PoStrufcia platana w golovlnl. Leto VI«, št. 208. y L]ubi|ani, ¥ 16* septembra 1922» št. 1 OI^„ IfiPRE Oiadlo SodslidUne sarank« Jusoslavile. Izhaja razen pondeljka in dueva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168, Tel. int št. 812. uek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 min 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Javnim nameščencem* Hudi časi so zadeli javne nameščen-' ce. Njih položaj je od dneva do dneva ža-jostnejši in beda jih bo morda prisilila ce-o do stavke. Javni nameščenci in — stav-va* Nikdar še nismo culi, da bi kaka dr-2&va izmozgavala svoje nameščence tako nesramno, da bi jih prisilila izvajati posledice. Razumemo položaj javnih nameščen-®v in obžalujemo, da država nima toliko /“‘Sla, da bi uredila njih zahteve in jim bočila eksistenco. n&u ^°vriiiti oa se moramo kljub temu taip nazai v čase. ko je država pri- j,e.:šeDetala svojim uslužbencem, da so s ,.a’'. boljšega ter da naj se ne združujejo iala • *' ki niso v državni službi. Vzga-vse v- ^asto ^ na' bi žrtvovala državi Jodč nai' se z a^ P°lnim že- nei ,eiT1 navduševala za domovino. Že od Doseh' ni ^ Položaj javnega nameščenca borit n ^ožnat- Neprestano se je moral n‘koni - kupiti se Je moral raznim svetli ln visokim gospodom, misliti ie mo-flosil kakor Je mislil njegov šef. Če je nioroi avstrijsko vojno kokardo, jo je * nositi tudi uradnik. če . anes Pa ie v tem pogledu še hujše. < *»Dod svetnik demokrat ijj nosi at fl ,.zna^’ mora biti navdušen demo-s°iol u- liradnik in nositi mora tudi on Mak. Če tega ne stori, pa je kma-°s^gianeSliiV^ pa ce*° »Poli^čno Boloa Evropa, in gl*0 »Prosveti« posnemamo: Politični ^P^rski dogodki, ki so se dovršili n0 nL e v Evropi, zahtevajo intenziv-zir^nost in skupno delovanje organi-Što** delavstva vseh evropskih držav, ne J*!no Je< da sta vojna in nato nepošte-^wgodbe med zmagovalci in prema-Brest Dovzr°čila nekako zamašenie in ne-v kat -u nacialje vanje gospodarskih kriz, DrPK;,er! Da Je delavstvo kot največji del Mtv® še naJbolj prizadeto. Z rab-r°Da ifS in OTOŽJa ne bo ozdravila Ev-loža- j er ravno to jo je privedlo v tak po-boljx ,n tudi trdna opozicija ga ne bo iz-rope i i. Se upanje na ozdravljenje Ev-stj£n ž’ samo v tem, kako bodo sociali-vodst stranke vseh dežel prevzemale s^n,- ,va podjetij po svojem strokovno or-tdj ‘2lranem delavstvu, na kateri način je SjvJ3 *n°goče izvesti pravo akcijo za go-^lco ozdravljenje Evrope. V2hve jemu nadkonnsarju v iernen. o p°' UdUŠiie-"r Pja litičnein1 pol°2aiu ® poUtičariev ui » vedo, aa veljaven izrek: »Obljubiti je nekaj, dat! je pa opet nekaj drugega.« S pomočjo teli obljub je vyPublikanska stranka zmagala s tako veliko večino, da še ni imela lake večine v svoji zgodovi-i1' op svojega nastanka. Maček je seveda kma-pr’šd. Najbolj so bili te zmage veseli v Wall tret tu in zaradi tega tudi ni izostal maček za huastvo. Najprvo so bili zmleti farmarji. Cena grškim produktom je padla tako, da se ni izplačalo obdelovati polja. In ko so farmarji pri-ceii godrnjati na tako prosperiteto, so jih tola-t ^?.se vračamo v normalne čase. Za njimi o prišli na vrsto delavci. Pričeli so agitirati za Oprto delavnico. Vsi podporniki Wall Streeta ? dobili v en rog: »Ako bomo odpravili delavske strokovne organizacije in bodo delavci delali ^ najnižjo mezdo, ki jim jo nudijo kapitalistični dnheSi’ se vrnemo s hitrico brzovlaka v zlato ve — — v nol'nialne čase. Delavci niso v , v to bajko in so odkimali. In da dobimo t0^n° normalne čase proti delavski volji, so arnarji pričeli odpuščati delavce in ustavljena bila stavbinska dela. Armada brezposelnih no aeV rast'a in ie narastla na pet milijo- ^ v. delavcev. Hoover se je lotil reševati vpra-Stel16 ^rezposc'11osti in reševal ga je tako, da je je Y,edno manj brezposelnih delavcev. Končno l^nčela ta gospodarska kriza dozdevno pone-stavJ1' še predno je pojenjala, so pričele ^ 'ke. Zastavkali so tekstilni delavci. Nekateri 171jl.?enhi armado stavkujočih delavcev na en stavk-1 petst0 tisoč delavcev. A ker delavec v Pod ne preieina mezde, k večjemu majhno ie l??r0 lz shiada, v katerega je sam prispeval, obe i? za delavce zopet kriza, katere posledice d”1'10 tudi farmarji. Posebno zadnji so letos mlatu1 °^dntno prizadeti. Obdelali so polje spo-Prid«*i 'v nadi. da letos pojde vse v denar, kar da it ’ ker so kapitalistični listi povdarjali, ia it. go.sPodarske krize konec in da je industri-'a> vi.*8. Zmotili so se. Delavci nimajo denarce v ^vr°Pi pa nima vrednosti. Lahko se dara, , ?a delavce in farmarje postoii gospe-v sJ\a kriza, odkar so prišli republikanci zopet dfrnni*0' ?eveda bi ne bilo nič bolje, ako bi bili Vze hratje v sedlu, ker se tudi oni ne drznejo hodo . Streetu moči, s katero ukazuje, kdaj ka„ , v industriji delali, kdaj počivali. Republikam-? -stranka ni držala svojih obljub. O tem žala ] lasen dokaz. Demokratska bi jih ne dr-Štreetn -re ravno tako ne upa resno prijeti Wall lahko nal’k za delavce in formarje, da volišjesprekledajo. ko bodo v jeseni odhajali na ie. Ta!-'0 Vn*di zastopnike v postavodajne zbo-,naj sp „ ^ nai Iie pozabijo tega nauka, ampak sp0m. S.a Prav dobro spominjajo in sicer tako Pr‘Poro? ?’ da ne botio v0''1* kandidatov, katere k Vej .ata stari stranki. Letos nastopajo de- str;in] .lrl farmarji, organizirani v socialistični razUrm 'n {armarski delavski stranki precej spo-svo, P°- Socialistična stranka je celo že izdala Vsak , žresni program. Zaradi tega se lahko loitain armar ali delavec obrne na Setp , socla!istično organizacijo v svojem volll-naj za pojasnila, za katere kandidate De]a* asuie. da ne bo volil proti svojim koristim. Po sn • ^armar. ki bo to storil in se ravnal b° pr?let'h nasvetih bo volil pravilno, glasoval in svetlejšo bodočnost vse človeške bi 0k“akcionarji se trudijo na vso moč, da Sresn,-/ * nadalje politično moč. Pri kou-Dolitifi v°Htvah je prilika, da obdrži ljudstvo mu k ".°. moč^ in jo ne podari nazadnjakom, ki $kin,i 'e,° suženjske ukove z raznimi nazadnjaško _;°stavami. Ako se ljudstvo ne bo pobrl-Ijivo t,U tvo*e horisti nazadnjaki se prav zanes- e bodo potegnili za ljudstvo. ^n«vn« Pra ?!v^i cesar Viljem se je zaročil. Iz slin Urta poročajo, da se je bivši nem- li6p,c^ar zaročil v Doornu s princezinjo Of; .nln° Carolath-Beuthen, roj. Reuss. ob ne..no ^a bo razglašena zaroka šele cesa ^ obletnici smrti bivše nemške hjennCe‘- ^>r‘ncez*nia Hermina je vdova, let Padel v vojski; stara je 36 ' 1]Pa pet otrok, jo, , v Rusiji. Iz Berlina poroča- ka sa Se. ie udeležila neka nemška tvrd- hc,1Tl ernnja v Nižji Novgorod, ki je popol-*0C\I?r°Padel. Semenj je v Rusiji nemo-jn 0 Je tam" le nekaj vzorcev staTe-in Preležanega blaga. Ruska trgovina PoJa J ,Se sicer obnavlja, toda le zelo tov f ’ . Počiva 99% tovaren in obra- aradi pomanjkanja materiala. UuibSIana, Orr.^d^llanskj komunisti. Šišenska kraj. 'zaciia naše stranice je priredila v četrtek I. t. m. shod pri Šternu v Šiški, kateri je bil od naših sodrugov dokaj pičlo obiskan. Sodr. Krušic iz Trbovelj je imel poročati o splošnem političnem položaju in s. Bernot o komunalni politiki z ozirom na bližajoče se volitve v Ljubljanski občinski svet. Shoda se je udeležilo tudi nekaj popolnoma pijanih komunistov; med njimi so bili nekateri tako vinjeni, da sploh niso vedeli kaj delajo. Prva dva naša govornika sodr. Krušic in Bernot sta stvarno poročala o položaju ter žela od poslušalcev lepo priznanje. Kot tretji se je oglasil k besedi komunist Makuc, ki je začel uganjati že pri prvih besedah tako demagogijo in zavijanje, kakršnega je zmožen le ljubljanski komunist, kajti ti so najslabši. Z našimi sodru-gi je prišel že v prvih stavkih v tak spor, da ni mnogo manjkalo pa bi ga bila burja odnesla iz dvorane. Ta laži-komunist je imel med drugim pogum trditi, da soc. klub ni ničesar napravil, ko je vlada vrgla komunistične poslance iz parlamenta. (Naši čitatelji se gotovo še spominjajo govorov s. E. Kristana in s. Bernota, ki sta protestirala proti temu nasilju) Dalje je očital, da naša stranka ni napravila ničesar proti draginji. (Naši čitatelji naj vedo, da je to očital tisti Makuc, ki je februarja razbijal protidraginjske shode.) Makuc je za svojo demagogijo sprejel od zborovalcev plačilo v obliki najogorče-nejših protestov, vendar se mu je pa posrečilo, da je privedel shod do tega. da ni izčrpno obravnaval o dnevnem redu temveč je moral obravnavati o očitkih, ki jih je nametala ta zmešana glava To je bil tudi njegov edini namen. Treba je povedati, da se ravno v Šiški največ sodrugov ne mara udeleževati shodov zato, ker ne marajo poslušati, komunističnih prerekanj. Zato so zborovalci sklenili, da vbodoče na našem shodu ne bo dobil nihče besede, ki ne bo govoril k dnevnemu redu. S tem mislimo, da bo tudi pri tej stvari napravljen red. Kakih pet totalno pijanih komunistov je skušalo po Makučevem govoru motiti naše govornike, a zborovalci so jih odstranili iz dvorane, tako, da je bil shod v najlepšem mini zaključen. O shodu in o teh laži-komuni-stih, ki pravijo, da so preganjani od vlade, ki pa smejo nemoteno razbijati naše shode, bomo še govorili. Leskovka zanje je že namočena v jesihu. »Tajnost Orienta« je največji film produkcije zadnjega časa. Celi film je koloriran. izdelek pariške tvrdke »Pathe« katera izdelava se drži v najstrožji tajnosti. Prekrasne slike so oživljene z naravnimi barvami in ravno to dvigne nevidni efekt. Mistični čari Orienta so prikazani v svoji polni krasoti. »Pathe« Color ni štedil s trudom ne s stroški, da izdela epohalno delo, katero bo zapisano v filmski industriji z zlatimi črkami. Za glavno vlogo princese Daulah je bil razpisan poseben natečaj in jury se je odločila za najlepšo ženo Francoske, za poznato krasotico France Dhelia. Njena lepota in izvan-rc-dna igra je ovekovečena v »Tajnosti Orienta«. Predvajanje tega koloriranega filma ie vzbudilo povsod največjo senzacijo. »Kino Tivoli« je po dolgih iii težkih ali uspelih dogovorih nabavil to veliko atrakcijo, ki ?o je videti nepreklicno do nedelje 17. L m. Fotografije so razstavljene v Sclenburgovi ulici zraven tvrdke Bonač in drogerije »Adrija«. Obrtna razstava ostane odprta do 24. t. m. Odprta pa bo še naslednji dan, vendar pa samo za vojaštvo. V skupinah io sedaj obiskujejo učenci različnih šol. Vseh posetnikov je bilo doslej okoli 45 tisoč. Umetniško razstavo kluba »Grohar« obiskujejo boljj^ pičlem številu. 82 sfiranke. Odborniki ljubljanske in šišenske krajevne politične • organizacije SSJ se vabijo, da se zanesljivo udeleže važnega razgovora, ki se bo vršil v soboto 16. t m. ob 7. zvečer v Šelenburgovi ulici št. 6, 11. nadstr. levo. — Odbor. S. K .Svoboda - M. A. K. Maribor. (2 : 2.) V nedeljo 17. t. m. odigrana jesenska prvenstvena nogometna tekma med imenovanima kluboma je izpadla povsem nepričakovano. M. A. K., ki je nastopil kompleten in v dobri formi, do-čim je bila postava Svobode nekoliko sprerne-menjena, je prevzel koj po otvoritvi igre vod-stvo in jo vodil do 35 min. pa je bilo že opaziti popuščanje pri beio-rdečih, ki so bili menda že zvesti si zmage, Svoboda pa je delala s podvojeno silo in dosegla malo pred polčasom prvi gol. V drugem polčasu je bila Svoboda v premoči ter je neprestano napadala nasprotnikova vrata in dosegla po nekaj zelo ugodnih toda žal neizrabljenih prilikah tudi drugi gol. V zadnjih 15 minutah je skušal nasprotnik doseči odločitev zase. Postajal je čezdalje bolj surov, a brez uspehai igra je bila še dokaj lepa in igrana v zelo ostrem tempu, kar je bilo za Svobodo nekaj povsem novega. _— Je to drugi uspeh naših črno-zelenih v letošnjem letu če pomislimo, da sta bili poslani dve žogi iz llmetrovke ponesreči v aut, namesto v gol M. A. K., ter, da nas belo-rdeči v vsakem oziru močno nadkriljujejo, smo s tem uspehom lahko prav zadovljni. — V splošnem je opaziti pri naših športaših v zadnjem času precej živahno delovanje le žal, da je zanimanje za naš delavski šport, ki je v vseh ozirih v našem pokre-tu zelo zelo potreben, tako neverjetno malo in to s strani centralnega odbora Svobode, kakor podružničnih odborov in pa delavstva samega. Največ pa je zameriti zadnjim, ki bi morali kot delavci imeti največ interesa za svoje lastne prireditve če ga že pri naših zato poklicanih faktorjih m. O da, vem, da bi bila marsikatera športna prireditev mnogo bolje posečena če bi se le točil tudi tu ta prokleti alkohol. T. KuStumfi TCsiEsik. Historična razstava. Kakor smo poročali, se je dne 13. m. m. otvorila na državni obrtni šoli retrospektivna razstava slovenskega slikarstva od renesanse do realizma. Ideja historične razstave se je porodila že v. prvih začetkih dela za Narodno Galerijo, realizirala se je po z velikodušno pomočjo velesejma, ki je obljubil financirati prireditev, šele sedaj. Razstava ima namen predvsem potrditi dejstvo, da je slovenski narod vedno izdatno branil svojo narodno in eksistenčno upravičenost na kulturnem polju. Dalje hoče razstava vzbuditi najširši interes za zgodovino naše upodabljajoče umetnosti in dati iniciativo za sistematično zbiranje naših starih umetnin za bodočo galerijo lepili umetnosti. Hoče z eno besedo pokazati narodu njegove umetnike preteklosti, takorekoč njegove klasike, katere mora poznati vsak Slo-\enec, kakor poznajo Italijani svojega Giotta, Donetella, Michelangela, Tiziana itd. Razstava je takorekoč šele odkrila velike slovenske slikarje Jelovška, na katerega moremo biti z vso upravičenostjo ponosni, na Mencingerja, originalnega Berganta, Cebeja itd. Kdo je kdaj poprej vedel za te mojstre, ki so slikali v preteklih stoletjih? Komaj da smo vedeli za Langusa, Layerja, Stroja, Šubica in Wolfa. Za razstavo je vladalo veliko zanimanje v vseh krogih. Od vseh krajev so dohajale in še dohajajo razne stare slike. Poset je bil ob vsesokolskem zletu povsem zadovoljiv, posebno Čehi so se v tem oziru odlikovali. Upamo, da bo vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu naša umetnost posetil razstavo, ko se zopet otvort. Kovinarskemu delavstvu Jugoslavije na znanje. t (Bračiiiac iji njegovi tovariši Stavkokazi.) Belgradski komunisti so izdali letak, proti nekaterim odbornikom kovinarske centrale v Belgradm Sumimo, da so vsa očitanja prosto izmišljena, kajti v letaku dolže krumirstva.in sodelovanja s ooslo-dajalci onega Bračinca. ki vodi sedai že 15. teden stavko v Bjelovaru. Če bi bilo pa tudi samo senca resnice v tem letalcu, smo pa prepričani, da bo znala kovinarska organizacija napraviti red. Letak'se glasi; Stavko pločevinarskih delavce'’ v delavnici »Todorovič i Šliht«. ni mogel poslodajalec zlomiti, niti dobiti stavkokazov. Stavkujočh sodrugov ni mogla oplašiti niti policija in ne zlomiti stavke. Toda našli so se stavkokazi, ljudje, ki se žal nazivajo »predstavnike« kovin- skeča delavstva, Blagoje Bračinac. Mirko Obradovič in njihova kompanija. Ti štreberi; so poslali 4. t. m. nekega Dločevinatskea^i delavca na delo k »Todoroviču in Šlihtu«. češ, da je ta stavka neobvezna in da 011 lahko slobodno dela. a prvo soboto, ko dobi plačo, da pride k njim in se organizira. Delavcu, ki je bil madžarske narodnosti in vsled tega ni bil dovolino poučen, a tudi neorganizii an. se ie jrabilo, ko so mu stavkirjoči sodrugi pojasnili pravi položaj, nesramne uloge stavkolomcev in poslodajalčevih agentov, ki so pripravljeni biti stavkokazi za dobro podkupnino in prodati interese kovinskih delavcev — ter seveda ni šel na delo. Toda Bračinac in tovariši še dalje iščejo stavkolomce in so še zaupljivejši poslodajalčevi agenti in stavkokazi. Dobili so. iz Pančeva pet inštalater* skih delavcev in jih 5. t. m. poslali na delo k Todoroviču in Slihtu. Ko so jih stavkajoči sodrugi opomnili, da je tu stavka in da ni treba delati, so iim ti odgovorili: nas so poslali od doma in so nam rekli, da lahko slobodno delamo. ker je to komunistična stavka. Da bi se natančno informirali o teh delavcih, so poslali stavkujoči sodrugi 6. t, m. sodruga Jovo Zariča, pločev. delavca. ki tudi stavka, v Dom, da vpraša za delo. Steva Stanojevič, blagajnik Bračin-čevega Saveza in tehnički sekretar, t i. Bračinčev pomočnik, je poslal sodruga •lova in še nekega pločev. delavca iz Valjeva. da kot stavkokaza delata pri Todoroviču in Šlihta. Ta dva seveda nista šla delat Mi smo že davno pisali, da so Bračinac m njegova tovarišija navadni policij-! ski in buržuazni agenti, toda da so tako nesramni, da prevzemajo ulogo stavkolomcev tam. tega nismo pričakovali. Zdaj smo te nesramneže zalotili tudi pri delu in iih pokažemo v pravi barvi tudi onim kovinarskim delavcem, ki so po teh podjetniških agentih zapeljani na razne lažnive načine. Naj vidi kovinarsko delavstvo v Jugoslaviji, kdo ie Blagoje Bračinac. Mirko Obradovič. Steva Stanojevič, Petrinjac in ostala njihova tovarišija. Kovinarski delavci, prezirajte te štre-barske stavkolomce in podjetniške agente! Tem izdajicam kovinarskih delavcev udarien je žig sramote! Pazite, da se ne utihotapijo v vaše vrste! Sramota, da ste se oprijeli tudi te uloge. da delate proti interesom ljudi, katere že toliko let vodite za nos! V Bel gradu, 7. sept. 1922. Stavkujoči. Trbovlje. »Del. novice« z dne 14. septembra prav po otročje pišejo o diskusiji v Hrastniku dne 1. t. m. ker ne vedo povedati prav nič stvarnega o resnici, katera jim je neljuba, ter jo ne morejo najti v atašejevem časopisu, ki se tako nesrečno zaletava v našo organizacijo. Zavedajo se, da so v resnici srečno prijadrali do zaželjenega poloma ter da je v revirjih konec Steianovičeve slave. Rudarji spregledujejo in vedo, da ste jih farbali, kar mi je. tudi v Hrastniku vaš zaupnik, kateri je bil sam pri obravnavi javno pritrdil, rekoč da sem povedal resnico. Ja neodvisneži, resnica v oči bode, laž ima pa kratke noge; ne besede v celem članku o rudarskem vprašanju, katero je tako pereče — pa je za vas deseta briga. Vam so le vaše osebne koristi Pri srcu. Povedal sem tudi da ni Stefanovič zmožen zastopati rudarje ako ravno je obstal pred doktorsko častjo. Najboljši dokaz za to mojo trditev, je ugotovitev, da ni niti vedel kakšen je razloček med akordno in med dnevno mezdo. Rudarji so si z njim potemtakem lahko na jasnem. Skoro bi se nam čudno zdelo, zakaj ne odgovore »Del. novice« na dopis objavljen v »Napreju« iz Trbovelj. Kakor hitro omenim, da so odšli oni troje Štefanovičevi »lajbgardisti« prav poparjeno od diskusije, ker se niso mogli pomagati iz zadrege, je pa vse razumljivo. Lipam, da so minuli tisti časi, ko se je kričalo. Danes se že bolj premišljuje, kaj je prav in kaj ni prav. Opozarjam pisca omenjenega članka, naj se ne skriva za trdnjavo uredniške tajnosti, temveč naj se prihodnjič podpiše, da fom vedel, i\ kom imam opraviti. ^ Krušič> Vrednost denarja. 1 foto velja 75^ 1 češka krona 2.60 Din. 1,n ^ par. mark 5.20 Din, 100 avs'r.1|S^in , n5 švicarskih V Curihu velja 100 našili kron frankov. - i Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. od Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani^ GOSPODINJE! f Ali zahtevate pri trgovcu testen me Pekatete So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povso ger NaivežJa iiWfa razlilnSh pletenin« majic, noganic pri tvrdki *■> roUavK A. & S, Skaissrn® Ljubljana, Mostni tra sr SUKNO za promenadne in športno oble v bogati izbiri najceneje A. ŠINKOVEC masi. K. S 0 S S, Ljubljana, I ca Vabilo na redni občni zbor »Slovenske socialne matice", r. z. z o. z. v Ljubljani, ki bo ▼ soboto 30. septembra 1922 ob dvajsetih v posvetovalnici ljubljanskega magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o poslovni dobi L 1921. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je zastopana vsaj ena petina vseh zadružnikov, Ako bi tega ne bilo, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru s prvotnim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število udeležbe. res 8 pristnim blagom prepleskano hiSo, po-histvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne ua tvrdko TONE MALGAJ Meoi in pohištveni itti in ir Kolodvorska ulica ŠL 6 mana Tehnitnl eleKtro-tenniini« gumijevi medmeti rt o na drobno I" * 0]xiih Glavno zastopstvi t0. gumijevih obroč toVflrne vorne autonw * Torin°-Walter Martutf, ^ Hydravlična ot*0* montiranje ga"1 K !Ubljana> cev v centrali, • v0zno ms ' čev v centrali, v0Znu M* Rimska ce „tvoz blag8 ggSsSŽ podjetje za pr ^e, pftlih vasronov na* , „ & o CENTRALA: LioMjaoa, Rilska testa 2. S kar {. ? Telefon it. 588. 10 tovornih Podružnice: Ljubljana, Maribor, ^ova . Dunajska cesta 20, Jurčičeva uh08 “ 3. '■ tel. št. 470. teL st. 133. ^ HiiS5S5il3HnSi5B5®®®^