Petrovče, Levec 38/a; tel.: 472-119 Celje, Stanetova 13; tel.: 25-914
VABLJENK
Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana
13.3.1996
Intervju:
MILAN
DOBNIK
ERAN
SADNIK
ZA NAPREDEK ŽALCA
Stran 15, 16
Parfumerija
Prestige
ŠLANDROV TRG 40 TEL.: 063/716-065
tourist agency
Žalec, Mestni trg 5b tel.: 063 715 715 715 716 715 730
Potovanje tl nami je pravi užitek!


UOKVIRJANJE SLIK PRODAJA SLIK RESTAVRIRANJE STAREGA POHIŠTVA IN OKVIRJEV
Žalec, Ul. talcev 3 tel.: 714-175, 714-182
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1/a 3000 CELJE
Pogovor o kulturi:
ANKAKBGMAR
Stran 16, 17
MILAN KUČAN V CELJU
Stran 9, 10
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181. Fax & tel.: 063/720-065
Mi
Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in OPREMO KOPALNICE
Spomladansko znižanje
8% POPUST
za gotovino na tovarniško ceno za radiatorje:
-	AKLIMAT
-	KORADO
-	VOGEL-NOOT
SAMO V MARCU
leg0 ugodni plačilni pogoji cgr’ dostava na dom eF" montaža
KORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert, 63302 Gomilške Tel. 063/726-072, fax 063/726-390
*	Obnova starih dotrajanih oken
*	Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...)
CENE SO IZJEMNO UGODNE!
Primer
starega
obnovljenega
okna
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
UNIVERZUM d.o.o.
MARIBORSKA 68, CELJE (Stara prodajalna Emo posode)
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO ŠE VEDNO NA ZALOGI:
-	podložene avtoprevleke	— 3.390,00 SIT
-	zelo ugodno olje CASTROL 51	***»-— 2.189,00 SIT
-	skuter PIAGGIO TYFUN	«**»“— 303.000,00 SIT
nudimo Vam tudi vse vrste rezervnih delov: TOMOS, ROG, SHIMANO, FIAT, LADA, ...

PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV
PROIZVODNO - STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE, TER SERVIS TRANSPORTNIH VOZIL VRANSKO, Stopnik 30 N.C. (063) 725-377, fax.: (063) 725-429, tel.: (063) 725-377
TORPEDO
KOMISIJSKA PRODAJA
GENERALNA POPRAVILA
HIDRAVLIČNI VOLANI
TIPOV SAME, HVRLIMANN, ZETOR, ZTS, VNIVERZAL, AGROZET, FIAT, PO POTREBI VAM UREDIMO KREDIT.
HITRA IN UGODNA PRODAJA VAŠE RABLJENE MEHANIZACIJE,
V PRODAJO SPREJEMAMO VSE TIPE TRAKTORJEV, KOT TUDI OSTALO RABLJENO MEHANIZACIJO. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA!
HITRO IN UGODNO POPRAVIMO VAŠ TRAKTOR DOMA PRI VAS ALI PRI NAS NA VEČ KOT 200 m2 DELAVNIC.
GENERALNA POPRAVILA PO UGODNI CENI.
ČE VAS MUČI VRTENJE OKORNEGA IN TRDEGA VOLANA, VAM PRI NAS MONTIRAMO HIDRAVLIČNI VOLAN. MONTIRAMO NA VSE TIPE TRAKTORJEV. GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO!

HIDRAVLIČNE ZAVORE
RABLJENA MEHANIZACIJA!
LASTNIKI TRAKTORJEV TIPA DEUTZ: NAŠE PODJETJE VAM PREŽENE STRAH PRED ZAVIRANJEM! NA VSE TIPE DEUTZ TRAKTORJEV MONTIRAMO HIDRAVLIČNE ZAVORE, V TREH DNEH VAM POSTAVIMO TRAKTOR Z NOVIMI ZAVORAMI NA DVORIŠČE. 100% VARNOST, GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! NA ZALOGI IMAMO VEČ RABLJENIH TRAKTORJEV UNIVERSAL,
IMT, ZETOR, DEUTZ, VSI TRAKTORJI SO V BRAZHIBNEM STANJU,
NA ZALOGI PA JE TUDI OSTALA RABLJENA MEHANIZACIJA.
RENAULT

NA ZALOGI IMAMO	\
NOVE KMETIJSKE STROJE I
i	9
SAMONAKLADALNE PRIKOLICE SIP, PRIKOLICE MLAZ, TEHNOSTROJ, SEJALNICE, TROSILCE HLEVSKEGA GNOJA, KOSILNICE BCS, CISTERNE, ODRIVNE DESKE, OBRAČALNIKE, CISTERNE ...
TRAKTORJI RENAULT! NOVO NA SLOVENSKEM TRGU!
Za vse vas, ki veste, da je kvaliteten traktor prvo na kmetiji, smo uvozili traktorje RENAULT, ki so prav gotovo razred zase v zdajšnji ponudbi traktorjev na našem trgu. V prodajnem progrdmu so POLJEDELSKI, HMELJARSKI ter VINOGRADNIŠKO SADJARSKI TRAKTORJI.
Traktorji so od 50 KS do 200 KS.
Ugodne cene, možnost nakupa na leasing ali kredit.
TRENUTEK RESNICE
Če prvi mož slovenskega gospodarstva pravi: “Čas za oportunizem je minil, stanje v nekaterih slovenskih podjetjih je tako kritično, da je treba končno reči bobu bob, nobenega motiva ni več, da bi v tej družbi stvari še naprej olepševali,” mu je prav gotovo treba verjeti.
Prijetno to seveda ni, resda še kar naprej trobezljamo, da je treba naposled v tej državi stvari opisovati s pravim imenom, ampak v praksi političnega vsakdanjika še kar naprej operiramo z zguljeno prakso predpreteklih in več let starih in izposojenih fraz, ki naj bi po mnenju nekaterih prejšnjih psihologov slabega strokovnega znanja in še slabšega praktičnega posluha vsajali v duha ljudskih množic “tisto pravo”. Tisto pravo je sicer hudo meglen pojem, toda za njim se je mogoče v vseh ali vsaj v večini primerov imenitno skriti. In udobno zavarovati, to pa je nasploh najpomembnejše.
Praksa iztrganih citatov v mojem poklicu ni cenjena. Videti je poceni, manipulatorska, nestrokovna, neprofesionalna, neetična, kar je od vsega povedanega še zdaleč najhujše. A dovolite mi, da jo, sicer v nasprotju s svojimi siceršnjimi načeli, Fia tem mestu le uporabim. Samo zato, ker ta hip ne najdem boljše.
Kje je v resnici naša družba?
Mnogo bolj na robu prepada, kot bi radi dopovedali ljudem. Na robu prepada, na katerega se, in to je najhujše od vsega, starejši začenjajo nekako navajati. Toda dolgov v tujini, ki jih precej potihoma ta hip - nič drugega nam žal ne preostaja - spet jemljemo, ne bodo odplačevali naši otroci, temveč naši vnuki.
Nobenega motiva ne more več biti, da bi v tej državi pravo gospodarsko stanje še naprej olepševali, kot smo počeli vse doslej. Postaviti je treba pravo diagnozo, opraviti strokovno anamnezo in predpisati močne antibiotike, ki so v takšnih primerih edinole na voljo, če naj bolnik ozdravi. V nasprotnem primeru bo umrl. Suho, nečloveško, pragmatično, a edino pošteno povedana resnica.
Tabu tem o gospodarskem stanju države ne bi smeli za nobeno ceno več negovati. Tabu teme v sedanjem trenutku pomenijo zanesljivo pot v katastrofo. A še vedno v praksi vsakdanjika ni tako. Še vedno gojimo nekakšne “optimistične poglede” na svetlejšo prihodnost. Naša prihodnost prav gotovo ne bo prav nič svetla, prej nasprotno, če si bomo pot vanjo še naprej in še posebej v današnjem izjemno kritičnem trenutku razsvetljevali z umetno neonsko lučjo primitivno in pogrošno prirejenih politično mobilizatorskih parol. Voz gospodarstva vse bolj nezadržno in razvidno drsi navzdol. Vse “še kar ugodne” kazalce gospodarskih gibanj si sesamo iz malega prsta prirejenih in neobjektivnih podatkov, ki nimajo nobene objektivne teže in tehtnosti. Naj se identificirajo, naj se pod izjave podpišejo z imeni in priimki, da se bomo jutri ali pojutrišnjem lahko kaj konkretnega pogovorili. Takšne volje smo že v tej državi, da bo ta pogovor gotovo zelo neprijeten, pa se najbrž možje vse bolj in bolj bojijo. Gospodarske celice so s svojimi obveznostmi danes v vse večji in že docela dušeči meri. In te celice bodo zdaj zdaj umrle. Stanju, ki vlada v odnosu države do gospodarstva, ni več mogoče reči pravno stanje. Podobno je tudi na številnih drugih področjih. Pa o tem še kar naprej spodobno in pokorno molčimo. Zakaj?
Tako čisto na kratko povzemimo današnje premišljanje na tej strani. Prav gotovo ni popularno. Prav gotovo ni optimistično. Ampak je že tako, da pridejo trenutki, ko je najboljši recept - resnica. Ta trenutek prav gotovo ni več daleč, če ni že tu. Povejmo torej resnico.
Maja Zagoričnik
VEM, DA DANES JE SREČEN DAN
Lepo je Slovencem in državljanom Slovenije živeti v tem gospodarsko tržnem času. Tudi v bodoče nas čaka vsakdanje življenje, resno delo. Z enako popotnico že leto dni vsakih štirinajst dni pošiljamo med Vas Glas Savinjske - tokrat s prilogo Mestne skupnosti Žalec. Postali smo časopis za vse meščane in krajane, vzpodbudni in v vsem polemični.
V	manj kot letu dni smo postalii Vaš časopis. Trudili se bomo tudi še vnaprej, da bomo zaslužili Vaše zaupanje in opravičili ceno, ki jo prispevate za časopis. Se vedno si želimo čim več Vašega sodelovanja, da bi “pokukali” in pisali o tistem, kar je našim očem ušlo oziroma niso mogle videti. Veseli bomo Vaših pobud!
V	naravi ljudi je, da nikoli nismo in ne smemo biti zadovoljni z doseženim. Vedno si prizadevamo, da bi dosegli več in boljše, saj drugače ne more biti. Naj te besede ne izzvenijo kot morebiten alibi. Ne iščemo ga, saj vemo, da je absolutna pravica v ocenjevanju nekega časopisa v rokah njegovih bralcev. In to večine. Posameznikom, ki z ničemer niso zadovoljni, žal ni mogoče ustreči.
“Pišimo o vsem, saj je naše življenje navkljub vsemu vendarle želo pestro!”
Stalno se nam ponavlja vprašanje: "Kako biti času primeren, učeno bi temu rekli aktualen? Bodimo na trdnih tleh. Dogodki se vrtijo z vrtoglavo naglico, tako da jim komaj sledijo dnevniki, tedniki že manj, mesečniki pa so samo utvara, da bi dogodkom sledili. Naj ne izzveni kot namig na nekaj, kar neradi slišimo in vidimo. Postali smo kronisti dogodkov ne le v Savinjski dolini, ampak tudi širše.
Je pač tako. Torej, presojo o tem prepustimo najpravičnejšemu sodniku - času.
Mi pa... Še vedno obremenjeni z vsakdanjimi skrbmi. Eni v boju za preživetje, drugi z negotovostjo, kaj jim bo prinesel jutrijšnji dan, gospodarstveniki z nespečnostjo, izvozniki s precenjenim tolarjem, mi v uredništvu pa z našo temeljno nalogo, kaj Vam ponuditi, da boste z zanimanjem prebrali.
Lep marec Vam želi GLAS Savinjske.
GLAS SuvinjsUe
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63210 Žalec, telefon: 063/ 715 011, 711 532, telefax: 063/715 011, 711 532. Glavni in odgovorni urednik: Samo furhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt: lektor: l 'id llurnik: novinarji: Danijel IScdrač. Franc futlanil. Ivan Juthar. Duška Lah,'Dominika Sambolič, Gregor Uranič, Nataša \ črk. Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davkar po kateri sp plačuje davek od prometa pmizvodpvpo stopnji 5%.	: ::	j
ČLANEK Z NASLOVOM “STRAH PRED BRCAMI” -ODGOVOR
V štiriindvajseti številki z dne 28.2.1996 ste objavili članek z naslovom “STRAH PRED BRCAMI - Janez Vezočnik varuje mlade pred policaji” avtorja Franca Furlanda.
Ugotavljam, da g. FURLAND kot avtor navedenega članka očitno ne premore objektivnosti, ki jo zahteva delo novinarja. Članek je pisal tendenciozno, enostransko -tako, kot ga je doživljal g. VEZOČNIK. Avtorju se ni zdelo vredno, da pogleda tudi drugo plat medalje. Delo strokovnega novinarja takega pristopa pač ne dovoljuje, sicer pa oceno prepuščam bralcem!
Kakorkoli že, za vse tiste bralce, ki so članek prebrali pazljivo in ki imajo dovolj kritičen odnos do varnosti oz. “ne - varnosti” na naših cestah, odgovor na članek najbrž ne bi bil potreben.
Zaradi objektivnosti informiranja vseh - tudi tistih, ki mislijo drugače in ki policijskemu delu niso naklonjeni, pa sem v zvezi z opisanimi okoliščinami dolžna dati pojasnilo:
Izhajam iz dogodka v članku, kjer avtor tendenciozno, skozi pripovedovanje prizadetega g. VEZOČ-NIKA opisuje domnevno nepravilni postopek mozirskih policistov pri poskusu kontroliranja dveh mladoletnikov, ki sta bila z motornim kolesom udeleženca v cestnem prometu.
Izraz “tendenciozno” uporabljam zavestno in s poudarkom, da sem vse, v članku navedene okoliščine takoj preverila. Pri tem sem ugotovila, da sta policista postopek izvedla z vsemi zakonskimi pooblastili in v skladu z nalogami, ki so jima bile odrejene, povsem korektno. V korektnost njunega postopka spada tudi to, da mladoletniku, ki je s kolesom z motorjem pobegnil na stransko cesto, nista sledila “za vsako ceno”, kakor tudi to, da g. VEZOČNIKU mladeniča nista strgala iz rok - kot trdi g. FURLAND v svojem članku.
Toliko o postopku in delu patrulje.
Kar zadeva očitke na račun postopka raziskave kaznivega dejanja izpred treh let, kakršnokoli pojasnjevanje preko medijev odločno odklanjam ne glede na to, da je g. VEZOČNIK njihovo objavo očitno želel, saj gre za podatke, ki so zakonsko varovani. Vsekakor pa je imel v tej zvezi že zdavnaj možnost podati pritožbo, ki bi se v ustreznem postopku reševala.
Tega članka pa ne morem zaključiti brez kratke misli o prometni varnosti in nenazadnje o naši varnostni kulturi, katere odraz je tudi vsebina članka g. FURLANDA.
Zgornjesavinčani se resno lahko zamislimo nad krvavim davkom, ki ga plačujemo na naših cestah na račun kršenja cestno prometnih predpisov. Ocena prometne varnosti v Savinjski dolini je v primerjavi s Slovenijo za leto 1995 zelo slaba: število smrtnih žrtev je iz 3 v letu 1994 naraslo na 7 v letu 1995! Umirala so predvsem mlada življenja.
Tudi zakonca VEZOČNIK sta izgubila sina - kot pripoveduje g. FURLAND v svojem članku. Za njiju in svojce vseh ostalih žrtev nam je lahko samo žal.
In žal nam je, da je tudi njegov sin izgubil življenje kot voznik motornega kolesa, ki ga je upravljal, še preden je naredil vozniški izpit in pri tem vozil pod vplivom alkohola, brez varnostne čelade in brez luči. Da je bila tragedija še hujša, je na zadnjem sedežu vozil sopotnika. Poškodbam sta na kraju nesreče podlegla oba.
OLGA K. FAJMUT KOMANDIRKA POLICIJSKE POSTAJE Inšpektorica I. razreda
GASILCI LEVCA OCENILI DELO V MINULEM LETU
Dne 24. 2. 1996 je prostovoljno GD Levec imelo občni zbor. Na njem smo kritično predstavili plan dela za leto 1996 ter realizacijo plana v letu 1995. Na svoj občni zbor smo povabili člana
predsedstva Gasilske zveze Žalec, g. Ivana Kotnika, kateri je pohvalil naše društvo in nakazal smernice za nadaljnje delo. Sektorski poveljnik, g. Drev Martin, je naše društvo predstavil izredno lepo ter spodbudil, da še v naprej delujemo tako dobro, ker smo v regiji vzorno društvo. G. Dreva prosimo, da ponovno orgira na Gasilski zvezi Žalec o kategorijah društev, saj Levec ni več kmečka vas, ampak se razvija v obrtno prodajno središče na Štajerskem. Dovolj kritičen in zadovoljen z delom društva je bil tudi naš predsednik ing. Hrustelj Jelko. Izrazil je veliko željo, da porabimo v naše vrste čim večje število mladih vaščanov. Kot vsako društvo pa imamo predvsem finančne težave. Veliko željo imamo o nabavi kombiniranega vozila. Večkrat pa smo deležni velike pomoči podjetja RENAULT SERVIS LEVEC, katerega direktor je vaščan g. Podmiljšak Jože. Pohvalno je, da smo v lanskem letu osvojil štiri pokale, in sicer tri za II. mesto in enega za III. mesto na društvnem tekmovanju. Ker imamo v društvu tudi športno društvo in tri sekcije smo privabili mlade bodoče gasilke in gasilce v naše sredine.
S tem namenom obveščamo predsednika KS Petrovče, g. Slamnik Ivana, da še obstojamo in delujemo v okviru občine Žalec. Vedno se mu lahko predstavimo kot društvo za vzgled po mnenju drugih, saj smo zelo delavni in smo mnogo že naredili. Na novinarsko vprašanje v časopisu GLAS Savinjske nas ni niti omenil, prav tako pa ni v celoti predstavil problematiko naselja. Ne vemo zakaj? Imamo le srečo, da je naš vaščan.
Občni zbor smo zaključili s sprejetjem novega statuta prostovoljnega gasilskega društva, z željo, da imamo več sreče pri nabavi kombiniranega vozila in malo požarov.
Ha pomoč! TOLIČ IZIDOR Levec 26!c
ODPRTO PISMO DIREKTORJU JAVNEGA PODJETJA KOMUNALE ŽALEC GOSPODU MATJAŽU ZAKONJŠKU
“SAVINJČAN” februar 1996 odgovarjate glede takse za obremenitev voda, ki se bo obračunavala vsak mesec. Ker še vseh prispevkov oziroma plačil za januar niste sprejeli, ste pa že takoj izračunali kakšna bo vsota, ki jo bodo plačevali porabniki vode. Ob hitrem izračunu le tega 28 mili-onov SIT. Na vsako vprašanje, koliko se zbere v Žalski občini denarja, ki ga plačujemo porabniki vode dosedaj ni nobenega odgovora. Če vzamemo primer jaz osebno plačam 175, 00 SIT, za investicijsko vzdrževanje in enko-loško takso 18. 800, 00 SIT na mesec je izračun lahek, tudi za vas odgovor. V celotni zadevi me zanima, ne samo mene, tudi več drugih občanov, če je komunalno podjetje na porabljeno količino vode upravičeno zaračunavati investicijski in enkološki tolar, zato vas prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja:
1.	Ali je pobiranje omenjenih prispevkov zakonito in na osnovi katerih republiških in občinskih prispevkov se porablja, to bo zanimalo tudi druge občane.
2.	Koliko sredstev iz tega naslova letno zbere in kje so ta sredstva (občina ali komunala), porabljena. Žanima me tudi dinamika porabe oziroma poraba sredstev za posamezne objekte.
3.	Ali so področja investicij v vodno omrežje, kanalizacije in enkološko sanacijo sprejeti usrez-no tehnični in finančno izdelani programi, ter valizacije in celoten potek. Če imate programe vas prosim, da nas z njimi tudi seznanite ali pa sporočite kje in kako v katerem časopisu bodo objavljeni.
4.	Koliko časa predvidevate, da bodo ti prispevki trajali. Gospod Zakonjšek na vas se obračam, ker imate tudi pregled na tem področju. To me zanima, čisti računi in nič drugega. S točno in jasno informacijo bo odpadlo marsikatero sumničenje in dvom o namenski porabi zbranih sredstev.
Marija Arpprož Žalec
fŠIVILJSTVC
Zdenka Rogan s.p.,
Ivanke Uranjek 6,
63310 Žalec, tel.: 715-827
ToTo
POKLICNA OBLAČILA: delovne obleke po meri, UNIFORME, PRTI, SERVIETE... Izvezemo logotipe, besede, številke, vzorce...
Možnost sitotiska in textiska... ZA IZREDNE PRILOŽNOSTI: večerne obleke, obleke za obhajila, birme, poslovne sestanke... GARDEROBA ZA PROSTI ČAS ŠIVANJE IZ USNJA, PLASTIKE...
OBieKR N€ NRR6DI ČLOV€KR GR PR PR6DSTRVI!
(Q
SČ.
U)
ra
>o
'E
>
o
o
Q
ž Si =
O 3
O. .
O £ o
C T3
o. oi
T3 -O O °
-C
ra
o
n
o
C/3
XJ
o
3
N
T—
O
TJ
O)
■o
o
XI
o

LDS O KASAZAH
Žalski občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je pripravil tiskovno konferenco, na kateri so govorili o čistilni napravi Kasaze. Tej so svetniki odvzeli 50 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, ki so bili namenjeni obnovi čistilne naprave. Ta denar so namenili lokalnim cestam v občini in prometnicam, ki so povezane s problemom žleda.
Udeleženci tiskovne konference
Svetniki Liberalne demokracije so zato predlagali občinskemu svetu, naj se občina Žalec s strokovno pripravljenim materialom prijavi na razpis Ministrstva za okolje in prostor ter tako skuša pridobiti do 50 odstotkov sredstev, ki bodo potrebna za dograditev čistilne naprave Kasaze na 80 tisoč enot. Za to dograditev, ki bo potekala v dveh fazah, naj bi pe grobih ocenah potrebovali okrog 650 milijonov tolarjev, pričela pa naj bi se konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Prej je še namreč potrebno na natečaju izbrati izvajalca del, izdelati projektno dokumentacijo in opraviti pravni postopek. Še vedno pa ni dogovorjeno, kako v prihodnje vlagati v ta projekt in kako ga statusno opredeliti.
Občina Žalec sprva ni imela namena prijaviti se na razpis Ministrstva za okolje in prostor, vendar so se na predlog Liberalne de-
FRIZERSTVO DIANA
SAVINJSKA CESTA 43 (NASPROTI GASILSKEGA DOMA)
TKOf-lfKO
Del čas: od 15. marca Delavnik: od 7.00 do 19.00 .Sobota: od 6.00 do 12.°°,
mokracije svetniki odločili za to možnost pridobitve sredstev, ker so bila Kasazam odvzeta njej namenjena sredstva iz proračuna. Če na razpisu ne bi uspeli pridobiti do 50 odstotkov potrebnih sredstev za čistilno napravo, bo občina Kasazam odvzeta sredstva vrnila z rebalansom. Vendar so predstavniki Liberalne demokracije prepričani, da bi nepovratna sredstva Ministrstva za okolje in prostor ob strokovno pripravljenem projektu lahko pridobili, saj se problem Kasaz širi na vso porečje Savinje in je zato vseslovenskega pomena.
Krajanom Petrovč pa se že dalj časa obljublja, da bo odpravljen problem smradu. Žalski občinski odbor LDS-a je zato predlagal, da bi ta problem razrešili takoj in ne bi čakali na izvedbo projekta dograditve čistilne naprave na 80 tisoč enot, ki se bo pričel šele v začetku prihodnjega leta. Rešitev problema vidijo v dveh korakih: v povečani areaciji čistilne naprave na 50 tisoč enot obremenitve, kar bi bilo mogoče v okvirih njene sedanje gradbene kapacitete, in v izvedbi dihidracije blata z ustreznimi napravami. Za oboje bi potrebovali 50 milijonov tolarjev, po trditvah žalskega občinskega o-dbora Liberalne demokracije Slovenije pa je v proračunu še precej več kot toliko sredstev.
N. V.
SPOŠTOVANE DAME!
Naj mi bo dovoljeno, da vas najvljudneje pozdravim in vam ob mednarodnem dnevu žena posvetim teh nekaj vrstic.
Ko človek gleda bedo sedanjega sveta, žalost v otroških očeh in tegobe vsakdana na ženskih obrazih, ne more mimo vprašanja, kako bi svet spremenil. Čeprav se zavedam, da en članek, komentar, oziroma da niti en človek ne more spremeniti zaporedja nekih dogodkov in procesov v življenju, se mi zdi, da so včasih potrebne vsaj besede, da omilijo neko situacijo oziroma jo skušajo narediti prijazno.
Vsi prepiri in nesoglasja v službi in tudi v družini, preobilica dela in nalog v življenju ženske pripomorejo, da je sodobna ženska preobremenjena in postaja vse bolj zagrenjena in apatična. In vendar se moški premalo zavedamo, da lahko lepa beseda in prijazen pogled kljub vsemu naredita dan lepši. Tisiti pregovor, ki govori o tem, da ženska podpira tri vogale vsake hiše (velikokrat kar vse štiri) drži, kajti ženska je tista, ki hodi v službo, opravlja dela gospodinje in matere, torej pere, kuha, lika, čisti in nenazadnje vzgaja otroke. Ta obremenjena ženska pa naj bo zvečer razpoložena in sproščena soproga in končno topla ljubica svojemu zakonskemu partnerju. Velikokrat ženska vse to zmore in potem pričakuje vsaj toplino zvečer, nasmešek, prijazne besede, zaupanje in spoštljiv odnos do njenega dela. To pa je edini (velikokrat) delež, ki ga naj prispevamo moški, pa žal tega ne znamo in tudi renično ne storimo.
Kultura in standard povprečne ženske v svetu se močno razlikujejo. Če povprašamo kakšnega antropologa, kakšno je življenje žensk, ki živijo v različnih kulturnih okoljih bomo izvedeli, da Mundugomorke na Papui - Novi Gvineji ne vzgajajo otrok in ne kuhajo, ker to počenjajo moški, da ravno obratno Evropejke ali Američanke to in še več počenjajo, da Pigmejke lovijo ribe in poleg tega še kuhajo kosilo, da Sudanke skrbijo za otroke in hišna dela, skuhajo kosilo, ki pa ga potem ne pojedo z družino in gosti in podobno. V poprečju pa torej ženske večinoma dela opravijo in živijo v zelo različno prijaznih okoljih. Zaradi tega pa se ne gre čuditi podatku, da se čedalje več žensk odloča, da zapuščajo svoje partnerje in ostajajo same (z otroci).
Vedno kadar pišem na vaš naslov, imam občutek krivde, da vam premalokrat izkažem spoštovanje, saj vem, koliko dobrega so ženske naredile zame in za moške okoli sebe. Zato je edina malenkost, ki jo za vas lahko naredim, to, da vam ob vašem prazniku izrazim najlepše želje.
Naj bo vsaj ob mednarodnem dnevu žena dovolj topline za vas v srcih vseh tistih, za katere se razdajate iz dneva v dan.
Gregor Vovk
Otroška trgovinica
Šlandrov trg 32, ŽALEC tel.: 063 712- 152
NA ŽELJO STRANK RAZŠIRJAMO PONUDBO VEČJIH ŠTEVILK OD 8 - 14 LET.
^0TR0KNAJUPŠ/^OUINNAa/0Rliiu.
POSTAVITEV RADARJEV BURI DUHOVE
Kot smo že poročali, sta v Nazarju bili kar dve javni tribuni o postavitvi radarskega sistema na Menini planini. Ne bi mogli reči, katera je bolj mirna. Pri obeh je samo motilo, da so nekateri prišli na javno tribuno malo “pod paro” in so bili bolj korajžni ter pogosto neparlamentarni.
Na drugi javni tribuni sta nastopila kot vabljena strokovnjaka za vodne vire. Prav je sicer povedal in skušal z laboratorijskimi poskusi na rastlinah pokazati vpliv ra-diomagnetnih valov, kakršne naj bi oddajal tudi radar. Za rakaste celice pa je povedal, da se ti valovi ne morejo oceniti kot škodljivi, saj rakaste celice v tretji generaciji tako rekoč izginejo. Menil pa je, da bi morala zakonodaja točno doreči, kdaj in v kaki količini so radiomagnetni žarki škodljivi. Dr. Urbanič pa je govoril o nevarnosti onesnaževanja vode, v kaki meri pa bi to bilo, pa ni definiral.
Tolmačenja obeh strokovnjakov sta bila lepo sprejeta in niso jih kot prvič prekinjali z neumestnimi medklici.
Kot nasprotnika radarja na Menini planini pa sta se oglasila domačina, poslanec dr. Franc Zagožen in dr. Anton Žunter. Prvi je bil zelo odločen, da v krajinski park, kot je Menina, ne spada tak objekt, dr. Žuntar pa je zagovarjal tezo večje obolevnosti zaradi elektromagnetnega sevanja in poudaril, da je cela vrsta vprašanj, na katera znanost ne more dati odgovora in nehumano je, da bi Za-drečani bili ogroženi s postavitvijo nečesa, za kar ni še točnih podatkov.
Oglasil se je tudi predsednik Zelenih Vane Gošnik, ki tudi nasprotuje postavitvi radarjev na Menini in poudaril, da je že sumljivo, zakaj so zaukazali molčečnost tistim, ki so si podoben radar ogledali na ljubljanskem vrhu.
Dr. Stanko Busar pa je opozoril, da poleg radarja tudi ni sprejemljivo, da nekateri na Menini uporabljajo umetna gnojiva in gnojnico, saj vemo, da so tla precej porozna in vse se steka v vodne vire,
iz katerih pa se oskrbuje velik del obeh dolin.
Na vse te očitke je dal odgovor minister Jelko Kacin, vendar vse skupaj ni zaleglo. Povedano je tudi bilo, da je lokacija bila določena že pred enajstimi leti in takrat ni nihče ugovarjal. Ko so se začele aktivnosti leta 1993, so si nekateri res ogledali nekatere stvari na ljubljanskem vrhu in marsikaj, kar so jim povedali in pokazali, ni za javnost in le iz teh vzrokov je bila zaukazana molčečnost. Vsak hrup, ki se zaradi tega zganja, je odveč. Povedal je tudi, da se na Menini zaenkrat ne gradi nič, ni bil opravljen noben poseg in šele sedaj so se začeli aktivnost za pridobivanje soglasij in potrebnih dovoljenj. Poudaril je, da so ravno zaradi tega tudi prišli v Nazarje. Začelo pa se bo, ko bodo pridobljena vsa potrebna soglasja, ki morajo biti tudi znanstveno utemeljena, saj se na posamezna neodgovorna mnenja ne more nihče ozirati.
Kljub vsem tem zagotovilom so udeleženci sprejeli stališča in zahteve, da je postavitev radarjev na Menini planini nesprejemljiva, saj menijo, da bi postavitev imela škodljive posledice, ker bi elektromagnetno valovanje lahko škodilo zdravju ljudi, živali in rastlinskemu svetu, ki je na Menini zelo bogat. Ker ima Menina status krajinskega parka, se ne sme spremeniti v radarski ali vojaški poligon.
Postavili so zahteve, da zaustavijo vse aktivnosti^ v zvezi s postavitvijo radarja. Če ministrstvo ne bo upoštevalo javne tribune, zahtevajo od županov, da razpišejo referendum, na katerem bodo odločali ljudje. Vse pa naj do tega trenutka miruje.
-nko
B I S T B O
BUCKA
ŠLANDROVTRG 38 ŽALEC
Tel.: 063/712-217
Tamara Senic
[žaleč]
POSLOVNI CENTER TITOV TRG Tel.: 063/712-108
PAPIRNICA A4 IN BISTRO BUCKA
VABITA K UGODNEMU NAKUPU IN SPROSTITVI OB KAVI.
SVETNIKI OBČINE NAZARJE ZAVRNILI RADAR
Na zadnji seji Občinskega sveta Nazarje so razpravljali tudi o postavitvi radarja na Menini planini, ki je dnevna tema tukajšnjih prebivalcev. Seji so prisostvovah tudi člani t.i. “kriznega štaba”, ki so ga zaradi radarja ustanovile stranke slovenske pomladi. Članov tega štaba pa niso hoteli pustiti v dvorano, češ da nimajo kaj iskati na seji. Nazadnje so bili lahko na seji samo kot opazovalci. Ko je predsednik Zelenih Vane Gošnik hotel pojasniti nekatere stvari, mu niso hoteli dati besede. Kriznemu štabu pa je prišel v roke zapisnik novembrske seje občinskega sveta, v katerem pod točko 8 piše: Ga. Vida Cajner Rosenstein je vprašala župana, kaj smo dosegli v pogovorih z ministrstvom za obrambo glede naših zahtev. Župan je pojasnil
način in potek razgovorov, da v nobeni točki ni dokončnih obljub. O večini predlogov tečejo razgovori in usklajevanja, ko pa bo dokončno znano, kaj lahko pričakujemo, bo podano dokončno poročilo.
Člani štaba menijo, da je to že očiten dokaz, da je med občino in obrambnim ministrstvom bilo nekakšno “barantanje”, ki ga noče sedaj nihče priznati. Kljub vsem so svetniki sprejeli sklep, da se s postavitvijo radarja na Menini ne strinjajo. Niso pa se še odločili o razpisu referenduma o tem vprašanju. Vsekakor pa taki dogodki prilivajo olje na ogenj in razburjajo prebivalstvo.
I. J.
KRIZNI ŠTAB MENINA
Konec fenruarja je v Nazarjih Kriznega štaba Menina so zato potekala javna tribuna o načrtu mnenja, da bi radarja s svojim postavitve vojaškega in civilnega škodljivim elektromagnetnim va-radarja dolgega dosega na Meni- lovanjem trajno ogrožala zdravje ni planini. Po tej javni tribuni je ljudi, pa tudi živali in rastlin, bil ustanovljen “Krizni štab:Me- :	Menina planina je tudi pomem-
nina”, ki si je kot cilj delovanja ben rezervoar pitne vode za tri zastavil vodenje aktivnosti do do- občine: gornjegrajsko, nazarsko končne zavrnitve načrta za in mozirsko. Morebitno izlitje go-gradnjo radarja. Udeleženci javne riva ali drugih snov i bi zato po-tribune so izrazili mnenje, 'da je vzročilo hude posledice za prebi-nameravana postavitev radarjev valce teh treh občin, na Menini planini nesprejemljiva Menina planina ima tudi status iz več razlogov.	krajinskega parka, zato se pd:
... ... ...	,	....	.	. mnenju članov Kriznega::;štaba
Biofiziki, zdravniki in drugi ne- Menina nikakor ne sme spreme-vtralni zanstveniki vedno bolj njtj v radarski vojaški poligon, ki opozarjajo, da lahko podobno kot bi tudi zaustavil ekonomski in so-Pn radioaktivnem sevanju tudi cialni razvoj tega obraočja. manjše spremembe naravnega Prihodnji razvoj Zgornje Savin-
L-rrmirhgrr'» cftv»c•> rvZirrr\of.vln	žk,, . Tr •
v* »>*» sz »	sJVZ VZVllVA
N!V.
TISKOVNA KONFERENCA BANKE CELJE
Banka Celje je 5. marca pripravila tiskovno konferenco, na kateri so generalni direktor banke Niko Kač, pomočnik generalnega direktorja Jože Veber, direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič ter drugi predstavniki banke predstavili lanskoletno poslovanje Banke Celje in načrte za v prihodnje.
Vodstvo Banke Celje na Tiskovni konferenci.	Foto: SJ.
Kot prvi je spregovoril generalni direktor Banke Celje Niko Kač, ki je poslovanje banke v minulem letu označil za uspešno, še zlasti na področjih rasti poslovanja, prodaje obveznic banke, ustvarjenega dobička, ureditve lastniške strukture, zamenjave terjatev za izplačane devizne hranilne vloge in na področju širitve poslovne mreže.
“Bilančna vsota banke se je v letu 1995 povečala za 34 odstotkov in je ob koncu leta presegla 69 milijard tolarjev, kar je precej več, kot smo si plansko zadali, ” je povedal Niko Kač. “Po kriteriju bilančne vsote se je Banka Celje v zadnjem letu povzpela za dve mesti višje, tako je po velikosti bank v Republiki Sloveniji na petem mestu. ”
Dejal je tudi, da so bili v preteklem letu aktivni tako na strani zbiranja denarja kot tudi pri naložbah, še po-sebej pa so nad pričakovanji naraščala posojila prebivalstvu. Banka Celje je prebivalstvu lani odobrila preko 18.300 posojil v vrednosti 9.8 milijard tolarjev, kar je tri in polkrat več kot leto prej. Razvoj poslovanja s prebivalstvom je bil pospešen tudi pri vpeljavi kreditnih kartic ACTI-VA in kombinirane kartice ACTI-VA - Eurocard/Mastercard, s katero je zagotovljena možnost plačevanja doma in v tujini. Ob koncu leta je banka svojim poslovnim partnerjem ponudila še kombinirano poslovno kartico, ki je namenjena podjetjem.
Celjska Banka se je tudi uveljavila na mednarodnem trgu, ” je povedal njen generalni direktor Kač. Banka se je pričela direktno povezovati s tujino, kar je povečalo njene di-
rektne prilive s prvotnih 50 na sedanjih 90 odstotkov. Banka Celje je vzpostavila korespondenčno mrežo s preko 850 bankami z vsega sveta.
Banka Celje je bila uspešna tudi pri prodaji dolgoročnih obveznic, ki jih je izdala z namenom pridobitve dolgoročnih virov sredstev v višini 10 milijonov DEM, velik uspeh pa je po besedah Nika Kača dosegla tudi pri ustvarjanju dobička. Ta je lani znašal 799 milijonov tolarjev, kar je 72 odstotkov več kot leto prej.
“Bili pa smo uspešni tudi v kvalitativnem pogledu, ” je povedal Niko Kač. “Leto 1995 je bilo eno od t. i. prehodnih let, ko je morala banka še reševati probleme preteklosti. Zdaj smo končno počistili s preteklostjo, uredili lastniško strukturo ter razrešili problematiko terjatev za izplačane devizne hranilne vloge. ” Banka Celje je poleg tega v preteklem letu odprla štiri nove poslovne enote in s tem razširila svojo poslovno mrežo na skupno 31 enot. Odprti sta bili dve ekspozituri v Krškem in Velenju ter dve agenciji v Mozirju in Centru Interspar v Celju. Uporabnikom je zdaj na voljo tudi 20 bankomatov.
O novi ponudbi banke je spregovoril Jože Veber, pomočnik generalnega direktorja. Povedal je, da je Banka Celje s 1. februarjem 1996 znižala obrestne mere za posojila, kar se nanaša tako na fizične kot na pravne osebe. Z 20. februarjem pa je Banka Celje izdelala novo ponudbo namenskih posojil za občane, pri čemer je Jože Veber še posebej omenil dolgoročna posojila za nakup pohištva, kopalniške opreme in
stavbnega pohištva ter dolgoročna posojila za nakup avtomobilov, kmetijske in gradbene mehanizacije. Pri slednjem je z letošnjim letom omogočena odplačilna doba tudi na pet let, kar je še posebna ugodnost za kreditno manj sposobne.
“Imetnikom tekočega računa v Banki Celje po novem pri gotovinskih dvigih ni več potrebno izpolnjevati čekov, ampak za dvig zadostuje le podpis in dogovor med stranko in bančnim delavcem o višini dviga. Po novem bo tudi možen neomejen dvig gotovine s tekočega računa z enim čekom v okviru stanja na vseh enotah Banke Celje,” je povedal pomočnik generalnega direktorja.
Pripravljajo tudi posojilo mednarodne banke za razvoj, ki bo realizirano v okviru projekta Oživitev naložbene dejavnosti v Sloveniji. Višina posojila bo 10 milijonov DEM, odobreno pa bo za obdobje 15 let s 5-letnim moratorijem na o-dplačilo glavnice. Banka bo lahko posredovala posojila komitentom, ki morajo biti družbe z najmanj 51-odstotnim deležem privatnega lastništva ali samostojni podjetniki. Posojila bodo namenjena predvsem izvozno usmerjenim dejavnostim in dejavnostim, ki ne onesnažujejo o-kolja. Izključeno bo financiranje nakupa zemljišč in objektov. Projekti bod morali izkazovati interno stopnjo donosnosti najmanj 12
odstotkov, financhanje posameznega projekta pa bo možno največ do višine milijona DEM. Obrestna mera bo gibljiva in bo vezana na medbančno obrestno mero na londonskem trgu, Banka Celje pa bo omejila svojo obrestno maržo na 2 odstotka; končni uporabnik bo verjetno plačeval za posojilo obrestno mero med 8 in 9 odstotki.
Spregovorili so tudi o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Banke Celje. Nova imena v sestavu pomočnikov generalnega direktorja ter direktorjev sektorjev in služb so Bojan Ručigaj kot direktor sektorja informatike, Bojan Salobir kot direktor pravne službe in Dušan Drofenik, ki bo 1. novembra 1996 nastopil kot pomočnik generalnega direktorja za področje dejavnosti sektorja zaklad-ništva, sektorja naložb in sektorja mednarodnega sodelovanja.
V banki bodo tudi več pozornosti posvetili svetovanju svojim strankam. “Predvsem pa se moramo obrniti k dobrim strankam, ” je dejal Niko Kač. “Banka Celje ima velike ambicije, s celotno ponudbo finančnih sredstev se želi razviti v moderno finančno institucijo. Imamo jasne usmeritve in cilje za poslovanje v prihodnosti ter opredeljeno strategijo za dosego ciljev. ”
NATAŠA VERK
DELNIČARJI O PIVOVARNI LAŠKO
Pivovarna Laško, d. d., je izvedla telefonsko anketo med 10 odstotki svojih 14000 delničarjev. “Z našimi delničarji želimo korektno sodelovati ter z njimi vzpostaviti kakovostne dolgoročne odnose - za to pa potrebujemo podatke o njihovih pričakovanjih in mnenjih,” je razloge za izvedbo raziskave pojasnil Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško.
Ankethane so povprašali o naložbenih namerah, povezanih z delnicami podjetja, o razporejanju dobička podjetja, o informiranosti, o njihovih pričakovanjih in o tem, kaj jih kot delničarje moti. Telefonsko so anketirali 1500 notranjih in zunanjih delničarjev, med katerimi jih je kar 86 odstotkov povedalo, da so tudi redni potrošniki piva Pivovarne Laško.
Tretjina anketirancev je ocenila, da je vrednost izplačanih dividend presegla njihova pričakovanja, polovica vprašanih je menila, da so dividende v skladu z njihovimi pričakovanji, le 6 odstotkov vprašanih pa je pričakovalo več. Na vprašanje, katero stališče glede razporejanja bodočih dobičkov Pivovarne Laško jim je najbližje, je več kot polovica | anketiranih odgovorila, naj se večji
del dobička namenja razvoju podjetja in manjši del izplačilu dividend. Polovica anketiranih je tudi zatrdila, da delnic zagotovo ne bodo prodali vsaj še nekaj let, skoraj petina pa, da bi jih prodali le v primeru, če bi nujno potrebovali denar. Več kot četrtina vprašanih je kot zelo verjetno ocenila možnost, da bi v bližnji prihodnosti kupili še več delnic Pivovarne Laško, od katere kar 74 odstotkov anketiranih delničarjev pričakuje uspešno poslovanje. Skoraj dve tretjini anketiranih je kakovost komuniciranja Pivovarne Laško z delničarji ocenila z najvišjo oceno, si jih pa več kot 40 odstotkov želi, da bi jih podjetje poučilo o pravicah delničarjev.
______	N.V.
GRLICA d.o.o.
V Mozirju sta elektroservis in specializirana trgovina za električna orodja, ki ju vodita brata Vojko in Tone Grlica.
Svoje poslovanje sta razširila tudi izven domačega Mozirja, tako da s storitvami servisa oskrbujeta Gorenje, Vegrad,
Hmezad in druga podjetja.
rezervne dele za vse stroje, ki jih ponujajo. V njihovem skladišču je tako spravljenih kar 600 vrst artiklov, ponujajo pa še elektrooro-dje, ležaje, električne stroje, pa tudi električni pribor. Zelo ugodna je ponudba staro za novo aparatov firme Black & Decker. Pri njih je moč kupiti tudi male gospodinjske aparate vseh priznanih domačih in tujih firm.
Njihova ponudba je zdaj že tako razvejana, da je ne nameravajo še bolj razširiti, če pa se bo ponudila primerna priložnost, bodo svoje poslovalnice razširili tudi izven Mozirja. Vendar pa Mozirja samega ne nameravajo zapuščati, saj je Vojko Grlica mnenja, da k njihovi konkurenčnosti veliko pripomore tudi dejstvo, da poslujejo v svojih in ne v najetih prostorih. Bodo pa posodobili svoj računalniški sistem tako, da bo mogoče iskati rezervne dele preko računalnika, in da bo le-ta v končni fazi nadomestil številne kataloge, ki jih imajo na voljo v trgovini. Veliko dajo tudi na specializacijo kadra, saj svojim zaposlenim omogočajo izobraževanje v tujini. “Uspeti je mogoče le z dobro ponudbo, ustreznim strokovno podkovanim svetovanjem in ugodnimi cenami,” menita Tone in Vojko Grlica.
TALIJA M.
V servisu se ukvarjajo s popravilom električnih aparatov in s prodajo rezervnih delov, nekatere pa popravljajo tudi pod garancijo za podjetja, kot so Iskra, Makita, Corona, Elma in Ridgid.
Brata Grlica sta se, da bi se lahko čimbolj prilagajala zahtevam trga, odločila servisu pridružiti še trgovino, specializirano za električna orodja. To sta ustanovila leta 1994, vendar zaradi nje nista zanemarila elektroservisa.
Za elektroservis in trgovino so pomembna predvsem gradbena podjetja, ki jih Grlica d.o.o. oskrbuje s stroji in aparati. Njihova ugodnost je, da imajo na zalogi
Prodajalna Borovo v Žalcu
USPESNO POSLOVANJE
Prodajalna Borovo v Žalcu ima že več kot 20-letno tradicijo. V svoji lastni prodajalni na Mestnem trgu v Žalcu poslujejo že četrto leto.
Kot nam je povedala poslovod-kinja Marija Kropivšek, je bilo tudi lansko leto za njih prodajno uspešno. V svoji prodajalni kupcem ponujajo otroško, moško in žensko obutev, športne copate priznanih znamk (so največji pooblaščeni prodajalec športne obutve Adidas v Sloveniji) ter vi-sokomodno obutev Priora. Posebno pozornost nemenjajo šolarjem.
Svoje zveste kupce, med katerimi je tudi veliko Savinjčanov, med letom presenečajo z zelo ugodnimi medsezonskimi popusti in razprodajami._
Vedno dobro založeni Foto: S. J.
SIPKO SE SPOPADA S ŠTEVILNIMI TEŽAVAMI
SIPRO',00
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Podjetje SIPRO iz Žalca upravlja s stanovanjskimi objekti in toplotno oskrbo v Žalcu. Pokrivajo predvsem občino Žalec in nekaj objektov v lasti žalske občine v Celju. Tako je v njihovem delokrogu več kot 3000 stanovanjskih enot in 30 poslovnih prostorov. Upravljajo s kotlovnico v Žalcu, Kasazah, Dobriši vasi in Dobrteši vasi. Na Vranskem, Preboldu in Polzeli pa imajo na skrbi vzdrževanje kotlovnic. Z njimi upravljata na terenu dve strokovni delavki; ena za področje mesta Žalec in druga za preostali del občine.
Pri toplotni oskrbi so zaposleni trije delavci, od katerih je eden vodja, ki ima opravljen strokovni izpit. Vodja toplotne oskrbe tudi dvakrat dnevno nadzira avtomatsko postajo v Kasazah. Ob vsem tem imajo organiziran tudi servis dvajsetih obrtnikov, ki so mobilni in vedno na razpolago. Servis razpolaga z vso opremo za odpravljanje napak. Ker to povzroča velike stroške, morajo uporabniki sproti plačevati stroške. Serviserji morajo imeti na razpolago vso potrebno opremo, rezervne dele in materiale (kurilno olje in podobno). To pa terja sprotno plačevanje stroškov. Ljudje se jezijo ob prejemu položnic, zahtevajo pa, da imajo redno preskrbo z vodo, da je luč na stopnišču, da je toplo, kdaj poravnajo položnico, pa je negotovo. V tem je tudi največja problematika SIPRA kot upravljalca objektov. Za vzdrževanje objektov bi morali lastniki plačevati po 1.000,00 SIT mesečno, da ne bi nastajali problemi vzdrževanja. Tako bi lahko pravočasno uredili ostrešja, fasade in opravili vsa potrebna dela. Sedaj pa prihaja do problemov pri popravilih, saj znašajo računi tudi po 10.000 SIT in več. V samem Žalcu se to nekako ureja, večji problemi pa so na terenu.
Za nastalo stanje krivijo državo, saj je stanovanja poceni prodala, ni pa uredila zakonskih obveznosti stanovalcev. Sprejeta zakonodaja
zavezuje stanovanjska podjetja, manjkajo pa podzakonski predpisi, ki bi zavezovali etažne lastnike in stanovalce. Nekateri ta pravni nered s pridom izkoriščajo. Ob vsem tem pa prihaja še do zamude pri vpisu v zemljiško knjigo. Z vpisom v zemljiško knjigo sprejmeš obveznost, in če je ne izpolniš, te drugi tožijo, sodišče proda stanovanje in dotedanjega lastnika enostavno izseli. Pri nas še tega žal ni, zato pa tod vlada nered. Enak problem je s hišnim redom. Njega po pravilu sprejemajo stanovalci in lastniki, ki pooblastijo nekoga, ki bo skrbel za red. Ponavadi je to hišnik. Upravnik te funkcije ne more opravljati. V Žalcu to toliko bolj izstopa, ker nima komunalnega inšpektorja.
Veliko dela imajo tudi s toplotno oskrbo. Oskrbujejo velik del Žalca. Med večjimi oskrbovanci sta obe šoli, Žana, Gasilski dom, Soseska V. in kompleks stanovanja Ul. Florjana Pohlina. Letno porabijo za ogrevanje od 1,1 do 1,2 milijona litrov kurilnega olja. Z vložkom 30 milijonov tolarjev so dosegli, da so toplotne izgube skoraj minimalne. Danes vodijo vse toplotne postaje daljinsko na podlagi švedske aparature Landi (to je šele druga tovrstna postaja v Sloveniji). V naslednjih dveh letih bodo nanjo priključili vse toplotne postaje. Na ostalih ogrevalnih mestih je lokalna avtomatika, ki jo je potrebno še vedno nadzirati. Pri prehodu na ogrevanje s plinom se srečujejo s finančnimi problemi, saj bi ta projekt zahteval sredstva v višini 150.000 DEM. V ta namen bodo opravili tudi pogovore s koncesionarjem (Mestni plinovodi). ‘Končna odločitev pa bo odvisna od rezultatov razgovora.
-nko
“V svetu nadpovprečne kvalitete lahko tekmujemo z drugimi državami sveta.”
PREDSEDNIK MILAN KUČAN V CELJU
V četrtek, 29. februarja, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan na povabilo podjetja Fit Media obiskal Celje. Sprejeli so ga predstavniki Fit Medie, župan Mestne občine Celje Jože Zimšek in direktor Zlatarne Celje Boris Marolt.
Predsednik Kučan v Celju	Foto: S. J.
V uvodu okrogle mize je spregovoril Jože Volfand, direktor podjetja Fit Media. Povedal je, da Fit Media deluje že pet let, v tem času pa se je naglo povečal njen obseg trgovanja in njenih dejavnosti. Pričeli so kot pionirji kataloške prodaje, nadaljevali pa z založništvom, oglasno-agencijsko dejavnostjo in nenazadnje tudi z organizacijo strokovnih predavanj o stikih z javnostjo, kakovosti, proizvodnih standardih in odličnosti v turizmu. Po besedah Jožeta Volfanda so se za organizacijo tovrstnih predavanj odločili zato, ker vlada pri nas na področju poznavanja komunikacijskega ma-nagementa velika praznina.
“Naš letošnji najpomembnejši projekt je priprava promocijskega kataloga z naslovom Slovenija na poti h kakovosti,” je Milanu Kučanu povedal direktor Fit Medie. “Izdali ga bomo v sodelovanju
z Gospodarsko zbornico Republike Slovenije, v njem pa bomo predstavili okrog 50 slovenskih podjetij, ki se lahko ponašajo s certifikatom kakovosti ISO 9001. Poleg tega bomo v katalogu podali informacijo, kaj je Slovenija v minulih petih letih napravila na področju kakovosti. Katalog Slovenija na poti h kakovosti naj bi izšel konec maja, izdali pa ga bomo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. To bo prva tovrstna publikacija pri nas.”
Milan Kučan se je strinjal, da se morajo kvalitetna slovenska podjetja predstaviti, na žalost pa so na okrogli mizi ugotovili, da med temi 50-imi podjetji ni nobenega iz celjskega področja. Predstavniki celjskih podjetij se večinoma tudi zelo slabo udeležujejo strokovnih predavanj, ki jih pripravlja Fit Media.
Jože Volfand je še poudaril pomen Interneta, ki bo po njegovem mnenju v prihodnjih petih letih postal izredno pomemben vir informacij in komunikacij. Povedal je, da bo Fit Media skušala na Internetu predstaviti Celje kot knežje in sejemsko mesto. Hkrati pripravljajo tudi dve večji publikaciji, ki bosta promovirali Celje ob 560-letnici njegove poknježitve in 100-letnici Narodnega doma. Tako bodo letos izdali mapo z naslovom Spomini na Celje, v podpori župana pa monografijo Celja-
Predsednika Kučana je še posebej zanimalo, kakšne so perspektive Fit Medie in njene možnosti za razvoj. “Zelo velike,” mu je odgovoril Jože Volfand. “Ko se bodo firme olastninile in postale delniške družbe, ko se bo Slovenija še bolj povezala z Evropo, bo še več povpraševanja po oglaševalskih in promocijskih storitvah.” Za letos v Fit Medii načrtujejo 500 milijonov tolaijev prometa.
Je pa Milana Kučana še posebej zanimalo stanje v Zlatarni Celje, ki je od leta 1989 izkusila kar petkratno zmanjšanje prometa in se je zato znašla v velikih težavah.
“Zlatama Celje ima zelo znano in priznano blagovno znamko, znano po vsem svetu,” je povedal Boris Marolt, direktor Zlatarne Celje. “Zaradi tega menim, da bi bilo škoda izgubiti podjetje, ki je priznano po vsem svetu. V lanskem letu smo bili sicer že zadolženi za 1.2 milijarde tolarjev, vendar smo se z bankami upnicami dogovorili za izvensodni postopek, v katerem naj bi se izvedla sanacija Zlatarne Celje. Julija lani smo podpisali dokumente, vendar so pogajanja tekla dlje, kot smo pričakovali.”
Direktor Marolt je izrazil prepričanje, s katerim se je strinjal tudi celjski župan Jože Zimšek, da bi se Zlatama Celje ob primerni razvojni strategiji in ob kvalitetnih izdelkih v štirih ali petih že lahko izvlekla iz težav. Znana blagovna znamka in ohranjene trgovske mreže bi jim bile v veliko pomoč. Takega mnenja so tudi tuji strokovnjaki.
“Truditi se moramo ohraniti in razvijati vsa slovenska podjetja, ki imajo v svetu že priznane blagovne znamke,” je ob tem dejal Milan Kučan. “Vendar pa se mora Zlatama Celje izkazati z res kvalitetnimi izdelki, ki bodo boljši od konkurenčnih izdelkov in bodo sodili v višji cenovni razred.”
Boris Marolt je še dejal, da ima Celje vsaj 150-letno zlatarsko tradicijo, ki bi jo bilo škoda prekiniti. “Je pa Slovenija majhen porabnik zlatega nakita (okrog 3 grame na prebivalca), zato se moramo usmerjati predvsem na tuje trge, kjer je potrošnja zlatega nakita tri- in večkrat večja.”
Milana Kučana pa so še posebej zanimali zaposleni v Zlatarni Celje-
“Nekaj let nazaj je bilo v Zlatarni 850 zaposlenih, julija lani le še 450, zdaj pa jih je 240. Za vnaprej pa načrtujemo, če se hočemo res
Snvinjske
Pogovor z gospodarstveniki celjske regije	Foto: S. J.
izkopati iz težav, 150 do 200 zaposlenih,” je povedal direktor Marolt.
“Blagovna znamka je res velik kapital, s katerim bi se morala država drugače ukvaijati kot do sedaj,” je še enkrat poudaril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan." Tiste blagovne znamke, ki so bile dobre, so že v času nekdanje Jugoslavije segle daleč čez jugoslovanski trg na tuja tržišča, zato so se tudi do danes obdržale. V svetu kvantitativnih pokazateljev Slovenija nima možnosti uveljavitve, v svetu nadpovprečne kvalitete pa lahko tekmujemo z drugimi državami.”
Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da Slovenija še nima izdelane prave in jasne strategije gospodarskega razvoja. “Ne bi smeli kar pustiti propadati tistih podjetij, ki ne zmorejo sama preživeti,” je menil Milan Kučan. “Nimamo izoblikovanih pravih kriterijev o ohranjanju podjetij, saj se o tem ne bi smeli odločati samo po kriteriju, kdo lahko sam preživi. V obzir bi morali vzeti več dejavnikov. Vse resne države imajo izdelane svoje strategije.”
“Celjsko področje v zadnjih štirih letih ni dobilo od države ničesar, razen nekaj drobtinic,” je dejal Jože Zimšek, župan Mestne občine Celje. Na kratko je orisal stanje celjskega gospodarstva in dejal, da ima kar nekaj tovarn zdrava jedra. Podjetja se delijo, zato nastaja živahna konkurenca, posledica tega pa je večja fleksibilnost in živahnost na tržišču. Omenil je podjetji EMO in Libe-la, iz katerih je izšlo nekaj dobrih manjših firm.
Povedal je tudi, da je v Celju 5000 brezposelnih in 26000 zaposlenih, kar je več kot polovica celjskega prebivalstva. “To je kar lepo število, v treh ali štirih letih pa bi se moralo stanje v Celju kar popraviti,” je menil Jože Zimšek ter dodal, da bi Slovenija, če bi imela izdelano jasno globalno strategijo, lahko zelo hitro napredovala.
Spregovorili pa so tudi o ekologiji in o turizmu, katerega smo po mnenju župana Zimška na
celjskem področju zanemarili. “Republika bi morala prispevati k sanaciji celjskega gradu,” je dejal Milan Kučan, “saj smo vsi Slovenci ponosni na celjske grofe.” Strinjali so se, da bi morali sloves Celja kot knežjega mesta še nadgraditi in ga turistično bolj izkoristiti.
Milan Kučan pa je še opozoril na nevarnost ekološkega onesnaževanja nasploh: “Kar je bilo poškodovanega do sedaj, bi se še dalo popraviti, od zdaj naprej pa se moramo zares pametno ekološko odločati.”
NATAŠA VERK
Tei: (063) 716-019 KIDRIČEVA 23, ŽALEC
Pohištvo SOiliCS
Žalec 715-341, Polzela 720-087, Velenje 855-965 Hmezad dvorana, Polzela 148 , Goriška 46_
PRIDITE, POGLEJTE IAJ SE PREPRIČAJTE O PESTRI IZBIRI VSEH VRST POHIŠTVA V NAŠIH SALONIH. POPUSTbKREDITH
‘Efcltfuzivna ponudba enoBarmifi sedežnih, garnitur.
Pohištvo vam tudi dostavimo in zmontiramo!
Pohištvo mojih sanj!
I HisiL
intex
TRGOVINA IN STORITVE Širše Matjaž s.p. Šlandrov trg 41 a Tel./fax: 063/715-931
TALNIH ©ML®®:
W SAVINJSKI m/MJNI
Nudimo vam:
-	do 200 vrst TALNIH OBLOG
-	tekače
-	preproge
-	dekorativno blago
-	skaj
-	namizne prte in ostalo
VSO KUPLJENO BLAGO VAM PO MERI ODREŽEMO IN ZAROBIMO
Dostava na dom!
Namizna kultura in darila
MASER & ROSA
steklom, funkcionalnim designom za kuhanje in ekskluzivnimi darili.
Blago, ki ga trgovski potniki družbe predstavljajo kupcem, prihaja iz vsega sveta, od Južne Amerike do Kitajske.
Avstrijski družabnik pa je razvil tudi lastne blagovne znamke, ki zagotavljajo kvaliteto.
Naj vam jih predstavimo:
VARJO - linije kozarcev in daril za mlade in vse, ki ljubijo nenavadno;
VARJO PREMIERE - ustno pihano steklo in dekorativna posoda za izbran in zahteven okus;
VARJO DO-MESTIC - velika izbira cenovno u-godnega porcelana;
DOMESTIC -sodobni izdelki za kuhinjo;
MASER CASTRO - steklo in porcelan za gastronomijo;
AVTOHIT IZ LATKOVE VASI
Uspešno poslovno sodelovanje na področju namizne kulture in daril med slovenskim podjetjem ROSA d.o.o., iz Šempetra in strijskim podjetjem MASER GmbH z Dunaja je v lanskem letu privedlo do uresničitve ideje o družabništvu.
Mešana družba I MASER & ROSA | ima svoj sedež v poslovni stavbi Agrine Mege v Novem Celju. Njena osnovna dejavnost je grosistična prodaja izdelkov iz programa namizne kulture in daril.
Bogat asortiment 6300 artiklov največjega in vodilnega grosista v tej branži v Avstriji so kupci v Sloveniji že prej dobro poznali. S ponudbo v novem razstavnem prostoru mešane družbe pa smo ga slovenskim in tudi hrvaškim kupcem še bolj približali. Prihranili smo jim pot na Dunaj in omogočili manjše ter pogostejše nakupe.
Izbirajo lahko med žlahtnim porcelanom, cenovno ugodnim
Avtohit je trgovina z avtomate-rialom, ki v Jelkovi vasi posluje že pet let. “Pri nas nudimo dele za avtomobile znamk Lada, Škoda, Renault, Opel, Zastava in VW. Po naročilu pa nabavimo dele skoraj za vsak avto, pri čemer se trudimo, da dele stranki dostavimo v najkrajšem možnem času,” je povedal lastnik trgovine, Ivan Amon. “Pri nas lahko kupite tudi dele za starejše avtomobile.”
Ponudba Avtohita temelji torej predvsem na delih za avtomobile, vendar ponujajo tudi motorna olja, dodatno opremo, izpušne sisteme in podobno. Zaradi ugodnih cen in akcijskih prodaj imajo poleg domačih strank tudi kupce iz Ljubljane in Maribora. Tako bodo aprila po zelo ugodnih cenah prodajali in montirali sončna avtomobilska strešna okna.	j
Ker sodelujejo z avtomehaniki, svojim kupcem tudi svetujejo, na koga naj se obrnejo glede montaže ter ličarskih in rezervnih delov.
“Ob koncu leta se nameravamo prestaviti v nove prostore, takrat pa bo poleg trgovine z avtoma-terialom začel delovati tudi naš servis za popravilo avtomobilov,” je dejal Ivan Amon.
Trgovina Avtohit iz Laikove vasi je odprta vsak dan od 9-ih do 12-ih in od 14-ih do 18-ih, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
TALIJA M.
MASER
SROSA
iMovinn • ciosmsivo • mm
novo CEDI 9
63301 PfIROVCf
iiovinim
IflffOIb +366 (O) 63/ 714 679 +366 (O) 63/ 715 311IH1. 352 fflL+366 (0)63/714 669
MASER kozarci - bogata izbira kozarcev z možnostjo dekoriranja.
V družbi MASER & ROSA spoštujemo in cenimo naše kupce, tako velika kot majhna podjetja, že uveljavljena in manj znana.
S pestro ponudbo artiklov v redni in akcijski prodaji pa sledimo njihovim željam in potrebam.
Zadovoljstvo kupca je naš uspeh, naša nagrada in vzpod-buda.

GRAFIKA-TRGOVINA-ZASTOPANJE
63310 ŽALEC, CELJSKA C. 4, TEL: 063/ 715 370, FAK: 063/ 715 152
•	barvne prospekte, kataloge,
plakate, koledarje, razglednice, mape...
•	bloke, obrazce, rokovnike ...
• papirne etikete obesne, kodirane, samolepilne, deklaracijske...
Izdelujemo^]
• vse vrste štampiljk na gumi, za izdelavo katerih smo pooblaščeni na osnovi dovoljenja Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo št. 003-10/90 z dne 05.06.1990.
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
KAZNIVA DEJANJA
VLOM V ŠOLO. 26. februarja je neznani storilec v času od 24. februarja od 17.00 ure do 26. februarja do 6.30 ure vlomil v prostore OŠ Slavko Šlander v Preboldu. Iz enega od računalnikov je odmontiral CD ROM in trdi disk. Pri pregledu okolice šole so v kontejnerju najšli tipkovnico in monitor, v grmovju v neposredni bližini kontejnerja pa še drugi monitor. Višina materialne škode znaša okoli 700.000,00 SIT.
TATVINA SNOWBOARDA. 26. februarja med 12.30 in 12.50 uro je neznani storilec ukradel snow-board, katerega je oškodovanec odložil na terasi hotela RTC Golte, sam pa je v omenjenem času v hotelu kosilal. Snovvboard je znamke OXYGEN, zeleno bele barve, spodnja ploskev je bela, na njej pa je zelen motiv steklenice, iz katerega teče voda. Na njem so tudi vezi znamke DIAMOND. Z navedenim dejanjem je Boštjan J. iz Černove oškodovan za okoli 60.000,00 SIT.
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL.
27. februarja preko noči je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava 101 GLT, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Gorjnem Gradu. Iz vozila je odmontiral avtoradio znamke Blaupunkt in s tem lastnika Ludvika R. iz Novega naselja v Gornjem Gradu oškodoval za približno 20.000,00 SIT.
VLOM V TOVORNI AVTOMOBIL. 27. februarja preko noči je neznani storilec na parkirnem prostoru ZKZ Mozirje, Cesta na Lepo Njivo, na neugotovljen način prišel v parkirni tovorni avtomobil znamke Marcedes. Iz notranjosti kabine je odtujil avtoradiokaseto-fon znamke Blaupunkt Pariš SCS-
41. Z dejanjem je lastnik Pavel P. iz Mozirja oškodovan za 46.606,00 SIT.
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL.
29. februarja v noči na četrtek je neznani storilec na Produ, SO Gornji Grad, vlomil v osebni avtomobil in iz notranjosti odtujil avtoradio znamke SONY, s čimer je lastnika Roberta B. oškodoval za 30.000,00 SIT.
TATVINA LAHKEGA PRIKLOPNIKA. 29. februarja je neznani storilec neznano kam odpeljal rabljen lahki priklopnik, ki je bil parkiran pri trgovini AVTO KVIK na Šlandrovem trgu v Žalcu, s čimer je Roberta D. oškodoval za 90.000,00 SIT.
POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU. Dne 2. marca okoli 17.15 ure je izbruhnil požar na gospodar-skem poslopju, velikosti 11 x 7,5 m, last Maksimiljana K. i/ Podveže pri Lučah. V požaru je zgorelo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo za dve nakladalki sena, kosilnica, stiskalnica za sadje, 100 m el. kabla, obračalnik, pesni rezanci, večja količina koruze, več metrov drv in suhomesni izdelki. Materialna škoda znaša okoli 5.000,00 SIT. Požar so pogasili gasilci GD Luče, Ljubno in Radmitje ter več domačinov. Vzrok požara je igra 8-letnega otroka.
UKRADEL KIP. Od 4. do 5. marca je nekdo v Šempetru iz nezaklenjene kapelice, katera je vzidana v zid stanovanjske hiše, ukradel lesen kipec LURŠKE MARIJE. Kipec je cisok okoli 60 cm, na glavi ima krono, oblečen je v modro in belo pregrinjalo. Lastnica Silva L. je oškodovana za približno 40.000,00 SIT.
UKRADEL REZERVNE GUME. V Podvinu pri Žalcu je nekdo v noči na sredo 7. marca z dveh
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
Teflonska zaščita motorjev
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
SMRTI
Frančiška PLANOVŠEK iz Nazarij, 82 let
Marija ŠANCA iz Liboj, 68 let Edvin JORDAN iz Latkovc vasi, 61 let Ana VRUNČ iz DobriŠe vasi, 84 let
Lucija LIPOVŠEK
iz Levca, 68 let
Milan JAZBEC iz Gotovelj, 64 let
Vida PEČOVNIK iz Vranskega. 57 let Terezija LAZAR iz Vranskega. 87 let Marija LUKMER iz Pclrovč, 91 let Vincenc BURKELC iz Šentruperta, 69 let
Marjeta RAMŠAK iz Trnave, 88 let
Vincenc ČREMOŽNIK iz Gotovelj, 71 let
Stjepan VARJAČIČ iz Petrovč, 59 let
Jožef REZMAN iz Polzele, 71 let Ervin JELEN iz Polzele, 84 let Julijana OREŠNIK iz Gotovelj, 95 let Marija GORIČAN ,z Žalca, 87 let Mohor LEVER
iz Šmartnega ob Dreti, 83 let Marija NOVAK iz Prebolda, 74 let Marija JEROMEL iz Migojnic, 85 let
Ana DOBRIŠEK
iz Braslovč - deklico
Anita KRIŽANEC iz Žalca - fantka
Andreja ŠMIGOVC iz Žalca - fantka
Nataša HRASTNIK iz Griž - deklico
Olgica BUELIČ iz Nazarij - fantka
Magda - Bernarda MOTOH
iz Prebolda - deklico
Nataša UJČAK iz Gomilskega - deklico
Karolina TOMINŠEK iz Nazarij - deklico
Romana JANŽOVNIK iz Mozirja - fantka
Janja VERDEV iz Žalca - fantka
mili
Erih PART
iz Dobriše vasi in Urška STEFANČIČ iz Podloga
Mihael RAMŠAK in Ana PETEK, oba iz Liboj
Borut HERODEŽ in Nataša POSEDEL, oba iz Šempetra
POROKE
tovornih priklopnih vozil, last Ivana H., demontiral in odpeljal tri rezervna kolesa. Lastniku je s tatvino povzročil za okoli 200.000,00 SIT materialne škode.
POBIRALA PRISPEVKE. V mesecu februarju sta se pojavila dva mlajša moška, ki naj bi po hišah pobirala prostovoljne prispevke za invalide. Kot ugotavljajo policisti, ni šlo za nobeno humanitarno
dejavnost, temveč sta mladeniča denar pobirala za svoje potrebe, hkrati pa izvrševala tudi priložnostne tatvine. Storilca sta stara od 18 do 20 let, kratko pristriženih las, eden nosi v ušesu uhan, za prevoz pa sta uporabljala osebni avtomobil znamke YUGO, rdeče barve, kranjske registracije. Ker gre za goljufe, policisti iz Žalca prosijo eventuelne oškodovance, da pri njih podajo prijavo.

d.o.o.
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA
Parižlje Ilc, BRASLOVČE tel: 063 720 003, 720 660
ŽALSKI UPOKOJENCI SO ZBOROVALI
Minuli četrtek so se sestali upokojenci Mestne skupnosti Žalec na svoji letni konferenci. Ocenili so minulo delo in si zastavili načrt za delo v tekočem letu.
Sedež društva je v Žalcu. Še vedno pa ni razčiščeno lastništvo društvenih prostorov, nekaterih stanovanjskih enot, pisarn ter bifeja. Začel si ga je lastiti celo SPIZ Republike Slovenije. Društvene prostore so res gradili z deležem sredstev, ki jih je prispeval SPIZ, ogromno pa so prispevala tudi žalska podjetja, z namenom, da bi njihovi upokojenci lahko uporabljali te prostore. Upokojenci so tudi izrazili nezadovoljstvo ob neudeležbi predstavnikov Mestne skupnosti Žalec.
ustreznih oprijemal, s katerimi bi si lahko pomagali.
Na seji so izvolili nov pododbor, ki naj bi vodil upokojence v prihodnjih dveh letih. Prisotni niso zadovoljni z dejstvom, da je zelo malo upokojencev vključenih v svojo stanovsko organizacijo. Nekateri se zatekajo v društvo upokojencev Griže, kjer naj bi jim nudili več ugodnosti. Žalski upokojenci nudijo članom zelo lepe in zanimive prireditve ter izlete. Zelo aktivna je sekcija ZIMZELEN, v kateri so tudi upokojen-
Na zboru so izrekli veliko kritike na račun nekaterih nedorečenih in nedokončanih stvari v Žalcu. Mnogi starejši občani nimajo ustreznega dostopa na občino, niti na upravno enoto v isti stavbi, ne na pošto in še v marsikatero stavbo ne, saj niso omogočili dostopa invalidnim osebam, niti niso napravili
ke iz ostalih krajev, ki so zelo aktivne.Zanemariti ne smemo sekcije žena upokojenk, ki se sestajajo vsak ponedeljek v klubu upokojencev v Žalcu in pletejo, vezejo in se pogovarjajo in še bi lahko naštevali. Ob koncu seje so izvolili nove člane vodstva.
-nko
ZENSKA MREŽA V ŽALCU
S pomočjo lokalnega odbora LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJEv iz Žalca je Ženska mreža LDS organizirala 8. marca v hotelu v Žalcu vseslovensko praznovanje mednarodnega dneva žena. Organiziran je bil kulturni večer, ki so ga zapolnili s svojim etno programom člani znane skupine Šukar. Glasba in sproščen klepet, sprehodi šukarijancev med mizami v ritmu ciganske glasbe so sprostili približno sto gostov, od tega večino žensk.
Shod je obiskal tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter nekateri drugi ugledni gostje.
SVETNIKI ZAKLJUČILI 11. SEJO
V četrtek, 7. marca, so svetniki nadaljevali že dvakrat prekinjeno 11. sejo občinskega sveta in jo tokrat uspešno zakjučili, kljub težavam s sklepčnostjo ob začetku seje. Dnevnemu redu so dodali še tri točke, med katerimi je največ razprave povzročil predlog sklepa prioritetnega vrstnega reda investicij na demografsko ogroženem področju. Po burni razpravi so predlogu investicij dodali še štiri ceste: Gozdnik - Šmiklavž, Li-movce - Zaplanina, Dobrovlje in Kapla vas - Šmiglova zidanica. Druge predloge pa je občinski svet zavrnil. Svetniki so tudi postavili zahtevo, da se za prihodnje leto spisek prioritenih investicijskih vlaganj v demo-grafsko ogrožena območja pri-
pravi pravočasno. Svetniki so tudi soglasno sprejeli popravljen Statut Občine Žalec (26 za). Po obravnavi preostalih točk dnevnega reda so sejo tokrat uspešno zaključili.
V občini Žalec se po Uredbi Vlade Republike Slovenije med demografsko ogrožena področja v letih 1994 - 1996 štejejo: 008 Čreta, 013 Dobrovlje, 026 Jeronim, 041 Lopatnik, 045 Marija Reka, 046 Matke, 048 Miklavž pri Taboru, 056 Podgorje pri Letušu, 060 Podvrh, 061 Šklendrovec, 077 Stopnik, 093 Zahomce in 099 Zaplanina.
S. J.
JUTEKS
SALON TALNIH OBLOG JUTEKS ŽALEC NUDI DO 45% ZNIŽANJE VINIL TALNIH OBLOG
Mesto Žalec je občinsko središče, ki obstaja že več kot 800 let. Omenja se že davnega leta 1182 kot sedež deželnega knežjega urada pod imenom Saxumwelde. Leta 1259 se omenja tudi trška župnijska cerkev, vendar naj bi Žalec svoje trške pravice pridobil že mnogo prej, verjetno leta 1224.
Ni povsem jasno, od kod izvira ime Žalec, ki se po trditvah Janka Orožna prvič pojavlja leta 1258. Obstaja teza, da naj bi tu pokopavali umrle za kugo, kar naj bi potrjevale tudi znane Žale pri Ljubljani in Kamniku.
V 15. stoletju so okoli cerkve pozidali tabor, ki je imel štirikotno zasnovo, tri sežnje visoko obzidje in štiri obrambne stolpe. Od teh je do danes ohranjen le jugozahodni. Raziskovalec Rajko Vrečar domneva, da je tu stal tudi dvor Andreja Lilenberškega, po katerem naj bi cesar Maksilijan 23. januarja 1499 Žalcu podelil plemiško svobodo.
Leta 1876 je Josip Bilger, oskrbnik graščine Novo Celje, v Žalec prinesel hmelj. Sadike je dal Janezu Hausenbihlerju, ki je iz njih napravil prvi nasad, zato ga nekateri smatrajo za očeta hmeljarstva na tem področju. Pomembno vlogo v razvoju savinjskega hmeljartva je odigrala tudi Žalska pivovarna, ki jo je leta 1842 ustanovil Franc Žuža. Zaradi potreb bo boljši organizaciji so leta 1880 ustanovili Južnoštajersko hmeljarsko družbo. Po prvi svetovni vojni so začeli
hmelj izvažati, po drugi svetovni _	________________
vojni tudi v ZDA. Leta 1952 je	Mestna skupnost Žalec ima
bilo registrirano podjetje Hmezad	2006 gospodinjstev	in v njih
Žalec, danes Hmezad import-eks-	5672 prebivalcev.	Obsega
port, ki skrbi za odkup in prodajo	. s. ,
y ’	i e j mesto Žalec z naseljem
hmelaja v svet. Za vzgojo pa skrbi	r v .	.	,,	„ , .
„	.. . ,	Ložnica in delom	Podvina,
Hmeljarska družba in Insitmt za
hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. kar ZnaŠa 492 ha Pov™ne:
Mestna skupnost Žalec ima 2006 gospodinjstev in v njih 5672 prebivalcev. Obsega mesto Žalec z naseljem Ložnica in delom Podvina, kar znaša 492 ha površine.
“DELOVNA MESTA SO NAJPOMEMBNEJŠA”
Eran Sadnik o mestni skupnosti Žalec
S predsednikom Mestne skupnosti Žalec Eranom Sadnikom smo se pogovarjali o žalskem gospodarstvu, plinifikaciji, napeljavi kabelske televizije in o problemih s Škafarjevim hribom.
Eran Sadnik: “Predsednik MS mora biti odločen, pošten in
samozavesten!”	Foto: S. J.
“Za uvod bi spregovorila o industriji v Žalcu.”
“Za našo mestno skupnost je zanimiva vsaka večja delavnica in vsaka obrtniška dejavnost, kajti vsak, ki na našem področju odpre kakšno delavnico ali majhno tovarno, odpre s tem tudi možnosti za povečanje delovnih mest. Delovna mesta pa so tista, ki so v današnjem času za nas najpomembnejša. Vidim pa, da občina ne dela dovolj na tem področju. Moje stališče je, da moramo čimprej urediti stanje gospodarstva in poskrbeti za čimveč delovnih mest. Ljudje bi si morali ustvariti nek standard, ne pa da imamo socialne probleme in tudi probleme z mladino.
Ti problemi z mladino so že znani iz policijske statistike, saj se mamila in pijančevanje širita tudi na Žalec. Policija ima že evidentirane nekatere uživalce mamil in alkohola na našem področju, mi pa za te probleme
vemo tudi po tem, da so uničeni parki, javne svetilke in podobno. Po tem sodimo, da je teh problemov mnogo, to pa seveda dokazuje tudi policijska statistika. V izogib tem problemom moramo delati na odpiranju delovnih mest, da mladina ne bo tavala brez cilja.
Občina bi torej morala v industriji ustvariti neko bazo delovnih mest, kajti v kmetijstvu ne morejo biti vsi zaposleni. Pri nas se več ali manj poudarja kmetijstvo, vendar to ne bo zaposlilo toliko ljudi kot industrija ali malo gospodarstvo. Kmetijstvo pa v proračun občine ne da skoraj nič, čeprav gre veliko sredstev iz proračuna prav v to dejavnost.
Zadržati moramo vsakega, ki ima kapital, in mu omogočiti, da bo delal pri nas. Zdaj imamo lokacijsko odprt Arnovski gozd, za katerega se išče interesente, ki bodo odkupili lokacije. Če bi bila v petnajstih letih pozidava
gotova, bi imelo okrog tisoč ljudi zaposlitev in glavni problem zaposlovanja v Savinjski dolini bi bil rešen.
Skoraj ogorčen sem nad tem, da se ne poskrbi bolj intenzivno za delovna mesta, saj bi to morala biti rdeča nit našega razvoja.”
“Vendar pa je malo gospodarstvo v porastu.”
“Res je malo gospodarstvo v porastu, ker je v to prisiljeno z ozirom, da ljudje nimajo delovnih mest. Vsi ki imajo kaj prihrankov, se poskušajo rešiti z malim gospodarstvom, je pa vprašanje, ali pa bo to donosno ali ne. Na vsak način bi se morala občina hitreje angažirali; če si nekdo želi ustvariti podjetje, bi mu morali dati možnost, da v čimkrajšem času pridobi lokacijsko in gradbeno dovoljenje.”
“Pojavili so se tudi problemi s Škafarjevim hribom, tako zaradi meje med krajevno skupnostjo Gotovlje in mestno skupnostjo Žalec kot tudi zaradi kanalizacije. ”
“Gre za sosesko Podvin, ki je na tej meji in spada v mestno skupnost Žalec. Vendar so se tisti, ki stanujejo na tem področju sami odločili, kje bo meja. Jaz sam sem bil v komisiji, ki je to vodila, vendar nismo izvajali nobenega pritiska nad občani. Kasneje pa je prišlo do problemov, češ, da naj bi meja tekla drugače. Vendar so se občani tedaj pač odločili za določen potek meje.
Kar zadeva kanalizacijo, pa je to stvar zadruge, ki je gradila tiste hiše in kanalizacijo. V to se dosti ne poglabljam, vendar vem, da bo to treba urediti, prav tako pa bo treba poskrbeti za streho kulturnega doma. Že leta 1987 smo opozarjali, da je streha žalskega kulturnega doma potrebna popravila, vendar se do zdaj še ni nič spremenilo. Menim, da je tako zato, ker je v Žalcu tako močan kmečki lobi, ki, če se še enkrat vrnem na to temo, dobi veliko sredstev iz proračuna, vanj pa vlaga zelo malo.”
“Kakšno pa je vaše mnenje o prenavljanju žalskega trga in mestnega jedra?”
“S tem se ukvarjamo že tri leta, vendar nekateri Žalčani
niso za to, da bi se kaj premaknilo naprej. Jaz si kot domačin želim, da bi bil Žalec lepo mestece, kar bi bilo uresničljivo. Moje mnenje je, da moramo trg in več kot 800 let staro mestno jedro vzorno ohranjati ter urediti.
Pred tremi leti smo izdelali študijo mestnega prometa, kar je bila osnova urbanističnega programa starega mestnega jedra. Ugotovili smo, da v 24-ih urah skozi Žalec pelje 72 tisoč avtomobilov, kar je velika prometna gneča. Da bi se izognili takšni prometni gneči smo začasno aktivirali semafor, da smo upočasnili promet, zdaj pa gremo v izgradnjo parkirnih prostorov pri občini in pri zdravstvenem domu. Načrt prenove starega mestnega jedra sam pa je toliko okleščen, da v bistvu ne prinaša več kaj dosti novega. Mislim, da nekateri ljudje niso naklonjeni spremembam, jaz pa menim, da mora biti Žalec urejeno, moderno mestece. Za urejenost mesta smo sicer že dobili prvo in dvakrat drugo nagrado kot tranzitno mesto in želel bi, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Delati moramo na tem, da se bodo tisti, ki obiščejo naše mesto, prijetno počutili in se želeli sem tudi vračati.
V Žalcu imamo 60 ulic, ki jih je treba očistiti in vsak teden pomesti. Že pred tremi leti sem opozarjal, da potrebujemo stroj za čiščenje ulic, vendar za to ni bilo posluha. Na srečo bo zdaj privatno podjetje Idila čez mesec dni dobilo stroj za čiščenje ulic.
“Spregovorimo še o plinifikaciji v Žalcu.”
“Kot mestna skupnost Žalec nimamo kaj dosti pri plinifikaciji, ker nimamo svojega nadzo-
Šlandrov trg 21, Žalec VELIKA IZBIRA ŠPORTNE OPREME ZA LOV IN RIBOLOV.
ŠPORTNE OBUTVE ADIDAS
Tel.: 063/ 714-615
ra pri tem. Po raziskavah pa je dokazano, da je Savinjska dolina ekološko ogroženo območje zaradi velenjskega in trboveljskega rudnika. Zaradi tega smo na mestni skupnosti v izoblikovali predlog, da bi v Žalcu uvedli plinifikacijo, saj bi tako imeli čistejše ozračje. Skoraj vsa E-vropa je že plinificirana, problemov pa ni, saj so sistemi varovanja zelo dovršeni. Nevarnosti ni nobene, ker je vse po trikrat ali štirikrat zavarovano. Krajani pa so kar zadovoljni s plinifikacijo, bi pa morala tudi država pomagati tako, da bi se odpovedala prometnemu davku na plinifikacijo.”
“Napeljali ste tudi kabelsko televizijo. ”
“Maja naj bi kabelsko televizijo imeli napeljano vsi v Žalcu. Smo pa v naši mestni skupnosti bili prvi, ki smo spojili Telekom in kabelsko televizijo, kar je velika prednost, saj se napelje hkrati kabelska televizija in telefon. Kabli tudi niso speljani po zraku, ampak pod zemljo.
Imamo tudi svojo televizijo -Savinjsko TV. Televizija Maribor nam je pomagala z dvema milijonoma tolarjev, da nam je bil nekoliko olajšan začetek. Savinjska TV ima trenutno dva honorarno zaposlena, njen po-
men pa vidim v hitrejšem obveščanju Žalčanov o dogodkih, ki se odvijajo na našem območju.”
“Zdi se, da se povsod pojavlja problem jinanciranja. ”
“Vedno so problemi z denarjem in vedno pride do nasprotovanja med Žalcem ter Vranskim in Polzelo, ki se že zdaj obnašata kot samostojni občini, kar velja tudi za proračun. Rad bi, da bi čimprej dosegli samostojnost, ki si jo želita, da bomo lahko vsi delali brez nervoze.
Rad bi tudi, da bi Žalčani bolj sodelovali med sabo, kar pa je seveda otežkočeno, saj je bilo v preteklih letih veliko priseljevanja v naše mesto in se ljudje ne poznajo več med sabo.
imeti trdo roko pri vodstvu občine, ter se nikdar ne pustiti lobirati.”
“Kakšen pa mora biti predsednik Mestne skupnosti?”
“Človek, ki hoče nekaj napraviti v kraju, mora biti odločen, pošten in samozavesten, odločati pa se mora dolgoročno. Pripraviti mora neko osnovo za naslednjo generacijo.”
NATAŠA VERK
“Kaj vse obsega delovanje Zavoda za kulturo Žalec?”
“Zavod za kulturo Žalec je bil ustanovljen predvsem z namenom, da bi združil vso kulturniško ponudbo v mestu Žalec in dvignil kulturno raven. Cilji so bili čisto preprosti in zelo racionalno naravnani - da bi z ljudmi, ki so takrat delali v knjižnici, preprosto naredili še nekaj več. Priznati moram, da smo se takrat temu upirali, ker smo že takrat v knjižnici začeli z zelo odmevnimi in pestrimi, zanimivimi ter zahtevnimi prireditvami, ki jih prej ni bilo, torej smo imeli veliko dela.
V upravljanje smo dobili tudi Savinovo hišo z vso razstavno problematiko in muzejsko zbirko, začeli pa smo tudi z zdaj dobro obiskanim gledališkim abonmajem ter z raznimi prireditvami in seveda s kino programom, ostala pa nam je še knjižnica in vse, kar se v njej dogaja. Mislim, da smo eden najbolj raznoterih takih centrov v Sloveniji, ni pa nobenega s tako malo zaposlenih, kot je naš. Mi sami od začetka nismo vedeli, koliko dela bo. Na novo smo pridobili samo hišnika, kar pa je nujno, saj so pri nas prireditve vsak dan ali
vsak drugi dan, zato si takšnega kulturnega doma, kot je naš, ne morem predstavljati brez hišnika. V knjižnici je trenutno zaposlenih pet ljudi, poleg teh pa še računovodkinja, hišnik in jaz. Nimam niti tajnice niti koga, ki bi organizacijsko skrbel za program, tako kot je to v drugih, podobnih centrih - skratka - vsi smo za vse, mislim pa, da smo veliko naredili z zelo malo denarja.
Moram pa reči, da so ljudje še vedno pripravljeni delati ves dan, kljub veliki krnitvi sredstev, do kakršne prihaja v zadnjih dveh letih, vendar pa motivacija počasi upada. Če smo prej delali vse z veliko voljo, da bi dali ljudem kaj dobrega, potem zdaj že premišljujemo, ali se ob vsej tej energiji in odpovedovanju to izplača delati. Kajti vsi ti ljudje, ki prihajajo na naše prireditve, so v bistvu volili tiste svetnike, ki zdaj delajo proti njim in proti nam.
“Ali se je v Žalcu ob vaših prireditvah dvignila kulturna raven in povpraševanje krajanov po kulturi?”
“Všeč mi je, da ljudje že marsikaj sami predlagajo, mi pa vsem njihovim željam prisluhnemo. V knjižnici so domala
MEKO BLAGO f POZAMENTERIJA f MODNI DODATK
V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
NUDIMO:
u
p
IZ.
/I
t
X
P
IZ
/l'
velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga izbira blaga za birmanska oblačila
nova kolekcija blaga chanel vzorcev velika izbira svile mečkana viskoza mikrofibre vseh vrst enobarvne mikrofibre in viskoze vzorčaste mikrofibre in viskoze svilene rute
hlačne nogavice List up
Kvaliteto prodajamo poceni!
P
IZ
/l
4
•K
n
P
IZ
Ž4
KULTURA BREZ DENARJA
Z direktorico Zavoda za kulturo Žalec Anko Krčmar smo se pogovarjali o delu Zavoda ter o problemih, s katerimi se srečujejo zaradi pomanjkanja denarja in zaposlenih.
Anka Krčmar: “Skušamo dvigniti kulturno raven občanov!”
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
prof. Milan Dobnik : “Nadaljevati uspešen razvoj žalske občine!”_
ZNANJE, IZKUŠNJE, STRPNOST, VZTRAJNOST
Na lokalnih volitvah smo ljudje s svojimi glasovi zaupali razvoj doline v prihodnje. V drugem krogu je v žalski občini kot samostojni kandidat prepričljivo zmagal prof. Milan Dobnik. Županovanje je nadaljeval z veliko mero optimizma in skepse hkrati. Optimizem je bil zares potreben in skepsa upravičena.
Milan Dobnik: "Žalska občina je skupnost sposobnih in nadarjenih ljudi!"
Dnevi županovanja hitro minevajo, kako ste začeli uresničevati zastavljene naloge ponovnega županovanja?
Brez neizmerne volje, katera me preveva že vse od začetka slovenske pomladi, bi bil verjetno težko kos nalogam, ki so v stale pred	menoj	in	mojimi
sodelavci. Vsi zaposleni na občini	smo	delali	z	največjo
vnemo. Nismo se spraševali, za knj je	kdo	zadolžen,	vsak je
poprijel tam, kjer je bilo potrebno.
Vloga župana je pač drugačna, kot je	bila	vloga	predsednika
skupščine. Ta je bil namreč formalno res prvi mož v občini, v resnici pa izvršilnih funkcij ni imel, tako smo bili nekako vezani na sodelovanje predsednika skupščine in izvršnega sve-
Foto: S. J.
ta. To je bilo po svoje dobro - če gledamo na preteklo sodelovanje v Žalcu - saj je izvršni svet preko skupščine na ta način uveljavljal svojo politiko. Dobro smo sodelovali in uresničili mnogo zastavljenega. Denimo, moja ideja je bila, da zmanjšamo upravo za tretjino in skupno smo uspešno speljali ta projekt. Tudi problem ureditve telefonije se je v sodelovanju lepo rešil. Kot župan sem seveda ostal sam, kar je bilo v glavnem tudi temeljni razlog, da sem se za kandidaturo odločil tako pozno. Vendar, kasneje smo začeli nekako izoblikovati ekipo, ki bi takoj za izvršnim svetom prevzela ta mesta. Pri tem mi je bil v veliko pomoč gospod Posedel, počasi so prihajali tudi drugi sodelavci, in
tako smo izoblikovali izredno prizadevno in odgovorno ekipo ter se lotili dela. Poleg rednega dela smo morali reorganizirati občino v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Reorganizacija je zavrla delo na področjih, kjer je bilo potrebno izvoliti nove organe. To ni bilo mogoče prej, preden je bil statut sprejet in objavljen v Uradnem listu. Zaradi tega se je zavleklo formiranje in delo skladov. Z dobrim in usklajenim delom upravnih odborov bo možno to zamudo v veliki meri nadoknaditi.
Kako vse doslej ocenjujete organiziranost s strani lokalne samouprave?
S hitrimi koraki se nadaljuje delo na novi lokalni ureditvi, ki je prinesla mnoge spremembe pri delu tako občinskih kot državnih organov, ki so nastali iz prejšnjih občinskih. Seveda je vse šele v začetnem obdobju razvoja. Zato je vedno težko narediti analizo dobrih in slabih strani reforme, kajti še vedno se veliko stvari spreminja in dopolnjuje. Za vsako reformo je potrebno neko prehodno obdobje in tudi ta velika reforma to obdobje potrebuje. Neki določen čas pa bo pokazal, kaj je dobro in kaj je slabo ter kaj je potrebno spremeniti.
Kako ustvariti ustrezne pogoje za razvoj občine oziroma kaj menite, da bi morali storiti, da bi bila samouprava po meri vseh?
Občini bi morali pustiti več pristojnosti. Spomnimo se samo transformacije občin. Če si od prejšnjih občinskih pristojnosti država jemlje vojsko, davčno upravo in inšpekcije, menim, da bi pristojnost občine bila ravno pravšnja. Vsekakor pa je nujno, da ima tudi občina določena pooblastila. V naši občini je baza, iz katere je mogoče ustvarjati.
Z uvedbo lokalne samouprave so bile občinam pač odvzete mnoge pristojnosti. Ključni problem se mi zdi odvzem pristojnosti na področju urejanja prostora. Pri tem smo si vsi župani enotnega mnenja in o tem bomo govorili tudi na srečanju v Žalcu, ki bi naj bilo še ta mesec ter katerega pobudnik sem. Odločno bomo zahtevali od vlade, da končno
uresniči razsodbo ustavnega sodišča o neustavnosti 101. člena Zakona o državni upravi oziroma določitve zakona o prenosu pristojnosti na državo, ki je bil sprejet lani. Upamo in želimo si, da bo vlada reagirala ter ustregla in prenesla pristojnosti na občine. Saj vemo, če potem kakšna občina pač tem nalogam ne bo kos, bo lahko ravnala tako, kot je v navadi drugod v svetu - pristojnosti se lahko prenesejo na večjo občino. Ža nas ni nikakršnega problema, kajti imamo vse možnosti to odgovornost dosledno prevzeti. Tudi nobenega novega delovnega mesta ne bomo potrebovali.
Torej ima velika in enotna občina več možnosti za uspešen razvoj. Kako pa so se polegla vprašanja okrog delitve občin in s tem povezane želje posameznikov?
Občina Žalec ni revna, zato tudi morebitne občine, če bi nastale, ne bi bile. Delitev ima svoje prednosti in svoje slabosti. Želje po delitvi so legitimne tako kot želje po enotni občini. Zaostrovanje političnih in osebnih razmerij med ljudmi zaradi tega vprašanja se mi zdi nespametno in nepotrebno. Vendar pa vsekakor spoštujemo odločitve in voljo ljudi.
Pretežna večina področij Žalske občine se odlikuje s številnimi posebnostmi, kar jim daje svojstveno vlogo položaju in mestu v sklopu celotne Spodnje Savinjske doline. Predel ob Savinji je doživljal v obsegu, v kakršnem je danes vključen v občino Žalec, v zadnjih sto letih temeljito preobrazbo, v gospodarski, kulturni, prosvetni, socialni ter prebivalstveni strukturi.
Glede delitve občin te aktivnosti seveda tečejo naprej. Povsem normalno je, če si ljudje želijo in prizadevajo imeti svojo občino, vendar pa se mi ne zdi v redu, če zaradi tega skušajo ovirati delo v sedanji občini. To škodi predvsem prebivalcem.
Če k temu v šali še dodam, bo proračun kmalu sestavljen tako, da bo vsak konto nosil ime svojega svetnika, saj veste: eden se zavzema za to, drugi zopet za drugo itd. Nato pa
amandmaji in težka usklajevanja. Menim, da smo proračun uravnotežili, tako kot je nekako najboljše možno. Pri morebitni delitvi pa se moramo zavedati, da tako racionalne uprave, kot jo ima sedaj občina Žalec nove občine, ne bodo mogle imeti, in tako bo poslovanje nekoliko dražje. Predvsem pa bo problem še večji pri komunalnih zadevah, ki jih bo prav gotovo težko uskladiti, ker jih že zdaj težko usklajujemo, pa smo le še ena občina.
Torej ste veliko energije že porabili za reševanje problemov in nalog. Ali ste doslej naredili več, kot smo lahko pričakovali?
Te nam nikakor ne sme zmanjkati, vendar pa smo morali v preteklosti večkrat poslušati upravičeno jezo občanov na mnogih srečanjih. Toda doseči smo želeli le hitrejše reševanje nakopičenih težav. Čas zelo hitro teče. Kljub marljivemu delu smo doslej dokončno uresničili le malo volilnih obljub. Potrebno bo še naprej veliko trdega dela. Zavedamo se, da mnoge stvari resnično ne bodo mogle ostati takšne, kot so, vendar spreminjati jih pa kar tako na hitro, včasih zaradi lepšega, tudi ne moremo. Vseskozi moramo gledati tudi na ekonomske zmožnosti.
Kako pa je z reševanjem ekoloških problemov v občini, ekologija postala tudi izredno zanimiva politična tema?
Problemi so v zvezi z nedograjeno čistilno napravo Kasaze, ki je pričela z obratovanjem leta 1986, vendar pa še^ do danes ni v celoti zgrajena. Že več let se obljublja sanacija, vendar pa je situacija katastrofalna. Čistilno napravo je vsekakor potrebno urediti, že zaradi prebivalcev, ki so v njeni bližini in tudi zaradi potrebe, da se nanjo priključi tudi druge.
Veliko nezadovoljstva je že več kot desetletje tudi zaradi deponije. To je skupni problem vse doline in nima nič kaj veliko s krajevno skupnostjo v kateri deponija leži, saj ji je nekako lahko samo breme, ki je pač tam. Vsi vemo, kako so se branili deponije, da to ni neka dobrota, temveč da je kazen. Obeta se bistveni premik na tem področju, zadeva bo realizirana, tudi če bo nekoliko ali pa kar precej dražje, kot je zdaj. Našli bomo trajno rešitev, saj so ti nenehni spori s prebivalci Ložnice preveč iz-črpajoči za občinsko vodstvo. Že
lani smo napravili velik premik k reševanju teh nalog in upam, da bomo v letošnjem letu resnično te težave tudi rešili.
Razvoj obrti in podjetništva spreminja videz naših krajev, daje nova delovna mesta in spodbuja živahen življenjski utrip. Kako potekajo dogovori glede poslovne cone?
Že dolgo smo intenzivno iskali možnosti za zaključek izgradnje obrtno-trgovske cone v Arno-vskem gozdu in moram reči, da se projekt lepo razvija. Zanimanje je veliko, prijav je več in izbrali bomo najboljšega ter najugodnejšega ponudnika. Kaže, da bodo mnogi tej stvari kos in da se bo obrtno podjetniška cona sorazmerno hitro razvijala.
Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja žalske občine, kateri problemi se vam zdijo najbolj pereči in na kakšen način jih nameravate reševati?
Delo na demografsko ogroženih območjih smo optimistično zastavili v pričakovanju precejšnje državne pomoči. Na žalost se je to pričakovanje izkazalo za neutemeljeno. Ža gradnjo cest in vodovodov je bilo porabljenega veliko denarja, vendar premalo, da bi uspeli
postoriti vse potrebno. Velik zalogaj predstavlja gradnja kanalizacijskega kolektorja proti Polzeli. Poleg kolektorja sta bila z namenom, da bi izboljšali oskrbo z vodo na Polzeli, obnovljena dva vodovoda. Komunalni urejenosti namenjenega denarja je pač žal vedno premalo.
Nekih novih problemov ni. Razmisliti bo treba glede uvajanja 9-letnega šolskega programa, , saj bo vsled tega treba investirati več v šole pa tudi merila glede telovadnic se spreminjajo. V preteklosti se s temi zadevami nismo kaj veliko soočali, sedaj, ko se standardi spreminjajo, bo nujno potrebno rešiti tudi kakšno stvar, seveda v aktivnem sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport ter s celotnim prebivalstvom.
Opozoriti bi bilo potrebno tudi na to, da je na kulturnem domu nujna sanacija strehe in ta bo opravljena.
Intenzivno se ukvarjamo tudi z vprašanjem izgradnje bazena v Žalcu, za katerega vsekakor obstaja velik interes. Strokovnjaki so nam zagotovili, da bi bilo potrebno vrtino verjetno samo poglobiti, saj naj bi bila nekje pod petstotimi metri že topla voda.
Da bi krepili našo skupno domovino, a predvsem skrbeli za dobro počutje v svoji občini, se moramo tudi v bodoče zavzemati za: gospodarstvo, komunalo, socialo in kulturo. Saj poseben pečat naši občini v tej lepi in slikoviti pokrajini vsekakor dajejo prebivalci.
Tudi v bodoče je torej zastavljenih nalog veliko. In glede na to, da se število potrebnih delavcev za obvladovanje nalog občine počasi dopolnjuje, in da res vsi delamo z veliko prizadevnostjo, lahko upamo v lepo bodočnost.
Vaša angažiranost pri avtocesti skozi Savinjsko dolino je res velika. Kakšno je trenutno stanje?
Veliko težava nam je povzročala težko pričakovana gradnja avtoceste. S težavami se še vedno nekako srečujemo tako mi na občini kot ljudje. Zaradi pomanjkanja ljudi in pristojnosti težko obvladujemo položaj. Velik uspeh je vsekakor, da smo z Družbo za avtoceste Republike Slovenije uspeli dogovoriti reševanje problemov, ki so se pojavljali. Rezultati pogovorov z gospodom Brodnikom kažejo, da je DARS pripravljen sodelovati. Vsekakor sem izjemno zadovoljen in ponosen, da se bo tudi zaradi mojih prizadevanj Savinjska dolina rešila strahotnega prometa - ki poteka po dandanašnjih tako obstoječih poteh - vsaj kakšno leto prej, kot je bilo načrtovano.
Žalska občina je skupnost sposobnih in nadarjenih ljudi; v kmetijstvu, podjetjih in obrtnih delavnicah, v šolstvu, zdravstvu, športu in kulturi, v gasilskih in številnih drugih društvenih organizacijah. Zato ima takega župana, ki zastopa voljo svojih občanov vseh generacij, da lahko uresničujejo svoje ustvarjalne in delovne sposobnosti.
Tudi izgradnja plinovoda napreduje?
S polletno zamudo je koncesionar končno začel z deli na plinifikaciji. Upam, da bo v prihodnjem letu nadoknadil zamujeno in opravil dela po načrtu. Vendar pa se zelo zapleta, saj izvajalec obupuje glede pridobitve gradbenih dovoljenj. Žal pri tem ne morem nič kaj pomagati, lahko se samo strinjam z odgovornimi podjetja Mestni plinovodi, da komplikacij resnično ne potrebujemo ter

da je izgradnja plinovoda v interesu mesta Žalec. Upam, da tu ne bo večjih zapletov ter da bodo lahko delali za dobro vseh hitro naprej tudi v bodoče. Veliko več zapletov je verjetno pri kabelsko komunikacijskem sistemu?
Da, ta je že več let v izgradnji. Vsi si, jasno, želimo kmalu imeti sodobno kabelsko omrežje, ki bi omogočalo prenos večjega števila televizijskih in satelitskih ter radijskih programov. Po obljubah naj bi se kabelski sistem hitro razvijal
se medstrankarsko onemogočali. Vseskozi sem pristaš demokracije in izredno spoštujem mnenje vsakega človeka. Rekel bi, da oblast ni sladka, ampak je izjemno odgovorna in težka. Ali vam je kdaj žal, da ste šolski kateder zamenjali za Županovanje?
Učil sem zelo rad in z veseljem se bom vrnil za kateder. Tudi vseskozi sem zvest svojim zanimanjem in moram reči, da sem zgodovinsko zelo dobro podkovan. Tukaj, na moji mizi, lahko vidite knjigo, ki sem
tudi v naši občini, želimo pa si, da bi uspešno delovala tudi kabelska lokalna televizija. Ugleda pa, da so nastopili nekakšni finančni problemi in v najkrajšem možnem času bo potreben temeljit razgovor z izvajalcem in tudi z odgovornimi iz Mestne skupnosti Žalec.
Vaše dosedanje županovanje je bilo takšno, da se niste strankarsko opredeljevali.
Kakšen je vaš pogled na to v prihodnje?
Strankarsko sem nekako vseskozi opredeljen, vendar pa ne vidim nikakršnega čara v tem, da bi si medsebojno nagajali in
si jo ravno danes kupil: Dvojna življenja, Stephena Kocha -Vohuni in pisatelji v sovjetski vojni idej proti zahodu. Z veseljem bom to čtivo v svojem prostem času predelal. Mladim pa bom kasneje poleg običajnega zgodovinskega znanja lahko dal tudi kakšno izkušnjo več. Vendar pa morate vedeti, da sem zelo vesel, da mi je bilo dano zelo dejavno sodelovati pri oblikovanju slovenske države. To je bil božanski in nepozaben čas, včasih nisi vedel, ali sanjaš ali je resnica, kar se dogaja. Nepozabni so bili tudi sodelavci, s katerimi sem sodeloval. Veseli me tudi, da imam možnost
gledati na življenje tudi z drugega gledišča in se na ta način bogatiti z novimi spoznanji.
Ob koncu bi se vam želela zahvaliti za vso sodelovanje v preteklem letu, saj GLAS Savinjske praznuje svojo prvo obletnico izhajanja. Hvaležni smo vam za vso vaše delo in trud pri našem skupnem hotenju - za uspešen razvoj občine. Torej, vse za boljše bivanje in življenje v občini Žalec. To mora biti vsekakor naš skupni cilj.
bi, da bi občani znali razumeti, da se nekaterih težav ne da rešiti takoj in da je zato potreben čas. Skupno delo, dogovarjanje in razumevanje lahko edini prinesejo zaželene uspehe. Kritika me ne moti, ampak spodbuja. Tudi pohvala me spodbudi. Vendar pa kot župan občane na temelju doslej opravljenega dela in skupaj doseženih uspehov vabim, da sodelujemo tudi vnaprej. Torej, ne bojmo se prihodnosti!
Tako je. Hvala tudi vam. Vsi si moramo pomagati pri uresničitvi zastavljenih nalog. Želel	MAJA ZAGORIČNIK
NALf^BA
M
A
d.o.o.
Trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. Žalec,
Hmeljarska 3, tel.: 715-602, 63310 Žalec
1.	V centru Žalca, Šlandrov trg 20, je naprodaj še 120 m2 pisani v 1. nadstropju. Pisarne so takoj uporabne, cena ugodna, možnost kredita.
2.	Na ožjem območju Žalca pripravljamo večji kompleks, namenjen za gradnjo obrtnih delavnic, skladišč ali kombiniranih obrtnostanovanjskih objektov. Posamezne parcele bodo velikosti cca 1500 m2. Parcele bodo naprodaj predvidoma v 2. polovici leta.
Zbiramo interesente, ki bodo s svojimi željami in potrebami lahko sodelovali že pri pripravi kompleksa.
3.	V ločici ob Savinji prodajamo več takoj zazidljivih parcel velikosti 600 - 1000 m2.
Parcele so namenjene za gradnjo individualnih ali vrstnih hiš.
4.	Posredujemo prodajo večjega števila novejših družinskih hiš na območju občine Žalec.
Vse informacije, dogovor za ogled itd. na sedežu družbe, Hmeljarska 3, Žalec (stavba Hmezad banke) ali po tel.: 063 715 602

HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŽALEC
Začetki Hranilno kreditne službe kmetijskih zadrug Savinjske doline Žalec segajo v leto 1988, ko je Kmetijska zadruga Savinjska dolina zaradi enkratnih velikih zneskov izplačil kooperantom iskala čim bolj ugodne vire za izplačilo denarja za hmelj.
Dve leti kasneje je tako prišlo do ustanovitve hranilno kreditne službe kot bančne organizacije, ki v osnovi zbira hranilne vloge kmečkega in ostalega prebival-
stva na območju celotne Savinjske doline in usmerja zbrana sredstva v kmetijstvo. Hranilno kreditna služba je s poslovanjem v preteklih letih dokazala, da
je zanesljiva finančna hiša, kar dokazuje tudi njena bilančna vsota ob zaključku leta 1995, ki je že presegala 1,2 milijarde tolarjev.
Njene poslovne enote so v Žalcu, Braslovčah, Gotovljah, Petrovčah, Polzeli, Preboldu, Šempetru, Taboru, Trnavi in na Vranskem, aprila pa bodo odprli tudi novo poslovno enoto v Grižah.
V hranilno kreditni službi ponujajo zelo ugodne pogoje varčevanja. Opravljajo plačilni promet za občane, vodijo žiro račune za kmete in obrtnike, nakazujejo pokojnine na hranilne knjige ali tekoče račune, ponujajo pa tudi tekoče račune ter varčevanje in kreditiranje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenjenimi obrestmi. Še posebej ugodno kreditirajo
razvoj kmetij in podeželja, nudijo kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov in ostalo.
Na voljo je tudi plačilna kartica HKS, s katero je plačevanje preprosto, plačilo računov pa odloženo. HKS kartica kot plačilno sredstvo je že uveljavljena na vseh prodajnih mestih v Savinjski dolini.
Vse upokojence pa obveščajo, da si lahko pri njih odprejo hranilno knjigo ali tekoči račun, s katerima bo možen dvig gotovine tudi na vseh poštah.
“Ohranjamo tradicijo - skrbimo za razvoj,” je moto Hranilno kreditne službe KZ Savinjska dolina Žalec, ki v ima svoje prostore na Ulici Žalskega tabora 1.
TALIJA M.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p.o.
63310 ŽALEC, Žalskega tabora 1, telefon: (063) 715-211,715-249 telefax: (063) 714-309
1
ZA PRAZNIČNE DNI:
... S SLASTNIMI ZALOGAJI SO PRAZNIKI LEPŠI...
FRUCTA ORANGE
104,40
ŠUNKA PREŠANA | od 721,40 dalje
«1
KLOBASA VAŠKA 1 kg
1.186,00
ŽANA
OLJE
ZVEZDA 11
156,90
RUM ALKO 11
29,60	936,00
SLADKOR MLETI 100 g
MOKA
GLADKA 1 kg 'ff
69,00	;'
a,
rS

PREKAJENA VRATOVINA IN ŠUNKA V.P. 893,50
NAMIZNO VINO 11
187,00

earnl"Jga2^90Cm
preprog ^ ^30 cm preprog3
____V****
POZORI ~
V PRODAJI ŽE

ROZINE 250 g
69,90
Pralni stroj GORENJE 904 49.900,00 Pralni stroj GORENJE 906	58,425.00
fro c


POMLADANSKA KOLEKCIJA!


PRALNI PRAŠEK AVA 2,2 kg
580,00
ČESTITAMO VAM ZA PRAZNIKE IN VASTRimm VABIM NA OBISK!
skoraj vsi večeri takšni, za katere dajo pobudo obiskovalci.
Vlado Kreslin je na primer nastopil kar dvakrat, kar kaže, da ljudje kulturne prireditve potrebujejo.
Vendar pa moram imeti vedno pred očmi tudi to, da mora vsaka prireditev pokriti osnovne stroške.”
“Kako pa vam uspe v Žalec pripeljati na kulturnem področju tako pomembne in Priznane ljudi?”
“Ljudje mislijo, da le zato, ker jim plačamo, pa ni tako. Mi z nobenim od teh, ki so že bili pri nas, ne prekinemo stikov, pač pa se jih na določen način vedno spomnimo. Imam občutek, da delamo zelo veliko na promociji ustvarjalcev, ki izhajajo iz naše doline in v svetu kaj pomenijo. Ti so najboljša garancija za naše delo, saj širijo dobro mnenje o nas. K nam se ljudje radi vračajo, saj jih vedno toplo, odkritosrčno sprejmemo.” “Kulturne prireditve, ki jih Pripravljate, so namenjene vsem generacijam, tudi najmlajšim. ”
“Vsaj dvakrat ali trikrat na Lto imamo lutkovno predstavo m si prizadevamo, da jo vidijo najmlajši iz cele občine. Poiščemo sponzorje in sofinanciramo predstave, saj resnično želimo približati kulturo tudi najmlajšim in nikoli ne gledamo na to, da bi od teh prireditev imeli dobiček. Vendar bomo kmalu prisiljeni v ceno vstopnine vračunati tudi dvorano in ostale stroške, saj iz občinskega proračuna ne dobimo dovolj sredstev za vzdrževanje doma in za amortizacijo. Veliko stvari kupimo in obnavljamo iz tega, kolikor sami zaslužimo; edina dejavnost, ki prinese nekaj denarja, pa je kino. V knjižnici potrebujemo prenosno ozvočenje in pa tudi videokamero, slednjo pa zato, da bi posneli tiste dogodke, ki se nikoli več ne bodo ponovili. Gre nam predvsem za to, da bi posneli tiste ljudi, ki so rojeni v naši občini, da bi o njih imeli nek dokument. Neponovljiv je na primer tisti večer, ko je slikarka Jelica Zuža v knjižnici pripovedovala, kako je bilo včasih v Žalcu, kako so se njeni predniki odzivali na dogodke v svojem času. Tudi večer Ervina Fritza pred kratkem je bil imeniten, kakor so se izrazili tudi obiskovalci, vendar ga nismo mogli posneti.
Skratka, denar je vedno problem, zaradi katerega moramo
delati še več prireditev, pri tem pa se včasih vprašamo oz. nam je žal, da se premalo posvetimo kakšnemu projektu.”
“Spregovoriva še kaj več o knjižnici. ”
“Letos smo vpisali približno 400 bralcev več, lani smo za našo in krajevne knjižnice kupili okrog 5000 knjig. Lansko leto smo odprli novo izposojevališče v Galiciji. Odprli smo ga na njihovo željo, vendar jim nismo mogli dati niti ene nove knjige, saj smo lansko leto šele ob koncu leta dobili vsa sredstva za knjige. Kajti pogoj za nakup knjig je, da damo svoj mi delež in Ministrstvo za kulturo svojega.
Knjige obdelujemo po novem računalniškem programu CO-BISS. Prek njega lahko dobite pri nas informacije, kje je kakšna knjiga v Sloveniji in podobno, vendar ljudje tega zaenkrat še ne uporabljajo. To zaposlenim v knjižnici vzame veliko več časa, saj je treba delo zelo natančno opraviti. Lahko pa tudi rečem, da ima računalnik v knjižnici poleg pomembnih in dobrih lastnosti tudi svojo slabo stran. Zdaj namreč ni več tako neposrednega stika med knjižničarjem in bralci. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih smo bili prisiljeni ustrezno prilagoditi tudi delovni čas knjižnice. Sicer nismo šli v restriktivne ukrepe, vendar so se ljudje zelo zgražali, da imamo manj časa odprto in manj denarja za nakup novih knjig. Vendar so se pritoževali na napačnem naslovu - pri nas, mi pa nismo krivi, da nimamo dovolj denarja in ljudi. Ti, ki so zaposleni v knjižnici, namreč ne delajo izključno v knjižnici, ampak se ukvarjajo tudi s kinom, razstavami, pomagajo pri predstavah, koncertih in drugod.
Namesto da bi naši obiskovalci to razumeli in vplivali na svetnike, se pritožujejo na nas.”
“Koliko pa bi knjižnica morala imeti zaposlenih?”
“Najmanj osem ljudi, da bi bili zadovoljeni minimalni standardi. O tem obstajajo tudi dokumenti, katere so poslali tudi svetnikom. Te standarde spoštujejo povsod - v šolah, vrtcih in zdravstvu, le v kulturi ne. Vendar pa cela Slovenija ne praznuje dneva šole ali zdravstva, pač pa vsa Slovenija praznuje kulturni praznik.
Me pa skrbi, da so na primer prireditve za kulturni praznik
slabo obiskane, še sploh pa je med njimi zelo malo mladih. Mi toliko prireditev v knjižnici pripravimo zastonj s pomočjo sponzorjev, da bi bile kulturne prireditve dostopne vsem. Vsa leta smo si prizadevali, da bi bile prireditve in gledališče dostopni vsem. V knjižnici smo za osnovnošolce imeli izposojo zastonj, dijaki in študentje pa so imeli znatne olajšave, vendar smo morali te ugodnosti zaradi situacije, v kakršni smo, ukiniti.
Potrebujemo sredstva za obnovitev strehe, ki zamaka, vendar so nam s te postavke vzeli 2 milijona tolarjev. Zavod za kulturo Žalec pa je namenjen vsem občanom, saj je bil zgrajen iz sredstev vseh davkoplačevalcev in tudi prireditve obiskujejo iz vse občine.
Drugače takih dogodkov ne morem razumeti, kot tako, da imajo nekateri interes, da se Zavod ukine, vendar morajo tedaj vzeti nase odgovornost za stanje, kakršno bo potem.
Vem, da je v nas še veliko energije in volje, da nas ne bo lahko nadomestiti. Kakor koli že bo, nekdo bo vedno moral skrbeti za kulturo v središču, tudi potem, ko bo več manjših občin.”
Nataša Verk
Ervin Fritz v Žalcu
PRAVZAPRAV PESMI
V žalski knjižnici so pripravili zanimivo in zelo dobro obiskano prireditev z naslovom Pravzaprav pesmi. Na njej je pesnik Ervin Fritz predstavil svojo novo pesniško zbirko, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji z Gimnazije Lava in šansonjerka Vita Mavrič.
S pesnikom se je pogovarjala profesorica Marija Končina. Povedala je, da je Ervin Fritz izdal že osem pesniških zbirk za odrasle, tri knjige izbranih pesmi, pesmi za otroke, šansone, libreta za opere in opereto ter dvanajst radijskih iger za otroke, pisal pa je tudi dramatiko.
Njegova nova pesniška zbirka z naslovom Pravzaprav pesmi je razdeljena v štiri cikluse, ki se ukvarjajo z vprašanji ljubezni, minevanja časa in bistva človeka. “Pisanje ljubezenske poezije je popolnoma brezupno, saj vsi, ki jo pišejo, želijo opisati ljubezen, ” je dejal pesnik Ervin Fritz. “To je nehvaležno delo, ker je ta tema že tako izčrpana in obdelana. Ljubezenske pesmi so hčere trenutka, in jih jaz pišem zase, ne pa s kakšnim posebnim umetniškim namenom. Zame so bolj značilne druge teme, bolj ironične pesmi, uperjene tudi zoper mene samega. ”
Glede smisla pisanja poezije pa je povedal, da se lahko vsak človek bolj ali manj prepozna v poeziji vsakega pesnika. “Smisel pisanja je v tem, da pesnik svoje izkušnje postavi na ogled, da lahko drugi primerjajo svoje življenjske izkušnje z njegovimi. ”
Zbranim poslušalcem je tudi razložil, kako nastajajo njegove pesmi: “Pesem se mi prikaže iz celega, in sicer malo preden zaspim. Takrat jo moram takoj zapisati, sicer jo do jutra pozabim. Najprej nastane skica iz ključnega verza, to pa je potem potrebno še primemo izoblikovati po meri vsebine. Za ustvarjanje poezije sta potrebna malo navdiha in veliko spretnosti v ravnanju z besedami.”
TALIJA M.
Savinjska borzno posredniška družba Žalec, d.d.
IN IZZIV
Savinjska borzno posredniška družba Žalec, d.d., ki deluje na Savinjski cesti 21, je imela svojo ustanovno skupščino decembra 1994, januarja naslednje leto pa je bila registrirana na sodišču. 1. marca 1995 je postala članica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.
Sedež SAVINJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Žalcu
Smo delniška družba s 100 milijoni ustanovitvenega kapitala, iz česar izhaja, da imamo dovoljenje za opravljanje vseh vrst poslov v skladu z zakonom o trgu vrednostnih papirjev,” je povedala direktorica Marija Rančigaj. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da lahko opravljamo posle od posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski Borzi, pa vse do vpisa novih emisij in upravljanja finančnega premoženja pravnih in fizičnih oseb. Ravno to je v tem trenutku zanimivo, saj so druge naložbe manj zanimive.
V Savinjski borzno posredniški družbi Žalec, d.d., tako opravljajo:
•	posredovanje
•	trgovanje v svojem imenu in za svoj račun
•	upravljanje s finančnim premoženjem
•	svetovanje pri nakupu vrednostnih papirjev
•	vpisovanje novih emisij
•	hranjenje vrednostnih papirjev
Zaposlene imajo tri borzne posrednike s polno licenco, kar pomeni, da imajo dovoljenje za opravljanje vseh zgoraj naštetih poslov.
Marija Rančigaj je ocenila, da se z vrednostnimi papirji pri nas za zdaj ukvarja okrog 20 odstotkov ljudi, vendar zanimanje za takšne naložbe narašča. “Zanimanje se povečuje tudi zaradi poteka privatizacije, saj je na borzi že začela kotirati prva privatizacijska delnica, to je delnica Kolinske. V tem letu se pričakuje nadaljnja uvrstitev še približno 20-ih delnic iz privatizacije. Na primeru delnice Kolinske lahko ugotovimo, da je certifikat postal denar,” je dejala Marija Rančigaj.
____ .	______ _	_____ __________ TALIJA M.
Geodetske storitve v Žalcu
GEO -
INŽENIRING d.o.o.
GEO - INŽENIRING, d.o.o., je podjetje, ki opravlja geodetske meritve tako za privatne naročnike kot tudi za podjetja in druge organizacije.
Božo Razlag: "Delo opravimo strokovno in hitro!"
Med strankami podjetja za geodetske storitve, katerega lastnik in vodja je Božo Razlag, so Cestno podjetje, Nivo, Hmezad Inženiring, občine in komunalna podjetja ter še za mnoge druge. Izdelujejo tudi obnovljen geodetski načrt v merilu 1:250 za ureditev žalskega trga.
Zametki podjetja segajo že v osemdeseta leta, ko je lastnik podjetja opravljal pogodbena dela za pravne in fizične osebe.
Podjetje, GEO - INŽENIRING je bilo ustanovljeno leta
1992,	delovati je pričelo leta
1993,	od lanskega avgusta pa je geodete moč v najti v novih prostorih na Šlandrovem trgu 20.
“V občini Žalec smo edini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo, za delo s privatnimi strankami pa imamo sklenjeno pogodbo z Republiško geodetsko upravo,” je povedal Božo Razlag. “Naše delo je v celoti opravljeno na računalnikih in z opremo, kakršne nima nobeno geodetsko podjetje daleč naokoli.”
V podjetju GEO - INŽENIRING geodetske meritve opravljajo strokovnjaki na tem področju. "Pred leti, ko je gradbeništvo začelo nazadovati, so se kvalitetni kadri na tem področju preusmerili v druge poklice, tako da jih danes na trgu delovne sile ni," je povedal direktor Razlag. “Jaz sam bi takoj zaposlil še dva strokovnjaka.”
GEO - INŽENIRING je po trditvah njegovega lastnika zelo fleksibilen glede delovnega časa, tako da se lahko stranke oglasijo pri njih skozi ves dan. Poleg geodetskih storitev pa se GEO - INŽENIRING ukvatja tudi s skeniranjem in izdelavo digitalnih načrtov.
N. V.
. ..	. .	. . ^ _ Aoa. ŽALEC
PREŽIVETI Z LASTNO PRODAJALNO - TEKAVC VILMA IN DRAGO
Predstavljamo vam LAN, d.o.o., papirnico in prodajo šolskih potrebščin na Šlandrovem trgu 29 v Žalcu. Papirnica uspešno posluje že tri leta.
Zgodovina nastanka papirnice LAN je zelo zanimiva. Ko sta pred leti lastnica in mož ostala brez dela, sta se odločila, da poskusita s prodajo tekstila. Ob koncu leta, ko je bilo potrebno sestaviti in napisati bilanco, sta iskala potrebne obrazce, ki pa jih v bližnji okolici ni bilo moč kupiti. Ideja je bila tu. “Če jih nihče ne prodaja, zakaj pa ne bi midva poskusila,” sta dejala. Z zagonskim kapitalom 500 DEM sta pričela s prodajalno, ki je svojim strankam ponujala računovodske obrazce, pisarniški material in opremo za šolarje. Prodajalna je bila od samega začetka dobro založena, zato je bil tudi odziv kupcev dober. V primeru, da željenega artikla nimajo na zalogi, ga strankam po prednaročilu takoj priskrbijo.
V papirništvu je ponudba artiklov zelo pestra, zato to veže velika finančna sredstva. V ta namen zelo dobro sodelujejo s svojimi dobavitelji, ki jim nudijo ugodne plačilne pogoje. Njihov največji dobavitelj je DZS.
Ob splošnem pisarniškem in šolskem materialu lahko pri njih po naročilu kupite tudi pisarniške stroje. V prihodnje nameravajo strankam ponuditi tudi celotno opremo za pisarne (pisalne mize in stole, pisarniške omare in omare za arhiviranje). Krog njihovih kupcev je zelo velik, veseli pa podatek, da imajo veliko stalnih kupcev. Poleg lastnikov zaposljujejo še dva delavca in eno pripravnico.
Svojo uspešnost gradijo na dveh elementih. Prvi je ta, da imajo prodajalno v svojem objektu, zato niso obremenjeni s “ponavadi” previsoko najemnino poslovnih prostorov. Drugi pa ta, da sta lastnika, ob dobri založenosti prodajalne, svojim strankam in kupcem vedno na razpolago.
Torej vabljeni vsi, ki do sedaj še niste obiskali papirnice in prodajalne šolskih potrebščin LAN v Žalcu, da jih obiščete. Zagotovo boste v njihovi ponudbi našli artikel, ki vam bo v pomoč pri delu v podjetju ali v pomoč vašemu šolarju.
ELEKTROTRGOVINA
LIFE
V Celju na Ljubljanski cesti 68 se nahaja Life, tehnična trgovina z elektromaterialom, ki jo vodita lastnik Igor Horvat in solastnik Rajko Zupanc. Trgovino sta ustanovila leta 1994, poleg nje pa sta se odločila tudi za servis elektro aparatov. Njune stranke lahko tako na enem mestu kupijo vse vrste clektromateriala ter dajo po-praviti aparate znamk Black & Decker, Iskra in Bosch.
Velika ponudba in ugodne cene v trgovini Life!
Trgovina Life spada pod fran-chising Merkurja Kranj, kakor je povedal Igor Horvat. Poleg izdelkov tega podjetja pa ponujajo še razno električno orodje, elektroinstalacijski material, re-
zilna orodja, razne svedre za kovino in beton, stikalno tehniko, nekaj akustike, vodovodni material ter širokopo-trošnji material firm Elektroma-terial Lendava, ETI Elektroele-
menti Izlake, Iskra, Bosch in Black & Decker.
Poleg široke ponudbe pa trgovino Life odlikujejo predvsem zelo ugodne cene. “Vsak mesec tudi pripravimo akcije v sodelovanju z Merkurjem Kranj. V teh akcijah ponudimo vsak mesec trideset različnih izdelkov po vročih cenah,” je dejal Igor Horvat. Nudijo pa tudi plačilo na tri čeke pri nakupih nad 10.000 tolarjev in 4-odstotni popust pri nakupu s kartico Merkur. Imajo tudi možnost nakupa staro za novo izdelkov firme Black & Decker, pri čemer nudijo do 30-odstotni popust.
Ob nakupu strokovno svetujejo, izvajajo pa tudi elektro-instalacijska dela.
LIFE
tehnična trgoia Z fiifiltfO materialom
Zaradi svoje bogate ponudbe in strokovnega dela imajo tako v trgovini, kot tudi v servisu že precej stalnih strank, med katerimi so tudi nekatera znana podjetja. “Naša lokacija je dobra, tako da nas obiskujejo stranke ne le iz Celja, pač pa tudi iz Savinjske doline,” je povedal Igor Horvat.
Trgovina Life je prostorna, saj meri okrog 80 m2, odprta pa je od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.
TALIJA M.
Stran 20
SPRINT doo
PODJETJE ZA ŠPORTNI TURIZEM IN MARKETING, TRGOVINO TER GRAFIČNE STORITVE
ŽALEC, IVANKE URANJEK 6,713-104
SITOTISK NA TEKSTIL IN PAPIR
GRAFIČNA PRIPRAVA ZA VSE VRSTE TISKA

V
FORŠ
r
d.o.o.
Hausenbichlerjeva 8, 3310 Žalec tel: 063 715 356, mobitel 0609 640 635
NUDIMO VAM REZERVNE DELE ZA: OPEL, FORD, ŠKODA, CITROEN, RENAULT, FIAT, MAZDA, HONDA, ...

J
Ni vsaka kava Trapic kava!
SLEDITE NAŠEMU ZAŠČITNEMU ZNAKU IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP TER BREZPLAČNE DEGUSTACIJE PO VSEJ SLOVENIJI!
SUPER CENE za gostince:
CAFFE - TROPIC d.o.o. EXPRESSO KAVA
ŽALEC
tel, fax: 714 - 285
A
MEHANIKA
D OS E D LA
POHLINOVA5,63310ŽALEC TEL,: 063 7 1 2 275
KMJN6
Visoke in nizke gradnje
Pisarna tel./fax: 063 715-243
Mobitel: 0609 612-784
cVOVO uVOVO uVOVO oVOVO oVOVO vVOVO tA/OVO vVOVO
NOVO V GRIŽAH:
®Mš©I{b@ mas ®<S1	US«. 1%, 9S
®<il ^o@© dl®	mur®
eCco d.o.o. Migojnice 4, GRIŽE
Šlandrov trg 11 • 63310 Žalec Telefon • fax: 063 •715* 250
SPECIALIZIRANA
TRGOVINA:
sm# SVEČKE (BOSCH, CHAMPION, NGK)
ms# FILTRI (FIAAM)
mi# BRISALCI (BOSCH, TRICO)
OLJA (CASTROL, VALVOLINE, ELE, OMV) se# ZAVORE (TEXTAR) se# AKUMULATORJI VSEH AMPERAŽ s*# AVTOKOZMETIKA (STP)
ZA VSA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA
&(L(!j)ŽWts\ 4*	Vrečar jeva 2, TeL:063/7H‘686, 715*605
m.®.®.	^ mwMu omim-m
Nagrajenci na strani 30.
PO OBUTEV
adidas
v prodajalno
ANOREKSIJA IN BULIMIJA
Včasih gre tudi hujšanje predaleč. Anoreksija in bulimija sta dve bolezni, obe povezani z željo po vitkosti, v njunem ozadju pa se v resnici skrivajo hudi psihični problemi.
Anoreksija je zelo nevarna, nemalokrat celo smrtna bolezen, kateri podležejo zlasti mlada dekleta v želji, da bi bile čim vitkejše. Prične se z nedolžno dieto, konča pa se lahko v stradanju in celo s smrtjo. S to boleznijo, imenovano anoreksia nevroza, so se že pred dvesto leti ukvaijali domači zdravniki in proučeval jo je tudi Freud, danes pa si nobena mati ne more več privoščiti, da
In zgodilo se je, kar se je navsezadnje tudi moralo zgoditi: izpod plašča žalskega družabne-
ne bi bila pozorna, če se njeni znaki morda ne kažejo prav pri njeni hčerki.
Med žrtvami te zahrbtne bolezni so zlasti dekleta in mlade žene, ki se pod njenim vplivom spreminjajo v psihične in fizične razvaline. Koliko je že bolnic po svetu, tega zaenkrat ne ve nihče, gotovo pa je, da njihovo število narašča. Po državah Zahoda, zlasti v Združenih državah Amerike in v Italiji že vrsto let opozaijajo na anoreksijo in odpirajo posebne klinike, pri nas pa se o tem še vedno premalo ve. “Anoreksija je
pri nas skrit, čeprav dokaj velik problem,” je mnenje Ane Ziherl, študentke 4. fetnika Fakultete za socialno delo, ki se v okviru ljubljanske ženske svetovalnice ukvarja tudi z anoreksičnimi dekleti.
Prav nevednost je največji sovražnik bolnic in njihovih staršev. Strokovnjaki trdijo, da je najboljše zdravilo za anoreksijo prav to, da jo opazimo ob pravem času, ko jo je še moč ustaviti in odpraviti. Anoreksija je namreč neke vrste zasvojenost, prav tako kot pri mamilih, le da gre tu za zasvojenost s hujšanjem. Bolnice živijo le še za to, da bi izgubile čim več kilogramov, vse ostalo pa zanje postane nepomembno in moteče. Na svet gledajo skozi številke na tehtnici, v ogledalu ne vidijo sebe, ampak le sovražno odvečno težo, pa če tudi te ni nikjer več.
^priporoča:
LEKOS SUM
-4	T osvežilne kapsule z
^ vitamini in minerali ^Na.	(hujšanje, odprava celulita
Žalec, Mestni trg 4, tel: 715-691
Celo v hujšanju ne najdejo več nobenega zadovoljstva. Bolnice večkrat povedo, da sebe in svoje bližnje vidijo v izkrivljeni podobi, zdi se jim, da jim nek glas, neka oseba v njih samih prepoveduje jesti. Bojijo se, da če bodo napravile en sam nekontroliran grižljaj,
ga mrtvila, poslovnega brezdušja in splošnega pomanjkanja bivanjskega smisla so
privrele besede in zvoki. Včasih nežne, večkrat tudi ostre, v obeh primerih pa brutalno iskrene besede vseh, ki se nočemo, ne
smemo in ne moremo sprijazniti s stvarmi, kot in kakor jih pojmujejo vsi "lojalni", "moralni", "normalni"... , kolikor hočemo ostati zvesti sebi in vsem tistim idealom, ki jih še ni oglodalo potrošništvo, skrb za jutrišnji dan, apatija brezposelnosti...
In zgodilo se je, da se je nabito poln rock klub BARFLV v Celju v torek, 27. februarja, skoraj sesul od prodornih krikov kitar tiste generacije, ki. še nima svojih alf in beemvejev, nezadovolj(e)nih žena in čirov na želodcu... CODOGAST in INFERNO, odštekani ABADON in NOXIRE v krizi, veseljaški EMERSON in rapersko ostri UR’BANKS ter nenapovedani SOFT & EASY in FOR YOU so nas uspeli prepričati v svoj prav, v svojo mladost in drugačnost... Tisočkrat hvala!
In zgodilo se je dan kasneje v DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA v Žalcu, da je oder, namenjen "tisti ta pravi kultu-
ri", zvenel votlo in prazno ter kvaril zvok vsem, ki smo hoteli v puščobnost žalskega vsakdana
ne bodo mogle več kontrolirati svojega prehranjevanja.
Zdravljenje anoreksije je izredno težko. Znani so primeri iz Združenih držav Amerike, kjer zdaj že filmske zvezde in glasbe-
nice opozaijajo pred prekomernim hujšanjem, ter postavljajo same sebe za primer. “Dvajset let sem samo hujšala, telovadila in mislila na hrano,” je priznala Jane Fonda, 'izumiteljica’ aerobike. “Pomagajte mi, sama ne znam več naprej, saj se moram za vsak grižljaj hrane boriti sama s sabo,” so besede dekleta, ki je pri 26-ih kilogramih telesne teže še vedno verjela, da je predebela, zdaj pa ne ve, kako naj spet normalno zaživi. Pri nas so v Ženski svetovalnici v Ljubljani oblikovane skupine, v katerih skušajo prostovoljke odkriti psihične probleme bolnic in jim pomagati ponovno zdravo zaživeti.
(se nadaljuje)
vnesti ŽIVLJENJE, ki se ima pravico razodeti tudi povsem takšno, kot v resnici je: trdo,
neizprosno in ujeto v tok časa, pa vendarle tudi nežno, brezčasno in lepo...
Poskusili so izvajalsko natančni, vsebinsko neizvirni in nad zvokom votlega in etabliranega odra razočarani EBONY, nato
FITNESS VADBA - POTREBA SODOBNEGA ČLOVEKA
%
Kupon za BREZPLAČNO AEROBNO TESTIRANJE u j1 rt
KardioFitness/
Predhodne najave na telefon:
063 715 482
od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 21.00 ure
Prijave za brezplačno testiranje sprejemamo samo do 22. 3. 1996!
gpŽEVAT/ KONDIČU^' „n .
ŽELITE^
LU
^L£PO IN ZD^°
FITNESS je nastal kot odgovor na način preprečitve oz. ublažitve stresa, ki je kot posledica t.i. zahodnega načina življenja. Iz Amerike se je razširil v zahodno Evropo in od tam leta 1987 k nam, po padcu železne zavese pa tudi na Vzhod.
Ime FITNESS izhaja iz angleške besede "to be jit", kar pomeni biti sposoben, zdrav v dobri kondiciji...
Bistvene prednosti, ki jih ima FITNESS vadba pred ostalimi sportno-rekreativnimi aktivnostmi so:
so nas prepričali HORSE CON-TROL in streznile ROŽLETO-VE SANJE. FOLK TRIO SHITHEAD pa je potrdil dejstvo, da je punk preživel časovno kataklizmo tudi pod krinko a-
Bližina FITNESS centra doma ali delovnem mestu.
Za ukvarjanje s fitnessom ni potrebna posebna športna oprema, saj zadostujejo že majica, kratke hlače in športni copati. Za izvajanje FITNESS vadbe ni potrebno posebno športno znanje, kot je to nuja npr. pri košarki, tenisu, smučanju... Ni se potrebno časovno prilagajati sorekrea-tivcu, saj lahko vadiš sam. FITNESS vadba je primerna za oba spola in za vse starostne sku-
pine od osnovne šole pa do poznih let. V primerjavi z drugimi športnimi aktivnostmi je možnost poškodbe minimalna.
Pri vadbi imamo možnost natančnega doziranja obremenitev glede na psihofizične sposobnosti vadečega. Vplivamo lahko na mišične skupine in vzdržujemo ter izboljšujemo funkcionalne sposobnosti celotnega telesa. S FITNESS vadbo lahko shujšate ali pa se zredite, kar je odvisno od programa vadbe in vaših želja. Pri izbiri FITNESS programa lahko damo poudarek na razvoj mišične mase, s kardiofitnes tre-nažerji razvijamo funkcionalnost srca in ožilja ter dihalnega sistema, ponavadi pa se odločimo za ustrezno kombinacijo med obema vadbama.
V najkrajšem možnem času
■ Z
jJi*;
kustičnih kitar in podobnih izgovorov. KLADIVO, KONJ & VODA so imeli težave z ritem kitaro, pa so vendarle povedali,
kar jim že več kot desetletje leži na duši.
Pred njihovim nastopom pa je kar številno občinstvo imelo priložnost zaploskati tudi breznogemu alpinistu Mirku Lebarju, ki ga je gostila prej omenjena skupina.
Žalec je spet rahlo in od daleč zadišal po dnevih, ko se je glasba mladih v teh krajih še pisala z veliko začetnico. In, ne nazadnje, dojeli smo dejstvo, da kaže največ posluha za aktualno rock kulturo LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE. Aja, hvala vam, fantje iz SAVINJSKE TELEVIZIJE!
In zgodilo se je na zadnji dan ROCKFESTA, da je BARFLV spet zadrgetal, vendar tokrat rahlo bolj zrelo in izvajalsko dorečeno, čeprav nič manj brutalno iskreno kot dva dni prej. ZEUS so suvereno odčarali svoj
olimpovski rock; UNCLE JACK bi lahko v kratkem času bili v pni slovenski rockerski ligi, pa

se jim najbrž ne zdi vredno; HORSE CONTROL so dokazali, da zmorejo več, kot pokažejo; KLADIVO, KONJ & VODA najbrž gredo tja, kamor nočejo
nudi FITNESS vadba maksimalni možni učinek. Kljub vsem naštetim prednostim FITNESS vadbe pa bi morda opozorili, da pri FITNESS vadbi ni prisoten t.i. element igre oz. tekmovanja, kot je značilno za košarko, tenis... Nekateri začetniki se tudi pritožujejo nad monotonijo vadbe, vendar pa ta izgine, ko pride do občutenja svojega telesa kot posledica rednega treninga.
Vsi programi temeljijo na popolni individualizaciji dela, ki vam jih ne osnovi testiranj pripravi "osebni trener" - profesor športne vzgoje. Specialni individualni vadbeni program: hujšanja in vzdrževanja kondicije, kombinirani z masažo, savno in solarijem, nudijo na enem mestu glavne predpogoje za zdravo življenje.
tAmm _
Novo Celje 9, Petrovče te!7fax. 063 715 482 tel. doma 063 442 145
UNCLE JACK; ROŽLETOVE SANJE pa končno postajajo resničnost.
Poskakujoče poslušalce so navdušili tudi gostje iz Zagreba, MISSISSIPPI QUEEN in POVVER BLUES...
Kaj naj še rečem? Bilo je, kot je moralo biti in tudi brez težav z ozvočenjem ni šlo, kar pa je tako ali drugače v navadi na skoraj vseh podobnih večsku-pinskih nastopih. In zgodilo se je, da so tudi najbolj butasti najbrž končno dojeli, da je rock pač to, kar je: ROCK JE UPOR.
Hvala sponzorjem:
CODA, PETROL, CORONA, GRADIS SPO, LM TRADE, NT RC, SM SAVINJSKA, MIRKO LEBAR, SAVINJSKA TELEVIZIJA, GLAS SAVINJSKE
POMLADANSKA MODA
Edvarda Acman-Stropnik, direktorica trgovine z oblačili Acman in podjetja As butik, ki se ukvarja s šivanjem konfekcije in veleprodajo, nam je povedala, kakšna bo letošnja pomladanska moda.
“V letošnji pomladi bodo modeme žareče barve, kot so oranžna in m-mena, mi pa bomo poleg teh ponudili tudi oblačila v že priljubljenih temnejših barvah: modri, vijolični in čmi," je povedala Edvarda Acman-Stropnik, ki spremlja modo na modnih sejmih v Frankfurtu, Mun-chnu, Parizu in Milanu.
“Še vedno so aktualni kostimi Chaneli v svilenem bukleju in pa oprijete linije, ki so nam znane še od lanskega leta. Zenske in dekleta imajo takšne kroje zelo rade, saj lepše poudarijo postavo.
Krila niso več izrazito kratka ali izrazito dolga, pač pa so letos malo
nad ali malo pod koleni. Imamo pa seveda tudi še vedno zelo priljubljena dolga zvončasta krila v temnejših barvah, kakor je ženskam po naših izkušnjah najbolj všeč.
Zelo so priljubljeni telovniki v patchwork stilu in kratke hlače v oranžni, zeleni in rumeno-zeleni barvi. Zelo lepe so bluze z vezeno čipko in pa srajčne obleke.
V As butiku uporabljamo skoraj izključno uvožene materiale, ker jih pri nas ni mogoče dobiti. Letos bodo materiali predvsem udobni, takšni, ki se ne mečkajo in jih je lahko vzdrževati. Taki materiali so na primer cupra ali micropoliestri, viskoza in lan.
Sledimo tudi modi modnih dodatkov in sami preoblačimo gumbe, da sodijo k oblekam. ”
V trgovini Acman iz Griž nudijo v As butiku izdelana modna oblačila za žene in dekleta, njihova posebnost pa je, da prodajajo tudi modno konfekcijo večjih številk.
TALILA M.
Boutigue Carmen
NI GA CEZ USNJE
Pet mesecev je že minilo od začetkov poslovanja butika Carmen na Šlandrovem trgu 27 v Žalcu.
Lastnica Karmen, ki prisega na usnje, v svoji prodajalni strankam nudi velik izbor izdelkov iz usnja in jeansa. K temu pa ponudi še velik izbor pletenin.
Izdelki iz usnja so v butiku Carmen nekaj posebnega. Ne le, da so vsi artikli unikatna izdelava priznane slovenske obrti, blagovna znamka AIR BASE, temveč tudi dejstvo, da njihove izdelke na modnih pistah nosijo znane slovenske medijske zvezde (Nina Gazibara,
Barbara Drnač, Vili Resnik...), so porok, da pri njih kupec za svoj denar dobi kvalitetno in visokomodno blago. Izbirate lahko med moškimi in ženskimi usnjenimi jaknami ter ženskimi usnjenimi kostimi (kratke hlače, krila - dolga ali kratka). Ob tem vam ponudijo še pripadajočo usnjeno galanterijo: denarnice, pasove in torbice. Ker se k usnju dobro poda tudi jeans, vam v butiku nudijo kavbojke Wild in Black Jack v večih barvah. Za mlade in večno mlade poleg naštetega nudijo še širok
izbor pletenin: ozke pulije, pulije, brezrokavnike, krila in kratke hlače. Vabijo vse, ki ste radi lepo in modno oblečeni, da jih obiščete vsak dan med 9. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. do 12. uro. Nakup pri njih ne bo prevelik izdatek, saj vam vso blago nudijo na več obrokov ali kredit. Pa še to: če na njihovih policah ne najdete izdelka iz usnja po vaših željah, vam pa ga po naročilu tudi izdelajo.
S. J.
trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335
^ženske spomladanske jakne za samo 4.995 SIT ra* otroški spomladanski PEPITO program (S* ženske hlačne nogavice I5* mikice že od2.655 SIT dalje DS- povrhnji bodyi samo 2.765 SIT
»mmmmm m m
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
3. regijsko tekmovanje na Polzeli, Polzelani osvojili prvo mesto. Letošnje regijsko tekmovanje iz turizma pod naslovom GOSTOLJUBNOST NASMEH TURIZMA je v organizaciji OŠ Vere Šlander Polzela in Celjske turistične zveze potekalo 5. marca na Polzeli.
zveze. Slovenije, Celjske turistične zveze, predstavnikov gospodarstva in drugih.
Letošnje tekmovanje iz turizma TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA je jubilejno, saj so Polzelski podmladkarji bili pobudniki in organizatorji 1. otroškega turističnega festivala in so v samem vrhu vseh 9 let. Za turistično delovanje so prejeli že zvezno priznanje in turistični nagelj.
Gostitelji so se ponovno izkazali kot odlični organizatorji in dobri turistični poznavalci. Simbol OS Polzela - njihov sonček je pozdravil tekmovalce in obiskovalce že na poti do šole, gostoljubnost pa je bilo začutiti na vsakem koraku.
Osrednja prireditev je potekala v kulturnem domu na Polzeli, kjer so se predstavili turistični podmladkarji z odrsko uprizoritvijo. Mladi tekmovalci so pokazali veliko prizadevnosti in nas obogatili s svojimi pogledi na gostoljubnost.
Prvo mesto so osvojili podmladkarji OŠ Polzela pod mentorstvom ravnateljice šole mag. Marinke Marovt. Z izvirno zamislijo Homo turisticus so prikazali Komendo kot simbol Polzele, raziskali gostoljubnost v svojem kraju in prepoznali razvoj turizma skozi malteški viteški red, saj so malteški vitezi nekoč živeli v polzelski Komendi.
Drugo mesto so osvojili turistični podmladkarji iz OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada. Na humorističen način so prikazali gostoljubje pod mentorstvom mentoric Liljane Bele in Bojane Zupanc-Te-kavc.
Obe izbrani šoli se bosta udeležili 10. državnega turističnega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 25. in 26. aprila v Mariboru, kjer se bo pomerilo 12 najboljših slovenskih šol.
Zmagovalcem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov v Mariboru.
Na celjskem območju deluje 31 turističnih podmladkarjev, ki se skoraj že tradicionalno vključujejo v vsakoletno tekmovanje iz turizma. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 10 osnovnih šol: Frana Roša Celje, Primoža Trubarja Laško, I. OŠ Rogaška Slatina, Pod goro Slovenske Konjice, OŠ Zreče, Petra Šprajca Jura^ Žalec, Frana Kocbeka Gornji Grad, Vere Šlander Polzela, Gorice Velenje in Blaža Arniča iz Luč. Regijsko tekmovanje ima poleg predstavitvene tudi selekcijsko nalogo za finalno državno tekmovanje, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije.
Tekmovalci so na svojevrsten in zanimiv način prikazali svoje poglede na gostoljubnost. Izdelali so raziskovalno nalogo, pripravili razstavo na temo Gostoljubnost nasmeh turizma in odrsko uprizoritev. Njihovo uspešnost je ocenjevala komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov Turistične
BRALCI POZOR!
VELIKA
nagradna
IGRA
27. marca začenjamo z veCifg poletno nagradno igro
za bralce
GLAS
-a.
POTUJETE, LETUJETE K SE VESELITE Z MAMIT
Ne zamudite
prvega nagradnega kup ena v 26. številk«!
Ne pozabite - 27. marec je dan za
GLAS
Savinjske
Praktične nagrade za nove naročnike
GLAS^<
Vsakih 14. dni!
Borut Zajc
NA ŠMOHOR
V nedeljo 17. marca 1996 prireja PD Laško že enajsti pohod na Šmohor. Laščani bodo šli iz Debra v Laškem, planinci iz Savinjske doline pa bodo startali v Zabukovici.
Osrednja prireditev bo na Šmohorju ob 11. uri.
Organizatorji so za enkratno, trikratno in petkratno udeležbo pripravili spominske značke, za desetkratno udeležbo pa posebno priznanje.
'm
PROJEKT d.o.o.
'Pot na Zajčjo goro 8 8290 Sevnica Tel.lfax: 0608/ 82 800 POSL. LAŠKO Valvazorjev trg 4 Tel.lfax: 063/ 731 189 POSL. ŽALEC Ul. talcev 3 Tel.lfax: 063/ 714 1 75
PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO TIPSKIH PROJEKTOV ZA STANOVANJSKE HIŠE, ZIDANICE IN KMETIJSKE OBJEKTE TER PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV PO NAROČILU.
Obiščite nas in se prepričajte! Tipski projekti že od CSOOO STTI> dalje!
trn
KOLES, MOPEDEU, KOSILNIC,
mmm/MH delov m opbeme
NOVAK s.p. ul. I. URANJEK 6 63310 ŽALEC tel.: 063/712-250
NUDIMO VAM NAJPESTREJSO PONUDBO VODILNIH PROIZVAJALCEV KOLES VRHUNSKE KVALITETE.
AVTOHISA KOS JE VSEMU KOS
Začetki AVTOHIŠE KOS segajo v leto 1964, ko je pokojni Milan Kos pričel z dejavnostjo splošnega avtomobilskega servisa kot obrtnik v Drešinji vasi. Potrebe tržišča in želje po še boljših servisnih storitvah so narekovale specializacijo. Obrtna delavnica KOS je tako postala leta 1969 pooblaščeni specializirani servis za Citroenova vozila.
S preselitvijo na sedanjo lokacijo v Ločico pri Polzeli so se izboljšali pogoji dela. Novo okolje je naredilo več prostora za delavnice in večji parkirni prostor. Delavnice so tudi opremili z novimi orodji, aparati oziroma stroji, skratka z vsem kar potrebuje I sodobno opremljena servisna delavnica za kvalitetno \ delo.
Res je, da so Citroenova vozila zelo kvalitetna, zato bi kdo nehote pomislil na to, da takšnih vozil ni treba redno servisirati, a temu ni tako. Modema tehnologija proizvodnje vozil ne bi bila to, kar je, brez sodobno opremljenih servisnih delavnic, kjer delajo strokovno usposobljeni mehaniki. Avtomehanična delavnica si je pridobila sloves zanesljivega in kvalitetnega servisa, zato je Cimos, ki je nasledi Tomos, še razširil sodelovanje in v letu 1990 z delavnico Milan Kos podpisal pogodbo za prodajo vseh vrst Citroenovih avtomobilov. To je bil torej čas, ko že lahko govorimo o začetkih AVTOHIŠE KOS.
Z ustanovitvijo podjetja AVTOHISA KOS, d.o.o., so bili izpolnjeni pogoji za nadaljnji razvoj servisne dejavnosti in prodaje vozil. Servisna delavnica je nadaljevala z modernizacijo in popolnoma ustreza visokim tehničnim in drugim standardom. Izkušnje so namreč kaj kmalu pokazale, da je za uspešno prodajo vozil še kako pomembna kvaliteta servisnih storitev. Neprestana skrb za strokovno usposabljanje doma in v tujini, redno spremljanje vseh novosti pri proizvodnji vozil in njihovi prodaji, vse to je stalnica AVTOHIŠE KOS.
Z tem, ko so s posebno betonsko konstrukcijo nadgradili delavnico, so ustvarili pogoje za moderno avtohišo, kot jih poznajo na Zahodu. Na terasi so bil zgradili salon za prodajo vozil, trgovino z rezervnimi deli, pisarniške prostore in priložnosti bistro za stranke. Leta 1990 je bila
PRODAJALNA, SERVIS
tv-audio-video-micro
STARO ZA NOVO
UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI, PRODAJA TUDI NA 12 ČEKOV
Danilo Arčan s.p.
Šlandrov trg 9, 3310 Žalec ® (063) 712-104
tako sklenjena pogodba z NISSAN ADRIO za servisiranje in prodajo avtomobilov NISSAN. To je bil nov izziv, ki pa so mu bili kos v AVTO HIŠI KOS.
Servisno delavnico je bilo potrebno dodatno oziroma na novo opremiti, vse po standardih vrhunske japonske tehnologije. Tudi osebje avtomehanične delavnice je moralo poskrbeti za dodatno izobraževanje. Razširitev prodaje še na NISSAN-ova vozila pa je zahtevala tudi dodatna znanja za osebje, ki se ukvarja s prodajo. Sicer pa so tudi vsakokratne udeležbe na sejmih Avto in vzdrževanje v Celju dokaz za to, da so v AVTO HIŠI KOS v neprestanem gibanju, soočanju s konkurenco in v neprestanem preverjanju kvalitete vseh naših storitev.
Če še na kratko povemo, kakšne prodajne servisne in ostale kapacitete imajo: servisna delavnica - 500 m2, avtosalon, trgovina in kavama -500 m2 in parkirni prostori.
In, kaj vse ponujajo v AVTOHIŠI oziroma servisni delavnici KOS:
1.	prodajo in servis vozil CITROEN in NISSAN
2.	prodajo in vgradnjo originalnih rezervnih delov in dodatne opreme
3.	prodajo staro za novo
4.	prodajo staro za staro
5.	prodajo avtogum GOO DVE AR in MICHELIN
6.	vgradnjo alarmnih naprav in akustike
7.	leasing, kredite
8.	svetovanje
9.	avtokleparska in ličarska dela
Obiščete jih lahko vsak dan med 7.00 - 12.00 uro in 13.00 - 16.00 uro, ob sobotah pa 8.00 - 12.00 ure. Seveda pa radi sprejmejo stranke izven navedenaga časa po predhodnem dogovoru. Informacije na telefon 063/702-230 ali 063/701-060.
RES SE NI ČUDITI, DA SO V AVTOHIŠI KOS VSEMU KOS.
djp
Iskra Commerce Trgovina
d.o.o.
Nudimo vam širok izbor izdelkov:
-	zabavne elektronike - merilno regulacijske stikalne tehnike
-	gospodinjskih aparatov - elementov
-	električnega orodja - bogato izbiro rez. delov
-	telefonije	- električnega instalacijskega materijala
V MESECU MARCU POSEBNI POPUSTI:
-	TELEFONIJA 15% (Telefon ETA 6.834 SIT)
-	ELEK. ORODJE DO 30% (Vibracijski vrtalni stroj 5.999 SIT)
-	AKUSTIKA 15% (BTV ekran 51 cm 55.056 SIT)
(BTV ekran 55cm 58.206 SIT) (BTV ekran 70cm, stereo, top fast TTX 94.101 SIT)
PRODAJA TUDI NA 5 ČEKOV
Prodajalna Žalec, Šlandrov trg 9, Tel./fax.: 063/712-104
ČETVERČKI, TROJČKI IN EDINEC
Nekako takole bi lahko označili ponudbo evropskih enoprostorskih vozil na našem tržišču. Pod francosko-italijanske četverčke sodijo Citroen Evasion, Fiat Ulysse, Lancia Zeta in Peugeot 806, k trojčkom prištevamo Folkswagna Sharana, Seata Alhambro in Forda Galaxya, edinec, ki je ie vrsto let prisoten pri nas pa je Renault Espace. Ponudba tovrstnih vozil ni največja, tako da potencialnim kupcem, ki lahko izbirajo v bist\m le med tremi avtomobili, delo ni olajšano. Najnovejši med temi enoprostorci je Volkswagen Sharan.
Že na prvi pogled nam je jasno, da gre za popolnoma nov izdelek. Vse linije avtomobila so modeme, mehko zaobljene, kar kaže na bolj avtomobilsko kot kombijevsko poreklo. Sharan noče biti in tudi ni kombi. Za tiste, ki jim bo Sharan nudil premalo prostora bodisi za prtljago, tovor ali osebe, ponujajo pri Volkswagnu Transporter oziroma Caravello.
V notranjosti najdemo zajetno armaturno ploščo z merilniki in stikali, ki jih najdemo v ostalih Volkswagnovih osebnih avtomobilih. Sedeži so poglavje zase. Le-te lahko po mili volji prevračate, obračate, zlagate ali po potrebi odstranite. V prednjih sedežih sta mizici ki ju po potrebi izvlečemo, ostali sedeži pa imajo hrbtni del prevlečen s plastiko, ki pri prevračanju tvori mizico. Tudi voznikov in sovoznikov sedež sta vrtljiva okoli pokončne osi, tako da omogočata lažji vstop in izstop iz avtomobila, če pa ju zasukamo za 180 stopinj, tvorita z zadnjo vrsto sedežev in preklopljeno srednjo vrsto prijeten bivalni prostor. Osnovna razporeditev sedežev je tako v tri vrste, in sicer po ključu 2-2-1.
Motorizacija Sharana je že znana. Vanj vgrajujejo preizkušen vrstni dvolitrski štirivaljnik s 115 KM, 2,8 litrski šestvaljnik (VR6) s 174 KM in 1,9 litrski štirivaljni turbo dieselski motor z 90 KM.
Cena pri uradnih zastopnikih je že znana. Pri osnovni različici je 3.296.481,00 sit, če pa hočete vzbuditi popolno zavist v širšem krogu znancev in sosedov, boste domov pripeljali Sharana 2,8 Čarat z avtomatskim menjalnikom za 5.161.822,00 sit.
JR
AVTO RAKUN
TRGOVINA SERVIS

Stanislav RAKUN 63333 UUBNO Tel. & Fax: 063/ 841 050 Tel.: 063/ 841 114
REZERVNI DELI ZA VOZILA:
RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA
SUPER UGODNO
-	AKUMULATORJI
-	ŽAROMETI ZA VSE GOLFE
-	OLJE CASTROL
PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV!
TdRBO-TRANS d.o.o.
Levec 2, 63301 Petrovče
PRODAJA PREMOGA
PREVOZI
tel.: 063 472 592
Velenje, Zagorje
IN PREMOG ZAGORJE PAKIRAN V VREČAH PO 30 kg?
BRIKETI PAKIRANI V VREČAH PO 25 kg[
NOVO NOVO NOVO NOVO
UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastave premičnin in nepremičnin
UGODEN IN VAREN PLASMA VAŠIH SREDSTEV vsak mesec 4% obresti
tel. in fax. : 482-580, 482-632 mobitel: 0609 636-616 del. čas: 9.00 - 14.30
ZDENEX d.o.o. PE CELJE, Pot na Lavo 9 (modra stavba pri srednji tehnični šoli)
NAJ SE TEHTNICA NAGNE V VAŠO STRAN!
MONTAŽA IN S€RVIS MOLZNIH STROJ6V
AHa Laval Agri	ALOJZ TISNIKAR s.p.
N OVC TRATC 26 * 63330 MOZIRJ6
tel./fcix: 063/83-10-16
VAM PO ZMERNI CENI PONUJA!
-	REZERVNE DELE ZA RAZNE STROJE (ALFA LAVAL AGRI, WESTFALIA)
-	REZERVNE DELE ZA MALE MOLZNE APARATE IN MLEKOVODE OBEH PROIZVAJALCEV
-	MLEKOVODE ALFA LAVAL AGRI
-	ČISTILNA SREDSTVA (ALFA CID, ALFA ULTRA)
-	VSI DELI SO ORGINALNI
fWESTFAUA\
\separatorJ
SOMIT, d.o.o.
PODJETJE ZA IZDELAVO PREDMETOV IZ KERAMIKE
Iščemo poslovne prostore minimalno 500 m2 na lokaciji žalske občine.
Informacije na tel.: 063/711-317 od 6.00 DO 14.00
^	—/
DIACCI, s.p.
avtomehanika, avtoelektrika, trgovina na debelo in drobno, vuikanizacija
Savinjska c. 62, 63310 Žalec, tel.: 063/715-205
Odpiralni čas: od 7-13, sreda od 7-16, sobota in nedelja zaprto

Hmezad
Tovarna krmil d.o.o. Žalec
Prodajalna KRMIŠ, Vrečarjeva 13, Žalec, tel.: 714-203, 715-116
VAM PO UGODNIH CENAH NUDI:
-	KRMILA ZA GOVEDO, PRAŠIČE, PERUTNINO, RIBE
-	ŽITARICE: KORUZO, SOJO, PŠENICO, JEČMEN, OVES
-	PESNE REZANCE, FAVORIT BRIKETE
-	MIN. VIT. DODATKE: BOVTSAL, DOBRODEJ, KRAVIMIN
-	HRANO ZA PSE IN MAČKE: BONZO, EEBO, FELIX, FRISKIES
-	SEMENA: VRTNIN - SEMENARNA, DOTO, ZORZI, VALENTIN
-	SEMENSKI KROMPIR, KORUZO, JEČMEN
-	HRANO, VIT. DODATKE ZA KONJE: SALVANA
-	OPREMO ZA KONJE
-	GNOJILA: KAN, UREA, NPK, BIOSOL, ORGANO, BIO GNOL
-	ZEMLJA: HUMOVIT, OPTIMA, BLUMY
Dne 19. 3. 1 996 - JOŽEFOV SEJEM -vam v naši prodajalni nudimo 2% popusta za krmila pri gotovinskem plačilu.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP
PROOOJOLNO KRMIŠ ŽOLGC
3302 GRIŽE
IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT
(POSLOVNI CENTER KORONA ŽALEC, Ul. talcev 3)
Tel.: 063/712-238
Nudimo Vam:	0609/616-750
-	lamelne zavese
-	žaluzije
-	ptisse zaVese
-	roloje	Poleg tega Vam
nudimo tudi prevoze s kamioni in kombijem V domačem in mednarodnem cestnem prometu.
VODNAR - NEUKROČEN IN SVOJSKI
Znamenje Vodnarja se razteza od 21. januarja do 18. februarja. To je čas, ko se vreme lahko obme k pomladi ali pa zima spet pokaže svoje ledene zobe. Sonce je že močnejše, a še ne more dokončno pregnati mraza iz dežele. Dnevi so lahko že prijetni, noči še hladne in dolge.
Vladar Vodnarja je planet Uran. Pri starih Grkih je bil Uran bog neba. Bil je prvi individuum, samosvoj je začel razvoj nižjih božanstev. Planet Uran je v astrologiji nosilec neobičajnega, kreativnega in novega naboja. Odkril ga je William Herschel 13. marca 1781. Označuje začetek nove dobe, industrializacije in odkritje človeka kot posameznika.
Vodnar je zračno fiksno znamenje. Na njem hitro opazimo, da je svojski, samostojen, poseben in po svoje izrazit. Zanima ga marsikaj v življenju, je prijeten, prijateljski; vse, kar se tiče človeka, mu je po svoje zanimivo. Strastno ga okupira vprašanje človekove svobode, in nad sabo ne trpi
vladarja. Vodnar je zato rojen revolucionar, premika osebno in družbeno zgodovino k večji svobodi posameznika. V tej drži je zelo odločen in trmast, sredstva, ki jih izbira, pa so lahko za povprečneže zelo drastična. Ob vsej angažiranosti za druge je Vodnar vedno premišljeno distanciran od družbe. Je ob robu, opazovalec in izzivalec in brez velikih razlag se zna umakniti na svoje. Ker sam najbolj ceni svojo neodvisnost, tudi v drugih budi občutek osebne neodvisnosti. V tem smislu je Vodnar glasnik univerzalnega bratstva ljudi, demokracije in osebne iniciative. Danes so nam te vrednote zlezle pod kožo in jih jemljemo za samo po sebi umevne. Dolga tisočletja je bilo ravno obratno, posameznik je bil le del dmžbe, ideologije, podložnik kralja ipd. Pojem “osebne pravice in svoboščine” je bil odkrit šele pred nekaj desetletji in šele nekaj let je minilo na primer od ukinitve apartheida v južni Afriki. Datum odkritja planeta Urana (1781) je zato točka, ko se je začel buditi človekov osebni duh in se je razcvetel v dva ekstrema: v izjemno civilizacijsko nadarjenost, razvoj znanosti, izobraževanja in neslutenega napredka in v norost družbenih revolucij (1789, 1848, 1917), ki so požrle lastne otroke in svoje lastne ideale: svoboda, bratstvo, enotnost. Vodnar je zato znak, ki vleče naprej, je nemiren iti potrebuje svoj protipol, umirjeno distanco, da ne razbije svojega lastnega izdelka. Simbol za Vodnarja je lahko tudi elektrika kot novodobna energija, ki je spremenila svet in ljudi. Elektrika je neukemu lahko smrtno nevarna, pravilno izolirana pa je povsem neškodljiva in uporabna. Vodnar je človek, ki je prevečkrat samo proti, čeprav ne ve točno zakaj. Njegovo uporništvo je univerzalno in se nanaša celo na lastno osebo. Zato je v sebi pogosto razklan in za okolico nekoliko čudaški. Ampak takšna je njegova priroda in Vodnar hkrati biva in beži od nje.
Na začetku svoje poti je Vodnar še sila
ekscentričen. Leta okoli kot muha brez glave, ima številne (nekoristne) popadke, je prisilno originalen. Nad sabo ne trpi avtoritete, privlačijo ga liki revolucionarjev. Poleti nosi majico z likom Che Guevara, čeprav ne ve točno, zakaj. Je posebnež, pazi da ni podoben večini, vsakdanjost zavrača.
Ko napreduje na poti življenja, se umiri,
a še vedno prinaša v družbo zdrav nemir in sveže ideje. Je še vedno bolj zase, a to ni več moteče. Ima številne dobre ideje, je bister, inteligenten, neposreden. Prinaša vizijo novega sveta, inovacij in prave humanosti. Bolj razume tudi druge, ni več arogantno vzvišen nad vsakdanjostjo. Ohrani kritičen humor.
Če je Vodnar v svojem razvoju zavrt, (q) postane prava senca svojega bistva. Za razliko od tipičnega Vodnarja, ki je
samostojen in svoboden, je zavrti tip nesvoboden, nesproščen. Hromi ga strah pred spremembami, iz okolice segajo vanj nenadne situacije, ki ga strašijo. Zgodijo se mu nepričakovane ločitve, nesreče.
£~(- Če Vodnar iz tega stanja preide v ® drugo skrajnost, postane potencirana podoba anarhista, svobodnjaka in upornika brez razloga. On je proti vsem in vsakomur, zaničuje vsako avtoriteto, je smešno nemiren in begav. Glavo ima polno novih (nekoristnih) zamisli, kar domisli, sproti podre. Odloča se hitro in v afektu, je glasen in opazen. Podoben je nedozorelemu pubertetniku.
Kaj je torej naloga Vodnarja? Najti mora pravo mero med svojo svobodo in svobodo okolice. Ideje mora očistiti ekscentričnosti in praznega uporništva. Ohraniti mora neodvisnost, a ne na račun dingih. Svojo originalnost naj goji, ne da bi preziral druge.
Na telesu pripada Vodnarju živčevje in vse, kar se tiče vzdražnosti. Bolezni, ki se lotevajo Vodnarja, so razni krči, epilepsija, nenadne poškodbe, udari električnega toka, nemir, histerija, živčni zlomi ipd.
Kakšen poklic ustreza Vodnarju? Lahko je znanstvenik, astronom, astrolog, inovator, elektronik, humanitarni delavec, arheolog, član ekspedicije ipd. Našteli smo nekaj zvenečih poklicev, a lahko je zaposlen tudi drugje. Važno je, da zadosti njegovi želji po osebnem prispevku, inovativnosti in individualnosti. Dobro se znajde tudi med prevratniki in anarhisti.
Zapomnimo si ključne besede, ki opisujejo Vodnarja:
trigon ©
SprejenUjive 	'aS,""Sti. . svoboden	Težavne lastnosti uporniški
izviren	M _]
humanitaren	revolucionar
bratski	ekscentrik
bister	nedorečen
odločen	‘hfhzmn
Novo!
Začenjamo z rubriko Astrolog odgovarja in svetuje. Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje Življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite, kako Živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Moderna astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori.__________
PRODAM Lado Samaro 1500 S, 1. 95. kovinsko modra, centralno zaklepanje, blokada motorja, šibedah, električni pomik stekel, lita platišča, radio PIONER, prevoženih samo 8.000 km, prodam za 12.400 DEM. Tel.: 063/452-657.
PRODAM video igrice FAMILV GAME z več kot 350 igricami za 100 DEM. Tel.: 063/712-801.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Imam V. stopnjo izobrazbe, izpit B in C kategorije. Tel.: 063/452-657. V NAJEM oddam prostore (40 -60 m2) v okolici Mozirja, primeren za mirnejšo obrt, skladišče,... Tel.; 063/831-863, zvečer.

Glas Savinjske
do 22.3.1%.,
Nagrada: bon za nakup obuWe v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva
&4BB*g9&ŠSrttac!e
.Guma In obutev, J.^o.
Rešitev križanke iz orcišnic številke:
■	„ r •	.77 vi 7 '

4
Rajko RIBIC
BRUŠENJE NOŽEV, ŠKARIJ IN POPRAVILO ČEVLJEV
Pečnikova 4, 63310 Žalec
^ SAVINJSKA
trgovska družba Žalec
-	Sirup Dana 3/1 razen maline
-	Sirup Daniela 1,5 l
-	Kompot hruška 825 g Every day

Bonboniera Sovereign 200 gr Park line
-	Tirolska klobasa mini Mercator
-	Blejska klobasa mini
-	IVeisser riese 3,6 kg
-	Kolesarska čelada X~PRO
-	Kolesarske
699.00
349.00
189.00
138.00 87,50
344.00 654,50
582.00
649.00 5.490,00
990.00
*	ZAVESE . popust 10% za gotovinsko plačilo.
*	STEKLO - kristal, darilo pri nakupu nad 3.000,00 SIT
Hmezad Kmetijska zadruga
PETROVČE
tel.. 708-173, fax.: 708-248
organizira
8. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 1996 v Petrovčah Vabimo k sodelovanju in obisku!
FARNI VALJAR
Brez elektrike (unplugged)
SREDA, 27.3.96 ob 20.00 VELENJE (VINSKA GORA -VEČNAMENSKI DOM) NAJ KONCERT NE MINE BREZ VAS!
Ljubiteljski slikar iz Mozirja, Vlado Parežnik, svoja dela na
ogled postavi v Galeriji Švagula v Celju, Kovinarska 10, od 15. marca do 15. aprila. Vabljeni!
ROMIH FRANC s.p.
Breg 79c, Polzela
Tel. fax: 0631720-200
DOLAR ANDREJ s.P.
Šlandrov trg 23, Žalec;
Stan. Ipavčeva 7, Žalec
-	instalacije centralne kurjave
-	vodovodne instalacije
-	instalacije plinske napeljave
od požarnih ventilov do uporabnih mest
-	svetovanje pri izgradnji instalacijskih in plinskih naprav
Tel. & fax: (063) 715 440
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
[J 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Gl 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
Telefon:
Podpis in žig:
X
Datum:... ......... .............................—--------—
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov:
SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec.
Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
1
I
I
I
I
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
Kasaze 71 a 63301 Petrovče tel./fax: 063 707 208 mobitel: 0609 618 232
PRRH6TRRSTVO
POTOČNIK
Polaganje ter izdelava talnih in stropnih oblog.
-t> lAMINATNI parket
Vaše stanovanie je gotovo in že vseljivo v enem dnevu! I
-=!> klasični in lamelni parket
.IFE
tehnična trgovina l eitro materialom
SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA: BLACK 8e DECKER, ISKRA, SUPER TECH ...
Ljubljanska 68, 63000 Celje - tel./fax: 063/472-421
Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure sobota od 8.00 - 12.00 ure
OPTIKA
BRANKA IRMAN s.p. Savinjska cesta 2,
NUDIMO VAM:
-	KOREKCIJSKA OČALA PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV
-	KONTAKTNE LEČE
-	SREDSTVA ZA NEGO IN VZDRŽEVANJE KONTAKTNIH LEČ
-	KVALITETNA SONČNA OČALA
3310 Žalec,
Tel.: 063/ 715-303 PE OPTIKA VELENJE (Zdravstveni dom) Vodnikova 1,
3320 Velenje Tel: 0631 851-956
PRIČAKUJEMO VAS:
-	delavniki od 8.00 do 18.00
-	v soboto od 8.00 do 12.00
Aškerčeva 4a, 63310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390
MEEC
Matrični tiskalnik od 34.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 16.500 SIT
k.
IBM APTIVA od
199.999 SIT ^
BLIŽA SE ČAS ZA ODDAJO OBRAZCA ZA DOHODNINO ZA LETO 1995 Pravilno izpolnjen obrazec vam lahko prinese kakšen tolar nazaj!
Sprejemamo tudi naročila za vodenje poslovnih knjig za samostojne obrtnike in podjetja.
!
PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV
IZVAJANJE GRADBENIH DEL:
-	gradnja stanovanjskih hiš
-	poslovnih objektov
-	industrijskih objektov
-	adaptacije in sanacije
-	rekonstrukcije
-	zunanje ureditve
IZDELUJEMO STROJNE OMETE!
ZASTOPSTVO, PRODAJA IN SERVISIRANJE *PFT* STROJEV ZA OMETAVANJE
Ill^rbavac
Rečica ob Paki 45 ! 63327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218
Prodaja vozil in rezervnih delov o servisne storitve o kleparska in ličarska dela o vulkanizerstvo o avtovleka
FIESTA
063/885-218
ESCORT
MONDEO
UGODNO
FIESTA CLASSIC MONDEO ATLANTA
Nova generacija
96
TRANSIT
SCORPIO
ŽE ZA 15.999 DEM 36.980 DEM
UGODNI KREDITI IN MOŽNOST TESTNE VOŽNJE
*
<
Q£
fi.
<
N
(A
<
>U
O.
N
O
>
CO
O)
0
>0
03
>
O
"D
ffl
X
u
CL
03
c
>
0
03
O
C
0
CO
to
ž
03
0
o
z
C/3
<
H-l
6
g
S
od
o
B
c3
n
>
v
o
03
ca
03
n
o
0
rt
d
•si,
§ § § ■§ s Q-
t §
^ J
c: o
1| ^ -S
g §
^ .o
If
§>
I
'/3
Ji"/A'
Celje - skladišče
D-Per
131/1996
5000003338,25 5
I
«S
s:
COBISS s
SN
55
5i
Si-
55
'S
su
«o
L.
CJ
(S)
• mtm > L.
U
(J)
o 3
?š
>U ^3 C0
O
>
N
O
£
u
c
>o
>to
□
>
O
o
Cl
>
u
cc
Q
<
u\
I
□
Ji
o
CM
co
o
h«.
00
co
o
m
05
00
h-
o
r-
U5
CO
co
r^
o
co
co
o
0
>o
>
o
0
Q_
O
00
00
co
0
co
■M"
0
g
<
“5
Z
>0
LU
tr
a
>
LlI
CC
Q
<
x
□
h
ž