LISTEK, Ąojni spoigiimi (Janafi Ooloo.) (Daljt.) Ta za mojega konja in mene usodepolni prst je tudi polkovniku zažugal tako ostro, da je odslej 19 samo zmerjal in zabavljal raui stanja ter 6akanja, a nikoli več ni udrihal s sabljo po vozaikih in topničarjih. Iz tega slučaja }e razvidno, koliko se Oeni v vojni življenje posameznika. Bil sem pri tej priliki po nedolžnein občutno kaznovan; korakal sero ono no8 in naslednjega dne peš po gališkem blatu. Okrog polnoči v oni noči je vendar razvozljal nekdo vozel Cakanja in stanja, premaknili smo se naprej. Odkazana nam je bila neusmiljeno dolga pot in priganjali so nns k hitrosti, 6eš, pri Radvmno jfi obtičala cela ruska divizija.v blatu, to moramo sedaj zajeti. Hodili srac gotovo nad 65 km brez oddiha in prestanka. Naše vrste so se redčile. Ljudje so onemogli vsled hoje, šibani od blata in dežja, so cepali v obcestne jarke. Bilo jim je vseeno, Be tudi obleže Ho g»la v blatu, nanrei ni g]o, tudi s silo in priganjanjem ne. Castniki onemoglih tokrat niso tirali noprej, saj so se sami komaj tavajoče gibali in lezli. O&erst je uvidel, da izgubi v blatu in cestnili Jarkih ves polk, 6e še nadaljuje pobod na višje povelje. To pa moram priznati: Ta gospod ie Sutil z naoštvom. Ko jo videl, da se delajo tnko mogoCne vr- zeli v tavajočih vrstab, je po 05 km boda zavil na levo s ceste v prvo vas. Porazlezli smo se že vsi jio selu in pocepali utrujeni po ležišcih, pa pridrvijo na konjib častniki od divizije nad obersta: ..Regiment mora naprej na vsak način!" Tokrat se je stari sumozavestno postavil in obregnil • ^Jaz sem poveljnik regimenta, jaz bom znal razsoditi, ali je mogoče naprej ali ne!" Gospodje so odfrooli majajočih glav, mi smo pa mirno spavali v selu, dokier se ni odpočilo vse. S tem življenjsko potrebnim pofiitkom nii^mo v resnici prav ni6 zumiidili, arapak se uverili: Pn^asi se tudi prav in daleč pride! V fiasu, ko smo mi nastopili tretji vojni pobod, je bohiarski general v ruski službi, Badko Dimitrievr. naskofiil z vso silo Przemysl. Slovitega {iei.erala. katerega je v balkanski vojni koval celi svet med zvezde srefie, se pa je v svetovni vojni držala pov3ocl prav ^rna smola. V silovitem naskoku se je hotel polastiti najmočnejše trdnjave. a ta njegov naval je bil zelo krvavo in za Rn.se porazno odbit. Sovražnik se je tokrat tako osmoilil. da ni od tedaj nikdar ve6 naskočil trdnjave. Ruska armada, do tedaj prav ponosno zmagovita v vseh bitkah, • je pri Przemyslu ugriznila na trdi avstrijski oreli, ki ga ni nsogla j)otreti kljub neštetim v boj pognainim množic;Un. Bridko presenečen vsled levje avstrijske odpore, je Dimitriew popustil Przemysl. Bojeft se napada naše 3. armade, ki je hitela trdnjavi na pomoC, se jo potegnil za Przeiny8l, se zaknpal. in čnkal, da g:> /opet mi napaderao in naskočimo. Ruske prednjo straže so se bil^ 7-r: r-nsn oblege razpregle in porazlezle ?:e dale2 pred trdnjavo. Te so se umikale brez resnih odpornih bojev do postojaiik glavne annade, Ko smo se jim mi bližali. V blatu m po mlakužali jib je pa veliko obtičalo in teh smo na potu v tretjo bitko polovili in pozajeli mnogo. Za gališkim mestecem Radymno je obtičala v blatu veC dni cela sa\Tažna Aivizija. Naša pehota je to zaostalo krdelo še dohitela pravočasno, ainaša artilerija ni mogla za nami. Po naravnih zadržkih ovirano, ni moglo naše topništv© odloftilno potipati sovražnika. Rusi se imajo pač temu blatu zahvaliti, da so lahko za Radymnu zgradili most in ušli preko Sana k svoji glavni armadi. Spominjami se, da sem jezdil iz Radymna sam nazaj iskat naSe kuhinje, ki so tudi nekje gomazilft po mlakužah. Pri tem pojezdu sem zadel na naše 15 cra težke havbice, katerih je tičala cela baterija v blatu. Mi smo jih pričakovali željno kot duše raja, da bi razstrelile ruski most, a zaman. TopniCarji so brezposelno kurili krog po polju, konji pa buiili v blato vpreženi pred topove. Radoveden sem le vprašal ognjarja (Feuerwerker), ki se mi je zdel najboli brihten: ..Kako dolgo pa že tičite tukaj?" Mož mi je lepo odgovoril: ,.Jedno noč in jeden dan, pa ne moremo z mesta." Bili so v celem 4 težki topovi. Pred vsak top so bili vpreženi 4 pari konj, torej v celem pri vseb 16 parov. Stojefi drug za drugim so se valjali po blatu in menda čakali čudežo iz neba. Pri pogledu na to dolgo vrsto pripreg mi je neiiote u|š.el zaničljiv smeh in svetoval sem: ,,Pri nas doma ve zadnji voznik, da, 5e ne morejo potegniti 4 pari, bo pa zmoglo tAor 6 ali 10 pa- rov. Izprezite krampe od drugib. topov in izvlečite z vse»i najprej jednega, potem drugega itd. Ce tega ne storite, boste g« na sodni dan tiftali tukaj na tem nestu." Mož je presenečen pio tem nasvetu, ki je bil otrofij« umljiv samposebi, zadovoljno pokimaval in ga res hotel takoj izvesti. Crna kuga! Ko sem jaz razkladal ognjarju ta aačrt, stal je tik za menoj poveljnik te baterije, mustaGast in grdogled stotnik. »Komaj sem izrekel svoje dobrohoteče mnenje, me je že surovo nahrulil: wKako pri vseh strelah se pa predrznete vi š« ailsdnozobi fantek, zapovedovati z mojo baterijo? — Glejte, da se mi izgubite k vragu, iene vam bom pa hitro nasul popra pod pete!" «Nehvaležnost je plačilo tega svetft." Ta rek sem ge zabrusil mustafiarju pod nos in pognal konja. Ko sem se vračal proti vefteru nazaj, topov ni bilo ve6 v blatu. Lembergki topni6arji so vendar la posneli moj nasvet. Kolikokrat sem imel priliko spozriati v rojni, da ima kmetski lant ve5 zdrave pameti nego prav nadut dostojanstvenik, ki razpolaga puhlo-trhle pameti raz mogofinega stolca nespametno in brezrestno s tisofii Clovegkega in živalskega življenja. Več kot pamet vredna je srefia, Cetudi je zaplankana glava! To je geslo vojne usode. Na večer že omenjenega dne sem se vrnil nazaj k polku, ki je že bil nastanjen po hišah in bajtah v Radymnu. NaŠi pionirji so tupili nskaj praSi8a in so si ga hoteli zasluženo privogfiiti. Pa svinSa ima gčetine, kako ga oharati brez vrelega kropa?! Fantje so premostili ta jarek pomisleka na priprost na6in. Napulili so kopec slame, jo užgali in na planiHiu smodili prašifije ščetine. Celo- pofietje ni trpelo dolgo, a dovolj, da nas je spasla po visoko plamteCi •lami sovražna artilerija. Pionirji so palili ŠCetinca na droriSCu hiše, kjer sva bivala midva s Franolom. Tmela sva snažno sobo in prav prijazno zgovorno go¦^odinjo. Dobra ženica nama je iz gostoljubnosti za¦i-iJiV. K«r pa niso v p©5i ž» dolgo netili, s« je moruu kadilo in odprl sem okno, da bi s« odkadil dim. Uaziariea mi jt prinesla celo zbirk« raenih Skatul i» «aTOjBlr«T, ki so jih pustili mski ftastniki, ki so S« t minuli noči nočevali pri njej. Prav z zanimanjem sem brskal po teh ruskib ropotijah, radoveden, ak<^ l>om iztaknil kako mazilo zoper ugjo golazen. Franof se je podil nekje po dvorigču, kjer so njegovi pionirji osmojaJi svinče. Rusko topnigtvo, opozorjeno po ognju, je zaželo sipati grapnele v naSo bližino v 5asu, ko sem z vso vnemo iskal migji strah. Srapneli so gkropili svinSenke po nagem dvorišču; pionirji so se poslcrili z napol posmojenim prašičem. Francl je pribuljen za odprto okno najin« sobe motril mene od zunaj. Dobro je zapazil, kako sem so nemirno zganil pri razpoku vsakega grapnela. Nagrabil je na dvorigču peska, ga zavil v papir in se postavil na prežo pod odprto okno tako, da ga jaz nisem videl. Zapisknilo je po zraku, se razpofiilo prav blizu in v tem trenutku mi je zafatil navihanec v papir eavito peščeno kepo v glavo. Križ božji! Zakrifial sem kot na smrt zadet, omahnil s stolca in se zakotalil pod postelji. Pri nečloveškem kriku je polmrilo vse bliskoma iz tiSe in le Francl se j« gkodeželjno posmihal pod oknom. In ta njegov krohot me je v toliko zbrihtal, da sem zaCel otipavati glavo. Cela je bila, bolečine nisem Gutil, ge krvavel nisem. Pobulil sem izpod postelje, moje ofii so zagledale po tleh mesto svinca prav drobftken pesek in raztrgan papir. Vse mi j« bilo jasno. Prestani strah je aflaj nadomestila sramota, ki sem jo dugevno užival, ko se sem izmotaval izpod postelje. Kot Boga sem omole<3oval Francla, naj molSi, naj ne trobi okrog za me tako mučno-sramotnega dogodljaja. Obljubil je, a Łe to med posmehom. Pri prvi priliki pa je razbobnal med tovariSe ve5 nego je bilo res. Kaj sem hotel? Režal sem se sam pri vsakdanjem pikanju in namigavanju, s tem sem še najprej potlačil in pokopal — strahopetni pobeg pod postelj. Drugega jutra po zadetju peSSenega Srapnela sem odjezdil z dvema stotnikoma in nekaj jezdeoi preko Przemjsla v vas Darowice, da preskrbimo tam za polk pranofiiSCa. V Przemjslu smo s» ustavili, da obndujemo. Mesta. kar se ti5» življenja in prometa. nise« v»6 spomal. Ta tratka, prva mska obltga j* ««st« t *Tli«n.jskm oziru pridruga&la, Vladal« »• tedaj v trdnjavi skoro iste razmere, kakor dandanes pri nas po velikih mestih. Nikjer nismo dobili ni5 za pod zob, tudi za drag denar ne. So nas pač odslavljali s tem, da nilnajo, da so vse pojedli in porabili y fiasu oblege. V voja&kem kazinu smo izb«ra8ili prav. skromno kosilce, ki j« potisnilo vsaj za silo kruleči želodec narazen. Po obtdu smo jo maimili v židovsko slaŠčiSarno, kjer smo si hoteli po galigki navadi pomazati svoja grla. Konje so nam stražili vojaki na cesti; •bema stotnikoma In meni je žid toliko potegnil navzgor na trgovini zastrta vrata^ da smo zlezli po Stirib v prostore. S« ne amem pritožiti, zopw žejo nam je dal, karkoli je kateri poželel. Nas je drorilo nad 6 uslužbencev. Moja dva tcnariga js za5el alkohotni duh malo okajati. Postala sta gostobesedna in zahtevala od žida, da jima mora prodati par steklenio za na pot. Pri tej zaLtevi pa se je mož odlofino uprl in odklonil, 6eš: Nas je itak pustil v trdnjaro kljub zelo strogi prepovedi od trdnjavskega poveljniStva. Na pot nam ne mora dati prav nifiesar, sicor ga vojaška oblast denarno kaznuje ali celo prepodi iz mesta. Kdo jt verjel temu žifutskemu jadikovanj«? ^LažeS, goljul", sta ga nahmlila torariga, ,,5e n« dag elepa, boS pa s silo!" S sabljami sta porožljala. ?Ad j« t»s prebledeno-prestraSen pogepnil pikolu: ,,Policaj! ¦ Ceravno Sepetajoč« izgovorjeno, smo razumeli vsi trije. Ni 8« utegnil posluSni pritlikartjc Izvesti gospodarjtvega povelja, je že eden od torarigev prlsmolil staramu tako zaugnico, da se je rakotalil pod mizo (!). Na lic« truBifia so privrali ge drugi Hslužbencit hoteS braniti gospodarja. TovariSa sta vgakega pošteno naklestila in povrh Se neprestano klestila po starem židu, ki j« jefial in vikal pod miaami in stolci. Jaz sem sedel 6isto nepristransko wi mdzo in b! ogledoval komedijo in žaloigro ob enem. Ali Tam ni pobral pritlikavi pikolo pogumno nekja precej težko prudioo, s« mi priplazil po prstih za hrbet i» me 5esnil po glavi, «la s* m\ ]• posvetilo na »totia« solne.. (Kontt prihodnji6.)