ste ▼ rokah svojega sovražnika. Midva morava kolikor mogoče hitro priti odtod jutri podpiševa list, ki je za naju majhne vrednosti, saj bova dospela v Goo najbrže še pred mrtvaškim oznanilom in Be se zgodi nasprotno, ne bo Amino vest o jraši smrti pripravila do tega, da sa amoA a jem slabičem.* _____^ _ __ .Y) .__ «To me ne skrbi; toda pomislite, kako jo bo prevzelo.* •Verjemite mi, Filip, še bolj jo mori ajena negotovost, v kateri zdaj živi. Toda nepotrebno je govoriti o prošlosti — mora se zgoditi. Jaz se podpišem kot Kornelj Richter, tretji pomagač in vi kot Jakob Vantreat — ne pozabite tega.» «Dobro», je pristavil Filip, ki te je obrnil proč, kot da hoče biti sam s svojim mislimi. Kranc je to opazil in se vlegel pod strelsko lino in zaspal. 32. POGLAVJE. Od naporov prejŠnega dne obvladan se js tudi Filip vlegel krai Kranca in trdno zaspal. Drugega dne ga je zbudil glas poveljnika in njegovo ropotanje a sabljo. Nai junak se je vzdignil in opazil kako poveljnik pregleduje in nadzoruje tvoje vojake, enemu grozeč z ječo, drugemu s prisilnim delom. Tudi Kranc je vstal, še predno je poveljnik preči tal svoj jutranji razglas. Konečno so opazili naša pustolovca. Povelaik jima je * ostrim glasom zm-ooeedal naf mu rfaMU. Ubogala sta: poveli- aik se je vrgel na zofo far ju vprašal, če sta pripravljena podpisati omenjeno trditev, sicer ju da spet zapre«. Kranc je odvrnil, da sta premislila vse mofnosti In sta popolnoma prepričana o kapitanov! smrti, vsled čeaar sta takoj pripravljana tnfttev podpisati — kar je poveljnika zelo razveselilo. Zapoved al je prinesti pisalno orodje in pma podal listino, ki sta jo Filip in Kranc podpisala. Kakor hitro se je to zgodilo je bil suhotnt mož tako dobre volje, da je oba povabit aa zajutrek. Tekom južine je obema obljubil, da smeta pri prvi priliki zapustiti otok. FUip js bil zelo zamišljen. Kranc pa se je znal tako prikupiti, da ju ie poveljnik povabil še k kosilu. Ko so postali med sabo bolj domači, mu je Kranc razodel , da imata ie nekaj denarja in bi Želela dobiti kako stanovanje s dobro oskrbo. AM js nagnjenja do družabnosti, ali pa želja po zlatu — mogoče tudi oboja — skratka, poveljnik ju js povabil, če hočeta bivati pri njraa, kar je oba salo razveselilo. palje.) Borzna Tečaju Trst, dne 18. aprila 1922, Jadranska banka ............ • . 130 CosuIIch 255 Dalmatia .>••••»••••>•••••• 263 Geroltmich ............... . H30 Libera Triestlna . ............. 388 Lloyd . . I.ussino •»,«•••**(»••,*••• 700 Aiartinolich . *...............141 Oceanla ,»•••••••••«>,,•,, 185 Premuda 367 Tripcovlch................ • 245 Ampelea ..................590 Cement Dalmatia , .......... • , , 345 Cement Spaiato . •.............270 Tuja valuta na tržaškem trgni Trst, dne 18. aprila 1922. ogrske krone..............—. 2.30 2.40 avstrijsko-nem5ke krone............—.27.— —.30 češkoslovaške krone 36.75.— 37.50 dinarji . .......... • • 24.—.— 24.75 le j i 13.50.— 14.50 marke 6 30.— 7.30 dolarji .,....,,•»»,* 18.05 — 18.25 francoski franki 170.—.— 17075 Švicarski franki 355.—.—359.— angleški funti papirnati............80.70— 81.— angleški funti, zlati..............92.—— 94.— napoleoni............* 75.50 74.25 Trst, Via Scalinata St. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuje srebrne krona. Pozor na naslov! Pozor na naslov! JU BES T Pcvtrti neizmerne žalesti naznanjamo vsem sorednikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati Karoiina Turk po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil danes, v sredo, 19. t. m., ob 17 iz hiše žalosti št. 799 v Skednju (ulica Roficheto) na domače pokopališče. TRST, 19. aprila 1922. (258) Arnold Turk,« sin. Zofija roj. Piciga, sioaha fn nečaki. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. Ziipiinsfuo mm Mm, [M!t£'žgy:Sn[G intežgujMo poživlja vse v \o občino pristojne, a izven I iste živeče osebe, da predložijo tnksjšne-j mu cbč. uradu najkasneje do 30. aprila t. 1. družin3ke Isie izstavljens od občinskega (župnijskega) uraca oae občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave imenika občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dm 30. decembra 1920 št. 1890 italijansko državljanstvo po polnem pravu. Kilavce, Raležovcbrdo, Janeževobrdo 15. 4. 1922. Župaoi; Jagodnik, Barbo, Čendek. Po zunanjosti pozna že večina naših gospodinj testenine „PEKATETE". Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznate, da z njimi najbolj postrežejo 35/2 svojo družino* reg. zadruga z o. z. Trst, »iti deli' oirno Ste«. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Vla Garibaldi St. 20 Via Frfuli St. 614 Znlosa in delavnico mnjoiiCniii peči in štedilnikov. Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzeia se delo 9 okolici.