DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Maja kot prtloga .SLOVENCU• rrečet r «ui prvi m trotji ietrtek mveca. Ako je ta dan pratntk, t ude .DOMOLJUB' dam poprej Cena mu je HO kr. ia eelo leto. — Spni tn dovm naj ee foitluuo urednUtvu ,DOMOLJUBALjubljana, i> mu-nUk4k «Urah H. ». Naroinma im ineerati pa opravniltvu .DOMOT^JTJBA' Vodnikove uket U. t — Natnantla te vtprejemajo tn plačw po dogovoru. Il ter. 1H. V Ljubljani, 20. septembra 1894. Lelalk VII. Kaj je novega po svetu? V liudapeiti so sedaj zbrani avstrijski in ogerski odposlanci, da dovolijo troške za skupne državne potrebe vzlasti za vojsko ter da potrdč nase razmere do druzib držav. Ob tej pnUki je pozdravil tudi <-eaar odposlance. Letos je med drugim rekel: Veseli me, ker se je potrdila moja lanska beseda, da se ohrani in vtrdi mir med vladarji; tako upanje smemo gojiti tudi za prihodnost, ker tivuno s vsemi državami v prijateljskih razmerah. Poslanci so te besede glasno odobratuli, hvaleč Boga, ki je Avstriji dal lako modrega in skrbnega vladarja. Odposlanci se sedaj posvetujejo o troškib za vojake. Zalibog, da ti stroški rasejo od leta do leta in da nič ne kaže, kedaj bode že konec tega vednega naraščanja. Zopet letos bodo izdali nekaj milijonov več v ta namen, kakor lansko leto. Mi smo že velikrat povdarjali, da ne pridemo v Evropi, torej tudi pn nas ne, do boljših gospodarskih razmer, dokler države ne znižajo števila vojakov. Vojaštvo silno veliko velja in odvrača od dela najboljše moči. Kako da pri nas narašča vojaštvo in ž njim tudi stroški, vidimo iz teh-le številk: Leta 18tS3 je imela Avstrija za mirni čas 284.000 vojakov, za vojsko tflb.735; trideset let pozneje I. 1893 imela je Avstrija v miru 360.000 vojakov, za vojsko 1.800.000 vojakov in bram-bovcev ter 3,500.000 črne vojske, skupaj 5,300.000 vojakov. Dolga pa je imela država I. 1863 blizo 2500 milijonov, I. 181)3 pa že 13.376 milijonov. Za plačevanje obresti tega velikanskega dolga morajo seveda skrbeli — davkoplačevalci. Ni torej čuda; Kolikor bolj mogočno se razlega po državah vojaški boben, toliko bolj žalostno poje okoli kmetskih domov — rubežni boben! Pupei Leon XIII. je tudi vroče poletje preživel zdrav ter je vkljub svojim 84. letom delaven od jutra do poznega večera. Papež biti z delom, kakor bi se mu zdelo, da ne bo več dolgo časa mogel delati. Had govori a smrti in se skrbno zanjo pripravlja. Nedavno •i je dal napraviti nagrobni spomenik. Na krovu počiva lev, ob desni in levi sla kipa vere in pravice; spodaj pa je z velikimi, črnimi črkami zapiaano: Hic Leo XIII. F. M. Pulvia Est. To se pravi: Tukaj je Leon XIII. papež — prah! — Dal Bog, da bi se slavni papež se dolgo mogel boriti za vero katoliško in za pravice trpečega, teptanega človeštva, ter da bi še dolgo ne rabili nagrobnega spomenika, katerega si je dal papež napraviti že v življenju, vedoč: kako koristno je za človeka apominjati se svoje smrti! V Italiji se zdi, da je liberalizem dogospodanl. Ljudstvu ja iztrgal vero is src, ugrabil mu je ves denar iz žepov, cerkev je ponižal in oropal in konec gospodarstva so — sami neznosni dolgovi, kateri napravljajo tudi staremu zvitemu Krispiju velik strah. Ta mož je bil nokdaj upornik in vedno hud nasprotnik papeža in cerkve. Sedaj je prvi minister in svetovalec kraljev; sedaj vidi, kam je brezbožni liberalizem privedel lepo Italgo, vidi, da je država na robu propada in da ga ni druzega pota za rešitev, kakor — sprava s cerkvijo I — To je Krispi nedavno očitno povedal. Stari lisjak se seveda ni spokoril on se vedno »ovraži vero in cerkev, toda v skripceh je in ker si sam več pomagati ne ve, rad bi zopet cerkev dobil kot deklo, ki bi mu pomagala iz zadrege. — Iz tega je videti, kako sila hudih časov ljudem odpira oči, da brez Boga in brez vere ni mogoča na svetu stalna sreča. lluski car je zadnji čas zelo bolehen. Pravijo, da ima živce bolne. Čuditi se ni, da je car bolehen, kajti on živi v vednem strahu, kedaj da ga iznenadi kaka zarota nihilistov, ki še vedno skrivaj rujejo na Kuskem. Ljudstvo na Ruskem je dobro in verno, žahbog da premalo podučeno in izobraženo; kar pa je Solanih ljudij, so mnogi vzgojeni na tujih brezverskih šolah. Taki se vračajo polni novih naukov domov, postanejo nezadovoljni in se udajo nihilistiškim spletkam. m V BMglfi bodo imeli spk>«ne volitve zs poslavo- dajalno zbormoo. Te vaHtve ea bodo vrtile n. podtaf. raalir,... voUlae pravic., sedaj bodo "Tl lak delavci. Videlo e. bo torej, * >.tol.ik. rtr*ok' med ljudstvom več svoji! a« jih imajo liberalk Voftka mud Kin**i in Japonci ee to nada- ljuje, toda porodila, katora prikaMjo h.to«, w ^ nssprotaa, da d hhko vtdeti, kado da zmaguje. Toliko aC pa ene red, da odločilne Mike la ni Mlo, pa« p, j« vaaki dan fcaj pra*, pri kalerth včotfh majajo Kitajii, fčaaih pa Japoooi Katol. shod v Vipavi. Ootovo ni bilo nobenemu od 3000 obiskovalcev javnega ahoda dne J. eept. ial, da ae je v hudi vročini potmdil na grajsko dvoriiče. Po kateri poti ai doapel v trg, pozdravil te je alavolok e primernim napisom, ras hil eo visele zaatave alovenake. cesarske in papeževe. Najbolj se ja v tem obziru odlikovala grajičina preblag. grola Lanthieri ja. Ob 4. uri popoludne naznanjalo je atreljanje topičev začetek ahoda. Odvetnik in deielni odbornik goep dr. Fr. Papež otvori zborovanje, kazoč na pravila kat pol. druitvs, po katerih je glavni smoter druitvu prirejati na raznih krsjlh shode in e poljudnimi govori razjasnjevsti vpra-lanja, ki ao dandanes pereča, naj si te bode v gospodarskih, verskih, iolskih ali sonjalnih zadevah Taki shodi so bili ie ns več krajih in povsod smo si pridobili obilno prijsteljev nalemu druitvu. ssj so spoznali, da nismo prilli hujskst, kakor se nam prerado očita, temveč le podučevat. Na prijazno vabilo vipavskih veljavnih mož smo radostnim srcem prilli v solnčnato Vipavsko dolino. Kot deielni odbornik takoj začne govoriti o gospodarskem vpratanju naie doline. Za vrejenje rake Vipave in hudournikov preiakuje, dela načrte in proračune deielni iniener, a da eedaj ni ie mogel temu kraju zaataviti svojih moči, je vzrok, ker je moral več časa sam nadzorovati delo pri novem mostu v Ratečah in pri nbniikem vodovodu. Za reko Vipavo prido takoj na vrsto vodovod na Planini in na Vrhpolju. V dveh letih, meni, da bode na papirju delo le končano. O razdelitvi paimkov je ie izdelan načrt, ki je aedaj pri minieteretvu, sko teli jedna tretjina opravičencev razdelitev, se drugi dve tretjini ne morete ustavljati razdelitve. Lovski zakon ae prenaraja. Če tudi ne bode v veem ugajal kmetovalcu, zboljian le bode. Mi smatramo zajca za ikodljivo lival in kmet sadi zelje in drugo za se, ne za zajca. (Istina!) Da bi se pomagalo vinorejoem, določila se je svota 2000 gld za premije onim, ki poakuiajo z amenlkimi trtami, tem namreč ui ne pride tako hitro do iivcga, kakor domačim. Ns prolnje ae daje od tega zneaka podpora vinorejcem, da si prve troike poravnajo. Tudi daje deiela brezobrestna posojila do 100 gld. v U namen Zraven tega bode ie potovalni učitelj obiskoval vinorodne kraje in dajal pojasnila in poljudne svete -To so ob kratkem točke, s katerimi te je bavil deielni zbor ui odbor, sko kdo teli ie nsUnčnejiih podatkov ae lahko poaebno le obrne do govornika, ali do doma dega poalanra g Lavrenčiča. [Zahvala.) Veliki zbor vipavakih pevcev zapoje pred odrom mogočno Nedvedovo kantato »Avatrija moja«, ko ae ploskanje polete, naatopi dr. (Iregonč in začne na podlagi ravno odpele pesmi govoriti o kat. pol. druitvu Kaslati kaj je druitvo, kaj je pol. druitvo. kaj ja kat pol. druitvo. Njega gealo nam povč, smoter vsegn njegovega delo vanja in U je: Vse za vero, dom, cesarja! Vera uči, kaj je dobro. Vest človeks peč«, ako je kaj slabega storil Tedaj jo ie stvarnik polotil v človeiko srce čut dobregs in Kristus nsm je to ie nstančneje določil. Verski nazori nsj stopijo v iivljenje, to je preosnovs vsega družinskega in državnega reda. Zato ima vers s politiko opraviti, ker je vera prsva In stalna podlags dobre politike. Pogubna načels. katera v zadnji itevilki list »Delsvec« razvija, nas gotovo ne pripeljejo k pravi preosnovi družabnega reda. Dom — kaj je dom je tetko povedati, ali sko si ie! na ptuje, takrat si čutil, kaj je dom. Ali za domovino vpiti aamo »živin'« ta dom se nauduievs ' "*no pri kozareu. je premalo, od tacega delovanja > nima koristi. Delovati je trebe za njo, njej posvetili tvoje moči in tuksj vsaki stori v katerem te si bodi stanu. Pod pirati gmotno stanje, ker revei prej zataji svoj dom kakor oni ki trdno stoji. V U namen delujejo posojilnice požarne brsmbe. poltene razvedrilne in podučne veselice in lepi vzgledi Za cesarja' Ksj je hiia brez gospodarjs* Ako bodo le hlapci in dekle vodili In ukazovali, h>la ne bode dolgo obstala Občina brez tupana ne obstoji in iz več občin obetoji država, tedaj je ie bolj potrebna predstojnika — vladarja, živahno pritrjevanje, govorniku čestitajo.) Pevci zapojo Zajčov zbor »Pojmo pjeamu«. Olavna navduievalna melodija je kskor pri večini Zajčovih skladb v basu in pri kskih 30 basistih ksj veličastno doni elavosp#r peami in domovini. Dr fcuiteriič govori o kmetijstvu blizu uro dolgo Daai je vročina precej huda in nekaterim ljudem aije solnee naravnost v obraz, poslušajo ga z največjim u nimanjem. Vsebina njegovega govora bi bila ob kratkem tale: Vee napreduje, trobijo liberalni listi' a gotovo je da kmetijstvo propada. Dokazuje na podlagi statističnih podatkov, kako je liberalizem zakrivil, da se denar kopiči v nekaterih rokah, • ni sc spomnil kmeta. V nsii drfavni polovici pride povprečno na 0000 aamoatalnih posestev na boben v enem letu. Kaj je temu vzrok? Nekateri pravyo, elabe letine — trtna ui. A kmet ae je z zemljo vedno moral boriti, brez nesreč ni bilo nikoli e« ni bilo trtne, ao bile pa druge uii. (letina.) Ali prej ko ie denar ni imel tolike veljave in je kmet ai pridelal, kar je potreboval za ae in ni bilo ie takih razvad in je tudi avoje davke v pridelkih plačeval in sicer več ako je veliko pridelal, manj, če ae je alabo obncalo, prej ao bili drugi časi. Le deaeti del dohodkov ilo jo za davke, a sedaj ae poatave ne ozirajo kaj na kmeta. Ako imai 630 gld. dohodkov, ai oproičen dohodninskega davka; ko bi bila jednaka postava za kmeta, bi vi akoraj nič ne plačevali. Odprli ao preveč meje tujemu blagu. Prevoznina iz Amerike do naa stane le 1 20 gld. za cent, ni čuda, da žito nima cene, sedaj ie pogodba z Italijo; čutite pa vi najbolj, (žali Bog, da res!) kako bi bilo temu pomagati ? Davke preoanovati na koriat kmetovalcu, omejiti poael prekupovalcem, združiti so v skupine, ker zedin-jenimi močmi ae lože kaj dvseie. Tu omenja posebno ie naio vinarsko zadrugo in vabi ljudi k njej, ona bo pomagsla kmetu tudi z denarjem v sili in on bo z vinom na jesen lahko plačal, gledala bo, da ac vino zdravo ohrani, vabila kupce in akrbela, da ac po vrednosti tudi proda. Posojilnice po Keiflcisenovem zistemu so silno koristne za male občine. Na Tirolskem jih je le vpeljsnih 120. (Govornik opisuje njih napravo in delovanje). Oderuiko postavo sicer imamo, a oderuhov te ie nismo znebili. V svojem poslovanju kot odvetnik je imel slučaj ko je eiromaka oderuh tako stiskal, da se je od glavnice 90 gld. v desetih letih nabralo aamo obresti 2400, če tudi je bilo med tem časom 40 gld. kapitala plačanega. Govori ie o naii železnici, o novem načrtu ministra Falkenhcina v prid kmetijatva. Vae poatave in načrti pa ne bodo dosegli vsega, ako ae družba ne preustroji in alovo da liberalizmu. Liberalizem ima geslo: »Vsak zase« kričanstvo pa: »Vsi za enega, eden za vae!« Prevstroj ae pa mora pričeti ie v ioli. Naša doaedanja iolaka postava gleda le na prebrisanost in vedo otrok, ne blaži pa sres, ne kroti strasti. Sad takih brezverskih iol se posebno kaže na Francoskem, najbolj zagrizeni liberalci se boje tega sadu, zato odgojujejo avoje otroke v verskih zavodih, a verske iole pa ne privoščijo drugim. Zato moramo delati z vaemi močmi, ne prej jenjati, dokler nc dobimo verske iole. Smo katoliki aložni, jo bomo tudi doaegli. Krščansko življenje naj bode v družinah, v društvih, katoličana ae moramo pokazati poaebno pri volitvah. Ne poaluiati onih, ki ae laskajo ljudstvu, kadar ga potrebujejo pri volitvah, ampak one, ki imajo za Vas gorko srce in tudi vedno odprte roke. Poslsnci delajo poatave zato ai oglejte tacega moža od vach atrani, preden mu daate avoje zaupanje in avoj glas. Ne vstraiite ae gro zenja, ie manj zabavljanja. Zabavljati je pač lahko, zato ni potreba dosti itudiranja, ampak le dobra pljuča in nekaj brezobzirnosti. Bojte se le Boga, pa nobenega druzega! Burno odobravanje in ploskanje je sledilo gorkim besedam. Zsjcev »U boj« zapoje nato 60 pevcev, in ko ob sklepu omenja proav. cesarja in svetega Očeta, pojeti se dotični himni. — Blizu pol 7. ure bil je shod zaključen. — Pri skromni večerji zbralo se je 61 moi županov, duhovnikov in druzih. Maraikatera napitnica ae je vrstila s petjem do pol 10. ure, ko so ljubljanski gospodje morali oditi k avojim poslom na dom. Sklepam poročilo z gorko ieljo, naj bi javni ahod obrodil obilnega aadu! Katol. shod pri treh Farah. Časten je bil prvi sbod katol. polit, društva za Novo Mesto, vreden namena društvenega, vreden pa tudi zaupanja, ki je je izkazalo ljudstvo e svojo mnogo-brojno udeležbo, s svojo vztrajno pazljivostjo, s svojo vidno hvaležnostjo. Nasprotja tudi tu niso bila premala. Za to ao akrbeli ljudje, ki aicer nobenega načela, nobene trditve ovreči ne morejo, ki jih pa vaelej prime liberalni krč, kadar ae pod katoliško zastavo stopa mej narod. Ču bi bil, da bi si propadajočemu ljudstvu v korist podali vsi roke, ki trdč, da imajo srce zanje, toda strast j« pri marsikom hujši, nego ljubezen. Zato se ne čudimo nasprotstvu niti pri belokranjskem shodu. To nasprostvo P« ne pomaga nasprotnikom. Katoliška ideja v javnosti je v nedeljo popoludne slavila svoje zopetno zmagoslavje. Z metliške cerkve so vihrale zastave, na poti do Treh Far so bili postavljeni mlaji in slavoloki; pod tri-krškimi lipami pa je bila zbrana nebrojna množica ljudstva Iz vseh belokranjekih in sosednih hrvaških krajev. Prišlo jih je tudi mnogo is 8topič, Pod grada, Št. Jarneja itd. Ne molimo se, če pravimo, da jih je bilo do Miri tisoč ljudij. Bila je slikovita skupina v nedeljo pod trifartkimi lipami. Unijati lumberški, Hrvatje, Belokranjoi, vsi v svojih domačih nošah, so popolnoma zagoalili obširni prostor. Na potu je pri prvem alavolokn pozdravil gospode g. Bajuk. Ob štirih se je pričel shod. Na hodniku cerkvenega poslopja ao se sbrali skoraj vsi belokranjski in tudi drugi duhovniki in poleg njih še mnogo druzih veljavnih mot. Predsednik čast. g. Babnik, topliški župnik, je otvoril shod. Pozdravil je navzoče, vslasti preč. gospoda prošta in duh. svčtnika Do v ga na. predstavil vladnega zastopnika, okrajnega glavarja gospoda Riharja. Zboru je predsedoval č. gosp. metliški prošt. Prvi je govoril č. g. radovilki tupnik Švajger tako-le: Kraj, n. katerem danes zborujemo, je zgodovinski kraj. S krvavimi Črkami je zapieana zgodovina mell.skega mesta in njegove okolice v bukvah zgodovine kranjske dežele. Ne da se opisati, ne da se dopovedat., kaj je trpela Metlika, kaj je prestala melliska okolica Po divjem Turku. Sedemkrat je prišel krvoločni sovražnik v Itelo Krajino, tedaj imenovano slovensko marko, alovemko mejo. Tla, na katerih danes zborujemo, so namočena in posvečena z mučenilko krvjo naSih prednikov. Je zgodovina teh krajev pisana e krvavimi črkam-, je pa tolažilno in veselo to, da so te krvave Črke obrobljene s avitlim zlatim Žarom. Za kaj, ra koga so naii predniki trpeli, s« bojevali, umirali? Z malimi, pa pri srčnimi besedami nam odgovarja pesnik. rekoč: -Za krat častni in slobodo zlato«, to je : za vero in domrvino. In glejte! vera in domovina, katoliška vera in slovenska domovina, to je geslo nagega katoliškega političnega društva Ohraniti in upopolniti, pa tudi zbuditi in oživeti delavno katoliško vero in gorko domovinsko ljubezen v naScm belokranjskem ljudstvu, to je naSetnu danainjemu shodu blagi namen. Nale druitvo želi. da bi se blagostanje našega ljudstva zboljlalo, ker ljudstvo v dobrih gmotnih, časnih razmerah je neodvisno, je samostojno; in tako neodvisno, samostojno »e čuteče ljudstvo je zadovoljno, je ■rečno, kolikor sploh ae da na tem avetu doseči zado-voljnoati in areče. Nale druitvo bo podpiralo dolenjsko ljudstvo v verskem, narodnem, političnem, zlasti gospo darakem oziru. Jeden teh pripomočkov, ki blagodejno vpliva na gmotno stanje ljudstva, je aveta vera, je fiv-Ijenje po vari, je katoliiko življenje. Sveta vera uči ogibati ae vsega nepripulčenega, vsega hudega; aveta vera uči delati le to, kar je pnpulčeno. kar je dobro. Sveta vera ne brani skrbeti za časno, ona ne brani, zbirali ai premoženja; pa sveta vera uči, rabiti v to la dovoljene in poltene pripomočke, prepove pa vsako tudi najmanjo nepoštenost in krivico. Kdor ima v ircu živo vero, pa po tej vari tudi živi, on živi katoliiko življenje in tako katoliško življenje je polteno na vse strani. Podlaga ukemu življenju postavi naj ae že v domači bili, v družim. Zna vera preimjaj stari!« in otroke. Oi« in mau. gospodar in gospodinja sta prva v družini, sta v družim bož^a namestnika. Pa le tisti oče, I« tista mati bodeta otroke lepo krtčansko izredila, katera au uma napolojeoa z živo vero. katera sama živita, kakor av. v«ra uči in zahtava. Tak oče je skrben ludi za časno, on je delaven, on je varčen, laka mati je dobra goapo-dinja, ona v resnici podpira tri vogale his«. in ker jabelko ne pade daleč od drevesa, tudi otroci radi potegnejo za takim blagim očetom, za tako vrlo materjo tudi otroci so delavni, pridni in polteni. Upa zastopnost! svet, m,r prebiva v taki hili, P. tudi božji blagoslov ne TT fn f ° ** " rad* ^nuj« besed, kralja Davida: .Mlad sem bil in postaral Mm ae, pa n.aem videl, da bi pravični kruha stradal.« 0*e pa, ki v srcu nima žive vere, a« lahko .pozabi m kakor na, žalostna skulnj. uči, 8e tud. v resnic, •pozabi. On je nezvest mož, je .lab o*«, Je ma;ovred gospodar. Ne dela rad, ni varčen; i«e rad in prevečkr« veselo družbo, kjer zapravlja čaa in denar; doma p, delo zaostaja, s« zanikerno opravlja, premoženje gre rakovo pot. In naj bode žena le tako akrbna, otroci i« tako delavni, tak alab gospodar zapravil bode premoženje, pognal bode po avetu ženo in otroke. V »rcu ni iivt vere, ki bi ga varovala, da se ne .zgubi; ko ae j« zgubil, kedo ga bode spravil na pravo pot, č« ne av. vera, te pa nima. Vzemimo, da j« tudi žena taka. in da otroci pa posli niso boljli, potem mora propaati in tudi propad« najbolja bil*. Velko k teinu pripomore, ker v družni ni žive vere, ni življenja po veri, ni katoliškega življenji Z« te besede nam lepo pojasnijo da ravno verno živ-Ijenje blagodejno vpliva na gmo(n«» ča*no »tanje ljudstva — Opomnim Se ene atvari, katera l.vo sega v gospodarsko stanje na*ega ljudatva Mislim na ti«te, kstenb liog je denar, domovina iijiIi žep, a narod dobro doila oprostite izraz — dobro dolla dojna krava, mivlim di lista, katerim ni trebu moliti: daj nam danes nas vsakdanji kruh, saj jim ga airomalm narod nosi na kup; mislim na tiste, katerim ljudstvo plačuje visoke obresti po 10, 15 in se več, kateri m> zlasti, dokler smo k vino imeli, jeseni jemali moli po najbolj nizkih cenit in to dostikrat brez vsega računa Posamezni so bogatdi a ljudstvo — včasi tudi labkoumno — a ljudstvo jt zmiraj bolj hiralo, propadalo — in sedaj je prtf!-> do predzadnje postaje, na kateri .e od vseh atramj kliče Hitra in zdatna pomoč! če ne, narodnemu blagostanju odzvoni zadnja ura, io ta tvon, ki zdatno poipelu,« zadnjo uro, prav pridno vlaCejo brezvern. bogatim. Ko bi bogatmski oderuhi v svojih arcih imeli živo vero v Boga, v večno*', v neumrjočnoat duie, vero, d. bodo enkrat Bogu odgovor dajali od vaaccga krajcarja, kak« so si ga pridobili, bi jih ravno ta živa vera varovai pred krivico, pred oderuStvom in maraikateri družim m bi bila treba zapualiti rodne h.le ter iti od nemila do nedragi Pa vera jim je na poti, zatorej ne marajo za njo, vržejo jo od aeb« kot nadležno opominovalko, kot neljubo svariiko (ilejte, kako vera akrbi. Zatorej veren bogsu« pomaga l|udvtvu, neveren ga odira in zatira. belokranjsko ljudstvo! naie druitvo li želi, d« * zboljia tvoje časno blagualaoje. Dokaz U bode danaioi' shod, ki se vrii tebi v poduk, tebi v prid. V pomoč U bodi živa av. vera. Ona ti bodi Tvoj angolj varuh, b le naj vodi po poti poitenoati, ki te naj varuje v slučaji skušnjave vsake nepoitenoati. Sv. vara ti bodi tolažilo in krepilo v akrbeh, v trudu za vaakdanji krub, v skrbeh m v trudu za »voj obstanek. Hodi tedaj, belokranjsko ljudstvo, katoliiko v srcu, bodi katoliiko v živ^enju. Ne razumem, in čudno m mi vidi, da s« zamor« pameten in razsoden človek .podtikati nad tem, da t**0 rad. povdarjamo vero in cerkev. Sumljivo je, i« koroU ni vleč beseda .katoliiko«; kakor je tudi Minljivo, « je komu zoperna beseda: »loven.ko«. Ne morem rtfU-meti, kako ae more kedo .podtikati nad tem, da n»P»v' 'jamo shode, saj »o le v korist narodu. Komur niso ui' shodi vleč, on ni prijatelj naroda. Pravi .loveniki rodoljub rad v misel vzame nlnven.kn narndno.t. rad 0 0J*J govori veseli g«, Ce «e o narodnosti govori. Zamerila mu to le kak mlačen narodnjak pa naroden nasprotnik. Isto velja glede vere in cerkve. Da se tako pogosto govori o veri in cerkvi, ni ljubo mlačnemu katoličanu, pa onemu, ki je neveren. Pravi slovenski narodnjak ljubi domovino, ljubi vero, je zvest sin cerkve in naroda. On ne trudi, dela, trtvuje in trpi za vero In domovino. Belokranjsko ljudstvo je bilo do sedaj zveste veri in domovini, dal Bog, da se i v pnbodnj« stanovitno drsi starega gesla: »Vse za vero, dom, cesarja«. Cez vse lepo kale svojo ljubezen do naroda tisti, ki gs ud, spodbuja, vodi, da ostane zvest Bogu, domovini in cesarju. Posebno lepo znamenje prave, nesebična domovinske ljubezni je tudi to, da narodnjak, kar in kolikor mu je mogoče, pomaga ljudstvu tudi v gmotnem, časnem, da si zboljta blagostanje, da nafte ljudstvo iivi srečno in zadovoljno v svoji toliko ljubljeni slovenski domovini, katero mili Bog ohrani, vari, blagoalovi. t Listek. Čez petindvajset let. •Gospa M. prosi Vas, da pridete fte enkrat k dečku, to noč se mu je teto shujftalo.« 8 temi besedami ogovorila je slulkinja vdove M. zdravnika. Videlo se je slulkmji, da ja hitela, kajti nje obraa bil je rudeč in govorila je pretrgano, ker je nsglo topla »Dobro'« odvrne zdravnik, »v četrt ure bom le tam. S«vr sem pa gospej M le včeraj povedal, da bo deček teiko ozdravil; je prav malo ali pa nič upanja.« •(•o«pa je tako razburjena, pristavi slulkinja. »Pridem takoj«, pravi zdravnik, in ko je slulkinja odlla se naglo napravi misleč si gospa sama potrebuje im kakor so se ia dr^ače imenovali, saj je kakor le ob vojakinea času Železnica je bila dovriena, ali nekaj jih ae ie drži nalib krajev kakor klop kote. Eden tistih pa le sem nazaj hodi in pravijo, da Špekulira, da bo dobil delo nove ceste. On ja bil fakotum Železniškega podjetnika, ki ja imel za časa, ko ae je železnica delala, nad triato tožb, ker ni plačeval v redu. Vsak pa je rekel, da je la Se bolj prebrisan, kot njegov gospodar. Ako bi imel ta Človek Se Dolenjcem deželni kruh rčzati, naredi cela tematika dolina ekstravlak, kamor bo treba, da to prepreči. (Dokovniike spremembe v lav. fikoflji.) C. gospod J. Pavlič, kapelan na Htgdinju, pride za provizorja v Podčetrtek. C. gosp. Anton Postrulnik, provizor pri Svetem Lenartu nad Laškim trgom, pride za kapelana k Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Prestavljeni so ČČ. gg. kape-lani: Peter Zadravec od Sv. Jakoba v Slov. gor. na Zavrč, Fr. Lom iz Šmihela pri Šoštanju na Hejdinj in Janez Jodl t Vranskega v Smihel pri Šoštanju. — Razpisane ao iupnije: Reka in Podčetrtek do 8. oktobra in Tribunje do 16. oktobra t. I. (Sleparica.) Po trebanjakem okraji se klati tenska, ki je nekaj sleparij že izvrlila, le več pa poskusila. Pribiti v kako bilo, dela se, kakor da služi pri kaki znani družini v drugi vasi, da se je ta ali ona nesreča zgodila, zalo proai kako reč na posodo in nekaj denarja (po 6 — 10 gld.). Do sedaj naredila je pač nekaj Ikode, le več pa strahu, ker se vsskemu na prvi hip mogoče zdi, da se je nesreče zgodila, večjidel pa so bili ljudje tako previdni, da ji denarja niso izročili: le da bi jo kar prijel, se se ni nihče domislil, dokler je že ni popihala. Ix Zagorja ob Savi.) Od nas preselil se ja v Vrh-polje g. kapelan Hierache. Blagega gospoda, neutrudljivo delavnega v cerkvi v Soli in pri kat. delavaki družbi bomo obranili z lepimi spomini in Bog ga spremljaj a svojim blagoslovom tudi na Vrhpolji. (Na Vrhpoljn pri Moravčah) je bil 4. t. m. prav lep vaprejem novega g. dulnega pastirja. Okolo treh popoldne dospe) je novi nai duhovnik g. Frančišek llierschei v družbi preč. moravlkega dekana in petero drugih gospodov tovarišev v Tustan, prvo vas svoje duhovnije. Raz gričev ob cesti pozdravili so ga tu topiči, pri kaj okusno napravljenem slavoloku pa ga je nagovoril ondainji posestnik L P. Po odzdravu odpeljal se je gospod proti Vrbpolju, kjer mu je blestelo nasproti troje alavolokov. pri prvem bil je srčno zaželjeni pre-prijazno vsprejet po treh belo oblečenih deklicah: pri zadnjem dobil je cerkvene ključe in nato stopal v sve-tllče, v pričo naaoftice ljudstva, mej nučnim pritrkavanjem in močnim streljanjem, prosit poroči Najvišjega. Dal Bog preživeti gospodu mnogo srečnih let na tihem Vrbpolju, mej vrlim oadotnim ljudstvom. (Posebni vlak na Traat) priredila bode, kakor ae nam javlja, Miksjina potovalna pisarna E. Schmarda, dau pred »oteavenlko nedelje, dnč 6. oktobra (prvo nedeljo v mesecu oktobru.) Natančneje nazoaailo se bode pravočasno in ae pozv$delo pri raznih iupmjakih, potioib in ob4«*ib «if4b. < v (Ka av. Vliarfa ln k Mariji Pomagaj) kot najalove-čejsa avetisča slovenskih pokrajin, voiil bode zadnji letoinji posebni vlak le z osebnimi vozovi v soboto dnd 6. oktobrs dopoldne. Udeležba jo mogoča na vseh od Celja in Brežic, do Ljubljano in ta Lesec ležečih postajah. Taisti dan se letošnjo romanje na sv. Višnjah slovesno zaključi in podoba Matcro božje prenese v farno cerkev žabniško. Vozni listki dobivajo so v Ljubljani v Paulinovi pisarni, Marijin trg itev. 1. (Pstebii vlak na sv. Trsat pri Reki) vozil bode po dokaj inilani ceni, v soboto dnč 29. septembra t. I dopoldne. Vsakoršna pojasnila in vozni listki dobivsjo ae pri vodju. preč. g. I. Bi z s vičsr-ju viksrju v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. V prav obilno udelež bo te lepe prilike so romarji uljudno vabljeni. (8 Štajarskega,) Svitli cesar ao darovali 300 gld mariborskemu društvu, katero skrbi za poboljšane izpuščene ksznjcnce. Na god presvitlega cesarja, dnč 4. okt. se bode slovesno otvorila nova kadetska šola v Manboru. Dosedsnji vseskozi pravičen deželni šolski nadzornik g. dr. Jarc je prestavljen na Moravsko. Na njegove mesto pride iz Ljubljane g. profesor Linhart, katerega nsm sovražni nemški listi zelo hvalijo. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo zopet začeli slabi časi za naše ljudsko šolstvo. — Shode volilcev so sklic ali: gg drt. in dež. poslanci g Robifi in dr. Radaj v St. llj in gg. dr. Gregorec in dr. Jurtela na Črni gori pn Ptuju. Na tem shodu je rekel g dr. Gregorec, da bode kot predsednik »Slov. političnega društva« delal na to. da se dež. šolski svet v Gradcu razdeli v nemški in slovenski oddelek. Zbrani slovenski možje so obljubili gospodi predsednika vsestransko podpirati v tej zadevi. — V Celju se je dne 4. sept. zbralo nad 40 gospodov iz Goriškega. Kranjskega in Štajerskega, da so posvetovali kako osnovati slov. znanstveno društvo z imenom sLeonova družba«. — Dne 9. sept se je vršil v Velenju dobro obiskan ustanovni zbor bodružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Pristopilo jc 27 članov. V Slov. Bistrici so jo osnovala nova posojilnica, ki začne poslovati dni 19 gept. _ Udeležba zborovanja »SUdmark-e« v PtUju bojda ni bila posebno velika. Da bi tega društva sploh no bilo. — Na Štajerskem podučuj* v ljudskih šolah 2258 učiteljev in 71« učiteljic. — V Pilštanju je 4. sept strela ubila 16 letno Katarina Hturbej, ko je sedela pod drevesom. — Lepši in zgodaj dozoreli hmelj se je prodajal v Celju 100 kilogr, po 110—120 gld. pozneje dozoreli 100 kilogr. le po 60 gld. in še ceneje. — o. no-vomašnik Jož. Janžekovič pride za kapelana k iv. Bar. bari blizu Vurberga. Dnč 13. t. m. je umrl č. g Matija Kortna, župnik na Rečici v 63 letu svoje dobe Naj t miru počiva iTržne ceie v Maribora) Pšenica 5 gld 25 kr., rt 4 gld. 20 kr., ječmen 4 gld., oves 3 gld., koruza 5 gl, 10 kr. proso 4 gld. 20 kr. ajda 5 gl«L 10 kr., fižol 6 gld 20 kr. vse po hektolitru. Meso goveje kilogr. 64 kr., telečje 60 kr. Maslo kilogr. I gld. mast 62 kr, Upeh svež 54 kr., povojen 70 kr, surovo maslo kilogr. 1 gld 40 kr. Prijateljem lova. lovcem, voznikom in ime-jtteljem kon| pripor.^«« da ohranijo obuvalo auho, konjsko opravo in usrOe pri vozovih lično In redno, spo/kba J. B rodi k a v Valentinu |sienu4iiki la kralj natukl 4t«rni ulotolk Okrolaa lekarna « K»rn»uburfu pri Daaaji. rrblN Min m » ml leksraak la 4r*f sartjak tritro-onrak« d«4«ls. SL Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo In mošta rs tvo! KUUtalc*. vna, trinn fljtftie annr a flio _ malalce Si krm« artmtuial aaartt* prsti panaisfaH Uaillnioa n vino 4 tlatllnice so sadje . _ Blhit n ta«ja — prsdmata u kl*. Muimc« ta m .tatea* aic 9 Mt nt •traja ta kms«)st>o. rtnartlra I* motttr+n • a^MMa MnMia IG. HELLER, DUNAJ av a a PratantrMae Sr. 4«. ~mm »— k j—>-». »•JVslutMjU »sem - lamin. - tlrt» ss »fr as _ Citi n tt rnn altala! PrJiptTilaa tuf umi! 2"5 5t! Otvoritev prodajaliiioe. P. n. t'sojam »i prr 38 ir^iRt. Supan oboril jo pisarno na &r&gu it (cfltayrj»va Kila). 13 Malo Milijo si lahko in z malimi stroški sleherni more povsod ustanoviti. 181 10-1 Lep dobiček zagotovljen Krankorana pisma (10 kr.) j« fošiljati pod naaloTom: Eliart Comp, Milan (Italija). ■ S K. .Viklauc V Ljubljani. Špitalske ulice itev. 5. Ztloga vsake bai« Svantne«:« blu^a za možke in ženske «« w Mor ludi mUi k k0TtM .-.j^ J^nogovlce .vil J fn rffi Po nnjnliji ceni. I št 8603. Razpis. 448 8-3 Nt deielni vinarski, sadjarski ln poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu — i dveletnim poučevanjem iu slovenskim učnim jezikom — laprarajenih Je sedem deželnih ustanov u prihodnje Šolsko leto 1894/95, katero se prične 3. novembra tek. leta. Pravico do teh ustanov imajo alnovl kranjskih kmetovaloev in vinogradnikov, ki ao vsaj 1 li let star. čvrstega zdravja, lepega vedenja io so t dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko iolo. Prednost imajo taki knietaki sinovi, od katerih |e upiti, da se bodo potem na svojem domu a kmetijstvom, vino- in tadjorejo pečali. Učenci t ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v ioli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. X iolo sprejemajo s.< tudi: 1. Plačaj oči učenci, kateri plačujejo SO kr. na dan za hrano in itiaovanje, pa 20 jtld. dolom* ns leto. m 2. ekaterniati, ki innaj tole stanujejo, plačujejo le talnino. Lastnoročno pisane slovenske prolnje, ki morajo biti kolekovane a ko- ekora 60 kr., se imajo do 20. septembra 1804 izročiti vodstva deieloe vinarske, sadjarske in poljedelske icle na Grma pr N»»sw Meetu. Prošnjam priloiiti Je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje iole, mdravniško potrdilo o čvrstem telesu ln trdnem adravja in šiipnijsko spričevalo e lepem vedenju. Proinjam za sprejem proti plačilu prilokiti je revera ali ob aMaa c J. Blasnikove „Pratike", ki imajo tiskano podobo nam-. joiefi» kot uradno potrjeno varetveno znamko na prvi strani. sas Zal® ii zavod za iziti iiiMI M za ~" „prl rud t'd eni križu*. Viljema Sla a ril a , | II, Niltiimi I, Dunaj, II, f«irit»«ilri»n 28 priporoia za pomlad ia poletja I8M: l Civilno in duhovniško ter ve-dovniško obleko za duhovnike kot Havelok, vphne auki^je. duhovniške auknje 100 24-19 Litur^tfiio opravo nataafno po eerkveuh predpisih iivrleno: btrota, kolarjt, naprsnloo vsakovrstna duhovnliko Aoploo. — Paratnont« preskrbuje po tajii Iji Cern. 1 -.-^Rr/ . i r-rfc š'tatr lirriujo ia ločao iz »a|-koljiofi trpoinofi klsps. sa-taadflo izdtlano. noufsjtjodo •zaaa ia aazaj. Plalaje oe tadl aa obroke. - Hlaro po mrrl lr na rupolafo. - Ceniki U norel aa lahtno breiplatao. "Uk Podfoaforaaato-klali apiieno-železni sirup pr.rrja lok*r»16*r JoUJ Horbabny oa Doaajt. Ta i« 22 1*1 * na/*oi<;ini ntpeboai rabljeni, od amocik tdru. oikot na K • trunani m priporočani prani alrap raztaplja ■loa. upokojuje kašelj, pomanjšajo p«t dajo il«at do Jedi, pospelujo prenavljanje in rodllnost. JaAi c kropi. Zeloio, n K * »irupa t lahko ai prlota.a.tii obl.ki. I* laktf konuno ia narojaajo krvi, rartopljl«, fot. forno apnono aoli, U oo t njem pa ^bho pn slabotnih otroolh.vf-n.jr, aarajaaje koatlj r*c» st»kJonj«i »„. tabnfimira »paonn i^irinnra iinipa jo 1 «ld. 25 kr, po pgfcj 40 kr *r- ta »aviian.r. (Polovi^aib otrklrnle ni » Svarilu* p«- .^UrilU. narrdhta,, k\ pojailjao pod jrdnat.mi ali maii :ia- u. a to vendar posvoji tasta vi ln avojona odloka pulouina ratiieo* od d ai rt orurl naln«ira 42 lol obttv».'-».■« p0j. foaforaaata klaloja apaoao-ftoloaaofa stropa, £»m«»» 10 tur- «a»lr. larodno Harbaboy-Jov apaona- ftalotai strup Pazi naj ao tadl na lo, da Jo aravoa stojo&a oblastveno protokollraaa varstvena aaamka aa vaaki atokloalol n pr ao dajva a« aapoljau , alti a nitjo oooo. alti a drnalaal pretvezami. da bi kaplll kako poaarodbol .Wtf 2" *> »7 20 : n«r. ln« ratpod alaiea ia pravia -i * aa Dunaja. lokama , inr ■amaharstf kott" JULIJA UBBAB-VT-Ja, Haubao Kaloorstraaao 74. I ■ > « ljt. J. Kspfv-fbm»d BsombvhoTi dadi« , na K»ki • J tn K Zaa*talji Priporočilna molitvena knjiga Marija sedem žalosti ter po gld. I, ve* pri Dobiva ae po SO, 00 k r in gld. 110, I SO Po poiti 6 kr J. llonnfiu krijigmrtu v LfuhltnHt. Objava« 62« 24-17 __ ■a JSftkS? ru"reF.TdKf mn' rj' delk, m-rodajno prednost. ,ls ,m^\ * \ -n zarad,1 teb'££J^ffiS t^ U pravico, pod moji® ,m,nom tvoT^ k7v„ . r^T1 pro. ajati, utorej nrma nobena ZA fl«. . ." '11 "D,lh-^..Oevalt se »oje,. ^ Previdnost! fef 'T "7 ^^^^^^ Podob^oap KBBpp, in t imgnom KatllTrilKT ! Jedino pristna Kneippova sladna kavi bratov Ola v rudrf.h, ltirk>fl»uh sr d .biva v Ljubljani pri ■ narnerjeil »d«il ia r rfh ipi>cenj»kih tn koiisumaib P™ dajalmcah. 195 Kovcrte h firmo vizitnice in trgovska računa priporoma Katol tiskirna v Ljubljani. Odfororai arodaik: A. «-4, Tiska .kaioiiAka Ttakanu'