Pedagoškl teiaj v Ljubljanl (Nadaljevanje.) Drugi je predaval dopoldne profesoT Čopič Venceslav o »Življenju in miljeju našega šolskega otroka.« Slovenci smo se naselili na ozemlju, kjer se Jadransko morje najgloblje zajeda v evropsko oelino in smo od severozahoda in jugozahoda obkroženi od Nemcev in Italijanov, katerih silni gospodarski in ipolitični pritisk se kaže v efcspanzijiskih silah, ki se križajo prav na našem ozemrju. Naša zemlja je srromašna, način obdelovanja še primitiven, posebno ker ovira racionalnejšo izirabo zemlje velika razkosanost zemljišč. Naše poljedeljstvo ne more kriti naiše potrebe po žitu, zato moramo žito in^koruzo uvažati iz južnih delov države. Vino, ki ga pridelamo do 500.000 hl, popijemo doma in še uvažamo dalmatinska in banaška vina; izvoz je malenkosten. Edino hmelj in sadje prodamo v tujino. Živinoreja komaj krije domače potrebe; pirešičereja ne daje danes skoro nobenih dohodkov. Obrt umira, ker ne more konkurirati industriji. Industrija je v rokah tujega kapitala, ki samo izžema naše delavne moči, nima pa interesa na našem gospodarskem in kulturnem dvigu. Samo v oikolici mest \n industrijskih središč živi kmetsko prebivalstvo še primerno dobTo, drugod vlada silno siromaštvo. Hrana naše mladine je v gospodarsko pasivnih krajih nezadostna in preslaba, ker manjka kruha in maisti. 5% otrok ne dobiva redno mleka. Otroci nimajo telesnega perila ponekod do lA, in tudi ne zadostne obleke K. Pozimi prihajajo mnogi otroci bosi v šolo, ker nimajo čevljev. Stanovanja so premajhna in vlažna, premalo svetla. Otroci se porabljajo za vsa težka dela, a v industrijskih krajih propada mladina radi brezposelnosti. Narodov naraščaj je slaboten in bolehen (5—30%) iposebno pogosta je slabokrvnost in širi se tuberkuloza (2—8%). Po Cammercr-Pirgneitovi tabeli doseže samo 30—40% narmalno težo in visino. Priroda daje kmečkemu otroiku mirnost gledanja in treznega razmKljanja. Knjige in umetnost oblikujeta dušo mestnega, delavskega in kmečkega otroka. Kino s »odobnimi filmi je strup za mladino. Tradicionalna vernost trdno uklopa kmečkega otrdka, kar pa manjka mestnemu in delavskemu otroku. Nairodna zavest se pri mladini še ni pirebudila. Posebno ne v obmejnih krajih. Papoldne se je vnšila debata o referatu, ker je trajalo predavanje do pol enih. Vsak ucitelj bi moral poznati točno gospodarske, socialne in kulturne razmere svojega šolskega okoliša. Objektivni momentr silijo otroka iz kmečkih krajev, da zapušča domačo grudo. Poznavanje teh razmer mora tvoriti osnovo reformi naše šole. Tajnik »Unije za zaiščito dece«, Vojko Jagodič je prispeval nekaj iprimerov iz svoje prakse na zavodu za mladoletne zločince, ki kažejo, da je pomanjkanje največkrat vzrok, da mladina pride navzkriž z zakonom. Kradejo ipredvB-em hrano in obleko. V siromašhih krajih zahtevajo starši in učitelji šolske kuhinje, da bi dobili otroci opoldne topel obed. (% vseh fšol.) Unija za zaščito dece hoče izvesti akcijo, da se naši šolski mladini preskrbi: 1. zadostno hrano, 2. copate, da bo vsak učenec imel v šoli svoje copate. Predavateli stavi ob zaključku debate predlog, da Pedagoško društvo začne akcijo, da banovina nabavi vse šolske knjige in vse učne priipomočke za vso šolsko mladino v Ijudskih šolah. To bi bilo nujno potrebno iz pedagoških, socialnih in gospodarsfcih ozirov. S tem bi se Tazbremenilo siromašne družine z velikim številom šoloobveznih otrok, ki imajo dovolj bremen z vzdrževanjem istih. Ves izdatek bi znašal 10—12 milijonov dinarjev. Pahor Jože je popoldne predaval O fašistični vzgoji in šoli. Za uvod je podal kratko zgodovino Italije od leta 1870., t. j. od zedinjenja dalje do nastopa fašizma. Prva doba do 1890 je v znaku gospodarskega in kulturnega zastoja. Po tem letu se začenja splošen dvig gospodarstva, ki mu le počasi sledi tudi šolstvo. Za izobrazbo učiteljstva, ki je bilo nastavljeno in plačano od občin, se je malo storilo. Leta 1907. se je ustanovila Unija učiteljstva, ki naj bi z borbo dosegla zboljšanje materialnega in pravnega položaja. Do svetovne vojne ni bilo zaznamovati na področju ljudskega šolstva posebnega napredka. Idejna voditelja učiteljstva in profesorjev sta bila zgodovinar in folozof Oroce ter Gentile, oba zastolpnika idealistične filozofije. 0 Po svetovni vojni sta se oddaljila, ker se je Gentile približal fašizmu in postal njegov idejni glasnik, Croce pa njegov nasprotnik. Predavatelj je pokazal na nekaterih značilnih stavkih, kako se je Gentile duhovno preobrazil iz čistega idealista in liberalca v zastopnika absolutistične fašistične miselnosti, katere končni vzgojni smoter je sedaj vojaška vzgoja vsega naroda, v katerem naj se dvigne borbenega duha, samozavest in ponos. Na prvem mestu je telesna vzgoja po načelu »Puška in knjiga.« V šoli se goji s posebnim poudarkom telovadba, junaška pesem, risanje, zemljepis in zgodovina Italije ter jezik. Temu primerno se je preuredila tudi učiteljska izobrazba, ki je podobna izobrazbi na naših klasičnih gimnazijah, uče se latinščine, zapostavljene pa so prirodne vede. Ker šola ne more prevzeti vse vzgoje, je izšel še poseben zakon o vojaški vzgoji mladine od 8 leta dalje, ki jo vrše mladiitske po vsebini in obliki odlično in je zadovoljiloorganizacije. Balila vzgaja mladino od 8. do limo. i^ 1 _ j_ •__ y,_._ ,1 „ * :L1'v. 1 *7fW^ An/"l JQn x- vse poslušalce, zato je bila debata kratka. V četrtek, 20. avgusta 1936 je predaval profesor dr. Gogala Stanko, o temi: »Vzgojljivost in značaj.« Predavatelj je v svojem predavanju na praktičnih primerih pojasnil težka vprašanja iz karakterologije, te najmlajše psihološke vede, s katero se mora baviti vsakdo, ki ima posla z oblikovanjem doraščajočega rodu. Vigojitelj ima pred seboj vzgojni smoter, ki pa ga gojenec doseže več ali manj po svoji vzgojljivosti. Stopnja izobrazbe je odvisna od inteligentnosti gojenca. Poznavanje značaja zahteva globoko psihološko izobrazbo in poglobitev v duševnost gojenca, da ga lahko razumemo in oprede- 14. leta in šteje sedaj približno 1,700.000 dečkov in 1,500.000 deklic. Predstraža (Avantguardia) je za fante od 14. do 18. leta, in ima 475.000 članov, izmed katerih se izbirajo strankini člani po dovršenem osemnajstem letu. Mlade Italijanke je organizacija za \zgojo deklet od 14. do 18. leta in šteje 250.000 članic. Tako imajo te organizacije skoro 4 milijone članov. Ža mladeniče od 18. do 20. leta so obvezni še predvojaški tečaji. Gentile je bil prvi fašistični prosvetni minister, ki je izvedel reformo šolstva, ki se tudi po njem imenuje, ta je zadala smrtni udarec vsemu manjšinskemu šolstvu v Italiji. V debati je na kratko pojasnil še stališče duhovščine in slovenskega učiteljstva dt> fa- šistične vzgoje v Italiji. Predavanje je bilo pri svojem delu. Po tem, kako kdo pojave vsakdanjega življenja sprejema, nanje reagira in se odloča, označujemo navadno osebe z imenom, ki nam kaže njen značaj, kakor n. pr. junak, sfcrahopetec, zajec, lažnik, dober človek, dobričina, lisjak, kača, pes, poštenjak, mož, baba, copata itd. Splošno odobravanje je pokazalo, da je predavatelj osvetlil to težko vprašanje na način, da je bilo v vsem jasno. V debati je bila izražena želja, da bi predavanjc izšlo v posebni brošuri, v kateri bi predavatelj pokazal še kako se kažejo te oblike značaja pri šolskem otroku in pri našem slovenskem človeku, ker so to za učitelja nujno potrebna spoznanja, ki jih rabi dnevno (Dalje prih.)