161
Kmetijstvo.
Črtice za sadjarje.
vin.
Dosedaj smo govorili le o pomnoževanju sadnih dreves s semenom, ali vendar ta način pomnoževanja ni jedin, če tudi je za mnoge drevesa najboljši in morda tudi jedini. Tako je tukaj omeniti pomnoževanje s pri-tlikami, to je z izrastki iz korenin blizu prvotne rastline. Na ta način se pomnožujejo   malinje,   robidnice,   rajska
162
jabelka, pa tudi češnje, češplje, slive, sipek i. t. d. Za češnje, češplje slive pa tako pomnoževanje vendar ni posebno priporočila vredno. K večjemu nekatere vrste višnje se na ta način spridom pomnožujejo. Če jih po-množujemo s semenom, dobimo močnejše rastline, ki tudi ne poganjajo pritlik iz korenin, s čemer se rastlina le slabša. Iz semena dobljene rastline so mnogo trajnejše.
Ravno zaradi tega, ker tolikrat dobivajo češplje iz pritlik, vidimo tolikrat malovredne češplje, ki niso vredne mesta, na katerem stoje. Dobre češplje morajo biti lepo modre, dišeče in debele, meso se mora rado ločiti od pečke in imeti morajo rumeno meso in fini okus. Iz pritlik dobljene češplje so rudečkaste, imajo zelenkasto meso, ki se ne mara ločiti od pečke, drobne so in nikakor ne finega okusa. Take češplje pripravljajo drugo blago tistega kraja ob dobro veljavo.
Drug podoben način pomnoževanja je pa pomnoževanje z vejnimi šibicami. Tako pomnoževanje je navadno pri bodečem grozdičji, pri ribezu in vinski trti, pa tudi pri kutnah in nekaterih drugih rastlinah. Šibica je del veje, ki se odreže pod kakim očesom, ali pa še bolje pod kakim vejnim obročkom. Pri trtah je pa najbolje, da se odreže del dveletnega lesa. Pripravljene šibice se posade v zemljo, da narede korenine. Boljši in rahlejši je zemlja, tem gotovejše se primejo in tem rajše rasto išibice. Če je zemlja težka in trda, se priporoča, da se nekoliko zrahlja in omeči s tem, da se jej primeša peska
v
ali rahlejše gnojne zemlje. Sibice so 10 do 40 cm dolge in se polagajo v zemljo pomladi ali pa jeseni. Šibice, ki se sade pomladi, morajo se narezati po zimi ali vsaj v zgodnji pomladi, dokler rastline ne poganjajo. Zakopljejo se do tistega časa, ko se rabijo, podolgem v pesek s tankimi konci doli obernjene.
v
Sibica, ki ni 20 cm dolga, se pri sajenji postavi navpično v zemljo in sicer tako globoko, da je vrhnje oko še 2 do 3 cm v zemlji. Take šibice so posebno dobre pri trtah. Skušnje so pokazale, da se rajše primejo in bolje vspevajo, kakor daljše šibice, Če je pa šibica nad 20 cm dolga, se pa dene poševno v zemljo, tako da spodnji konec ne pride nad 20 cm globoko v zemljo. Poševna lega zato pospešuje rast, ker ložje zrak prihaja do šibic. Rajše zatorej delajo korenine.
Podobno pomnoževanje je s koreninskimi odrezki. Na ta način pomnožujejo se češplje, slive, črešnje, maline in robidnice. Pri češpljah slivah in češnjah odrežejo se od korenin 10—15 cm dolgi kosi, ki se posade v zemljo navpično, tako da je vrh še 3 cm s prstjo pokrit.
Pri redkih trtah, ali sploh če manjka lesa, se večkrat pomnožuje s samimi očesi. Odreže se les 15 do 20 cm na desno in levo od očesa, potem se pa prekolje po sredi z nožem in oko posadi v zemljo v kak lonec ali pa v gnojne gredice, ker se zasuje 5 cm na debelo s kompostno prstjo. Treba je imeti okna zaprta, dokler oko ne začne poganjati. Ko pa poganjati začne, se pa prezračuje in naposled okno od grede popolnoma odpravi.