Hatoliik cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na cel poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za retert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik izide'
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V Ljubljani 12. sušca 1869.
List 11.
Vera in njeni nasprotniki.
(Dalje.)
2. Kaj pomenijo besede druzega stavka, ,,s p o-s tuje m vsako vero?" Ali se ne pravi djansko: jaz nimam nobene za pravo; ali, spoštujem vsako kot dvomljivo ; ali, menim, da je to vprašanje, ktero rešiti ni taka reč? Pervo bi se reklo vsakako razodenje tajiti, in prepričanja, po kterih so celi narodi, knezi, modri in pri-prosti keršansko katoliško vero sprejeli, bi bile gola goljufija.
Kdor drugo terdi, je odpadnik, kajti znano je, da tisti, kdor nad lastno vero dvomi, je neveren. Tretje pa pomeni ravno toliko, kakor bi rekel: malo je na tem ležeče, ali človek sprejme resnico od Boga razodeto, ali ne; je vse eno, ali je Bog sam na svet prišel in nas učil ali ne, in zadnjič je vse eno, ali človek svoj namen doseže ali ne.
Da nektere taka govorica oslepi, ima vzrok v tem, ker se taki ljudje delajo, kakor bi stali na modroslovni visočini ter menijo, da z«-nje je to kaj posebnega. V resnici pa to ni nič druzega kakor senca in sicer prav slaba, zakaj nič ni pravemu modroslovju bolj nasprotno, kakor brezpametno spoštovanje vsacega verstva. Mo-droslovje to dobro spozna, kajti kdo je kdaj pravega modrijana slišal učiti, da čisla vse nasprotne načela? Ako je modroslovje za to, da se resnica zve, se ne more bolj nemodroslovskega početja misliti, kakor je ta, da se mirno pri zmoti ostati sme, da ne rečem mora, in kar je de nuje, da človek zmoto čisla. Nasprotnikov načelo nasprotuje tudi človečnosti (hu^ianiteti). Prava človečnost sicer uči, da ne smemo znr.otenih zaničevati, da moramo poterpljenje z njimi imeti in jih ljubiti; ali nikdar se še ni učilo zmoto terpeti. Kavno to pa pomenijo besede: jaz vsako vero spoštujem ; to hoče reči, jaz spoštujem tudi to, od česar sem prepričan , da ni resnično, ker resnica se ne nahaja v stavkih in mislih, ktere si nasprotujejo. Ako bi pa rekel, jaz milujem vse zmotene, jih ljubim, ne voščim jim nič slabega zarad tega, ker so v tamoti, bi ne govoril samo kot človek, ampak kot katoličan, kteremu se spodobi po besedah sv. Avguština zmotnjavo zaničevati, zmotence pa milo-vati. Ti pa govoriš ter praviš: jaz čislam njihove zmot-njave, neumnosti in bedarije, in to je ravno tako neumno kakor brezbožno govorjenje. Neumno je, ker praviš, da spoštuješ to, čimur na svetu naj manj spoštovanje gre, namreč laž, — in brezbožno, ker praviš, da čislaš, kar Bog neskončno sovraži in kar želi, da iz^ sveta zgine.
Ce se ti primeri, da naletiš na tacega širokoust-neža, ki terdi, da je vsaka vera dobra, in da on vsako spoštuje, pomeri ga z ojstrim očesom od nog da glave.
Ako vidiš, da se dela moža brez predsodkov, ne ve pa kaj je zinil, pomiluj ga, in če je moč, posvari ga; ako pa spoznaš, da je eden izmed mnogih brezbožnežev, ki take strupene govorice govorijo, nasprotuj mu s krepkim in pravičnim serdom. Glej , da ga prepričaš in osramotiš, in nič več ne se bo upal v tvoji nazočnosti kaj tacega spregovoriti. Nič več se ne bo potem modroslovca kazal zasramovaje Jezusa Kristusa in po njem odrešeno dušo.
(Dalje nasl.)
M*rihott*\fi občni cerkveni zbor.
(Gosp. F. Dupanloup-a, škofa orleanskega.) IV. Pogled v preteklost.
Vendar vas prosim, prijatelji in bratje v veri, ne delajte si prevelikega strahu. Lahko smo žalostni glede sedanjosti, še enkrat rečem, in precej prevzetno bi se mi zdelo serce, ki bi se ne žalostilo. Sinovi 19. stoletja, moji verstniki, so si delali lepe upe in gojili posebne nade; ali umreti bomo ravno kar morali goljufavši se. Pa kaj? je li naše kratko življenje cela povestnica? Nas ni bilo v IG. veku in nas ne bo več v dvajsetem; cerkev pa je bila in bo. Ko bi ji hotel prerokovati, česa se ima nadjati, bi vse moje prerokovanje ne bilo žalostno; in ako bi poprašal svoj spomin, bi bila sedanjost na dobičku mem preteklosti. Le ozrimo se na čase, kterih ni več: bomo li vidili veliko stoletij, ki bi ne bile imele svojih težav, svojih nevarnosti? Plašljivost nekterih katolikov me opominja na besede v bukvah modrosti: Ne dicas: Quid putas causae est, quod priora tempora meliora tuere ouam nune 8unt. Stultu est enim hujusce-
papeževske
zbore v srednjem veku. Se vse bolj zdihujejo papeži nad nesrečo svojega veka. In da ne gremo dalje, poglejmo le, kako je bilo pri tridenškem zboru ?
Ono stoletje jje bilo dovolj podobno sedanjemu v velikanskih iznajdbah, v vesel ji do učenost in v po-vzdigi umetnost; podobno tudi v nasprotni rabi teh darov. Šestnajsti vek je obljudil nedavno pred najdeno Ameriko, kazal tam strašno lakomnost in nečloveštvo in vpeljal sramotno sužništvo. Tam si je nabiral zakladov in jih obračal v pohujšanje in spridenje življenja. Ali če natančneje pogledamo na tedanje prestole in ljudstva in celo na cerkev, razkrije se nam še veliko žalostnega. Ravno to 16. stoletje je vidilo Henrika VIII, Elizabeto, Kristjana II, Ivana Straha, Medieis-a, Karola IX in Henrika III. Vidilo ropanje Rima in oblego Pariza. Tako imenovana reforma nam je raztergala cer-
•) Eccl. VII. 11.
kcv in razdvojila keršanstvo. Le berite življenje velicih in svetih mož tistega časa, Karola Boromeja, Frančiška Šaleškega, kako vam razkrivajo slabosti in napake cerkvenega in družbinskega življenja. Le berite pečatnice, s kterimi so sklicali papeži tridenški zbor, in vidili boste, če ni Adrijan VI, Pavel III, Pij IV še hujše tožil o nevarnosti keršanstva, kakor Pij IX. Mlačnost, nered, pohujšanje, slabo podučena duhovščina, verski redi pro-pali, in potem razdvojeni vladarji, ljudstva zatirane, vojska dan na dan, po vseh deželah. In da govorimo le o zboru, ki se je bil sošel v tako žalostnih stiskah: Treba ga je bilo sklicati v malo mestice, skrito med tirolskimi gorami, čakati šest let na dobro voljo knezov, z njim prenehati, ga zopet;pričeti, in neprenehoma boriti se s krivico.
Toda zastonj so zapreke! Moč sv. cerkve je premagala vse; in po cerkvenem zboru, kak prizor na enkrat! Kako veliki možje, kako velikanske djanja se rode ravno v zboru in po prerodivnem duhu, ki gaje razlival zbor med keršansko družbo! Sv. Karol Boromej, sv. Filip Nerijan, sv. Peter Alkantarski, sv. Terezija, sv. Janez s Križa, sv. Frančišek Salezijan, sv. Joana Šantalska, sv. Vincencij Pavijan, sv. Frančišek Borgija in sv. Frančišek Regis, deležniki duha sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksaverija;.. pa mnoge družbe, dobrotne naprave, ki so spet v cvetje spravile duhovsko življenje in versko obnašanje in povsod oživile nauk, red in ljubezen: In vkljub vsim prepadom, ki jih je imela ta neumerljiva mati človečanstva sv. cerkev preskočiti, ima vendar sedaj Božje hiše v Jeruzalemu, prostost v Pekingu in v Carigradu, svoje škofe na Angleškem in v Nizkozemlji, svoje zbore v Baltimoru, misijonarje v Afriki, Avstraliji in Japonu; veseli se v dnu serca vi-diti vkljub vsemu, kar si ima še želeti in kar obžaluje , da so sploh novsod pravičniše postave, menj liudodelnc vojske, bolj obvarvani mlajši, da se reveži bolj podpirajo, sužniki oprostujejo. Ako Cerkev natančneje pogleda tako imenovano reformo, ki se je bila tako oblastno vzdignila na politični podlagi v 16. veku, jo vidi v naukih brez stalnosti, pa da je dokončala svoj čas in ji orožja pomanjkuje. Nasproti pa katoliška cerkev, ki so ji natvezali, da ni več prenašati njenih razvad, ima papeža na čelu, kterega imenitno čednost mora človeštvo spoštovati, ima več in gorečniših škofov, pobožne, zedinjenc, vdane mašnikc , učene in krepostne redove, uterjene v preganjanji in revščini. In ko cerkev zdaj hoče sklicati cerkveni zbor, ga skliče v sam Kim, in znajdbe svetnega duha so ji le v prid in pomoč.
Ne mižim in ne molčim o slabostih našega časa in o dušnih stiskah in dušnih nevarnostih. Pa tudi nočem biti nehvaležen za Božje dobrote in ne spregledati moči, ki jih vedno prihranuje svoji ccrkvi, ter polajšanj, ki jih deli dobremu tudi v nar hujših časih. Sicer pa ne smemo pozabiti, da človekova naloga je vsak čas vojskovati se in da vsak vek ima svoje delo in svoje terpljenje. Obžalujem sedanji čas: preklinjam ga ne; nad ljudstvi ne obupujem, ne mečem prekletstva na vladarje; oni niso vsegamočni; samim so v ozir jemati velike težave. Molim veliko več zanje, kakor moli cerkev: kolikor premore moj slabi glas, zavračam na znamnja, ki se gode, in svarim vse, vladarje in ljudstva ; tir jam pa, da naj zvesto in odkritoserčno pripomorejo k tako veličastnemu delu sv. cerkvc v zveličevanje in oliko sveta.
Troje hudo pred vsim je sedanji čas do verha pri-kip» lo, in nam daje britko zdihovati, namreč zatopljen je vere, kar se godi in pospešuje po veri sovražni vodbi vednostnih in moarijanskih ukov ; dalje spačenost in razuzdanost življenja, ktero pohitruje sto in sto novih pouiočkov nekega kužljivega semenstva: in
poslednjič pomotne razpertja (lažnjive nerazpozumljivosti)* ktere verski sovražniki neprenehoma trosijo med cerkev in sedanje ljudstva, to je njih najljubše opravilo?
To troje hudo v drobu občinstva napravlja razpor, zaničevanje Boga in vsake veljave, napuh in sovraštvo, ki žuga družbinstvu vedno povračevanje rogovilstva.
(Dalje nasl.)
Spominki
iz življenja ranjcega vis. čast. g. Janeza Stibjel-a, misijonarja v Ameriki, roj. v Kamnji v nadškofiji goriški.
Spisal France Buuec.
Rajni gospod misijonar je bil rojen 31. okt. 1821 v kamnjenski podružnici Vertovin-u. Stariši, pošteni slovenski kmetovavci, so kmali spoznali, da sinek ni slabe glavice in da ga zelo veseli se kaj prida naučiti. Zato so go namenili za duhovski stan. Pošljejo ga v šolo v Gorico. To je bilo za bistrega dečka veliko veselje in poredoma je doveršil začetne in latinske šole. V zadnji latinski šoli ga vzamejo k vojakom, in vže je bil zmenjal dijaško suknjo z vojaškim plajšem. Sta riši, edini brat in 4 sestre, kteri vsi razun matere še žive, so vse storili, da bi Janeza vojašine rešili, ker tisti čas ni bilo tako lahko od vojašine odkupiti se. Le 14 dni pa je jedel Janez vojaški kruh; od vojaščine odkupljen se poda koj v goriško duhovšnico in po dover-šenih 4 bogoslovskih letih je bil od rajnega mil. knezo-nadškofa Lušin-a 21. sept. 1845 za mašnika posvečen. Pervo službo je rajni dobil kot domači učitelj pri graj-šaku g. Lantiri-ju v Gorici, kjer je bil učitelj in odgo-jitelj sedajnemu živečemu grajšaku g. Dragotinu Lantiri-ju, kteri večidel biva na svojem gradu v Vipavi. Kmalo potem ga pošljejo milostljivi nadškof za koope-ratorja v Bovec in ne dolgo potem za duhov, pomočnika v farno predmestje na Placuto v Gorico. — Dolgo popred, kakor njegov brat Tone sam pripoveduje, je želel se v amerikanski misijon podati; dopisovanje z ondotnim tačasnim misijonarjem ranjc. gosp. J. E. Mo-zetič-em, našim rojakom, naslednjim korarjem goriške nadškofije, mu je popolnoma pogumnost dalo se v Ameriko podati temveč ker mu je bil tudi brat Tone njegov sklep še poterdil. Tako se kmalo potem leta 1850 mesca avgusta poda čez Dunaj v Ameriko. —
Iz njegovega pervega lista, kterega je starišem pisal iz Amerike, naj posnamemo to-le: „Ljubi stariši! Vsaki dan slišim vaš glas; Tone pravi: Janez je šel v morje ribe lovit; pa čeravno jc bilo vreme nevgodno tako, da med kosilom, ko sem si meso rezal, mi jc krožnik z mesom vred na tla telebil zavoljo groznega viharja, in sem potem s tal čepinc pobiral, sem vender srečno prišel 21. septembra v Alleghany. Koj se podam k gospod Mozetič-u, kteri me zelo prijazno sprejme itd." — Zavoljo bolehnosti se gospod Mozetič koj po njegovem prihodu nazaj v Evropo poda, prepustil mu je bil svoje imetje — slamnato posteljo in žakljič kave, — zavoljo česar smo se potlej po njegovem prihodu večkrat prijateljsko vedrili. — Aled tem je pa z gosp. Mozetič-em , kteri je v Gorico pridši postal korar stolne cerkve, vedno redno dopisoval, in tako so vselej njegovi stariši in rodbina po imenovanem gospodu zvedili, kako se njih gosp. Janezu v Ameriki godi. — Starišem je bil pri odhodu v Ameriko obljubil, da čez tri leta jih bo vže obiskat prišel, in sicer po materni blagoslov, kterega mu pervič ni bila dala, kar se je pa komaj po 81etnem pričakovanju vresničilo. Opravila mu niso dopustile se v Evropo tako hitro nazaj podati. Zidal je namreč, ker ondotni farani cerkve niso imeli, velikansko cerkev z dvema zvonikoma v podobi kakor je cerkev sv. Ignacija na Travniku v

Gorici, šolo in farovž za dva učitelja, 2 duhovna pomočnika in samega sebe, in prišel je svoj rojstni kraj obiskat perve dni mes. jul. 1858. — O kaki prizori, ko so stariši po dolgem pričakovanju svojega sina g. Janeza spet vidili in se objemali! — Pero ne more teh trenutkov popisati, le občutiti zamore tisti, kteri si oko-lišine misli. — Ko naši farani zvedo, da se njih rojak domu bliža, ga velika množica pričakuje; možnarji pokajo, farni zvonovi trijančijo, in množica ljudstva misijonarja s poštovanjem in veseljem spremlja. Se vč, da č. gospodu ni bilo to spremstvo po volji, ker so bili sama ponižnost in krotkost; ljudstvo pa ni hotlo drugač. — Bili so doma blizo mesec dni, dne odhoda pa niso hotli nikomur naznaniti. 27. julija tistega leta so pridi-govali v podružnici Skrilje, kjer jih je velika množica vernega ljudstva poslušala. — Nastopil je 15. dan avg. 1868 ; bil je shod njih rojstnega kraja v Vertovini. Bili smo tisti dan po doveršeni službi Božji pri njih rodbini vsi židane volje, pomenkovali smo se to in uno; njih mati (ktera je ravno pred letom umerla), je bi!a gospodu sinu obljubila ne le blagoslova, temveč da ga bo spremila do Ljubljane pri odhodu nazaj v Ameriko, in če bi bilo jutrašnji dan; in res, med živimi in veselimi slavo-klici so dan odhoda berž za drugi dan odločili. Mati, brat in tukajšni kaplan Jož. Jarc in drugi izmed rodbine so jih spremili do Ljubljane. V Ljubljani se z našim misijonarjem niso mogli dolgo muditi, ker hla-pon je imel naprej odriniti; mati s sinom, in oni si sežejo v roke, vošijo srečen odhod in se oslovijo prijazno in veselo; g. Janez v Ameriko, — drugi spet nazaj domu. — Vže pri odhodu je bil misijonar starišem obljubil, da k večemu 5 let se bo v Ameriki mudil in ko bo dolg poravnal, kteri ga je tlačil s čez 60.000 dolarji zavoljo zidanja nove cerkve, se bo spet domu vernil. Ali njegova marljivost in delavnost v Gospodovem vinogradu mu ni dala počitka. Zidal je pozneje učilišče, kakor je bila nam »Danica" omenila, novo pokopališče, in se je s tem še bolj v dolgove zakopal. Mesca junija lanskega leta je starišem pisal (ker je bil jim pismeno obljubil, da pride preteklo spomlad domu in ni prišel), da pride gotovo prihodnjo spomlad, in med drugim tudi, da ima hud kašelj. Nič kaj po volji ni bilo doma opom-njenje od kašlja; pričakovali so ga sicer od dne do dne, dokler ni nam »Danica" žalostnega sporočila naznanila, da se je podal v boljši dom kot je Evropa vživat večno veselje. Naj mirno počiva!
JKq/ fe to t svobodni zidar (fTaJmav-rar), in svobodno zidarstvo (frc\f-mavrarstvo) ?
V. Po skušnje.
Razne poskušnje, s kterimi frajmavrarji svoje zapeljane žertve sprejemajo, so tako neslane in brezbožne, da je nevredno te gnjusobe obširno popisovati. Le nektere reči o sprejemi naj še omenim.
Dva prosta zidarja veržeta poskušenca skoz velik okvir (rom), ki je s papirjem prevlečen , in ko papir preterga in na uno stran telebi, ga dva druga mavtarja vjameta, da si kje nosa ne razbije. — Tako imenovani »velečestiti" potem bogokletno moli neko molitev na čast frajmavrarskemu patronu, ki ga imenuje ,,Veliki mojster sveta." Svobodni zidarji radi in pogosto Božje ime izrekujejo, pa le po hinavsko, ker oni so bogatajci, ter le natoro časte, kar priča Fr. Ragon, mavtarski pisatelj. — Med dolžnostimi, ki jih novinec sprejme, se mu naj terje zapoveduje molčečnost, da ne sme nič razodeti. To kaže, kakošna je njih poštenost, ker se boje s svojimi slepijami na svitlo.
Kedarkoli človek pomisli 7 da na milijone mož že
dalj časa dela te sramotilne in nespametne poskušnje, res ga mora serce zaboleti, pa tudi začuditi se mora^ kakor piše „raali tiger," svoboden zidar, „čuditi se mora, da se ljudje v enomer dajo slepiti." Da ni satan vmes, noben mož z umom in misleč ne bi se udal tim otročjim in zopernim burkam. Človek skorej ne bi verjel, ko ne bi pričal zidarski obrednik, ki ga je sama družba na svetlo dala. — Nasledvaio tri hoje.
Perva hoja je takale: Grozobrat trikrat pelje novinca z zavezanimi očmi po snidnici gori in doli, in sicer na posebnem mestu, ki je nalašč za to odločeno. Mož stopa po premikalnih deskah, ki leže na valjarjih, imajo nekove špice, in se umikajo izpod nog; potem stopa po padaličastih ali spodjemnih deskah, ki se mu vdajajo, da meni, da bo padel v globočino. Na to mora lezti po stopcih brezkončne lestvice, in kedar neče več naprej , vpijejo mu , naj le še leze ; ako meni, da je jako visoko prilezel, velč mu, naj se doli spusti,... in mož cepne kake tri čevlje visoko. Ves ta čas pa delajo taki ropot in hrušč kot da vihar buči, grom bobni, toča verši in otroci kriče, ob kratkem: strašen hrup in truš delajo. — Taka je perva hoja — zelo neumna, in enako neumne ste naslednji, kakor tudi očiščevalni plemen.
Pred zadnjo poskušnjo moža v drugič opomnijo, da vsak, kdor hoče biti svoboden zidar, mora se slovesno zavezati, da bo storil vse, kar bi blagor svobodnega zidarstva od njega zahteval, pripravljen mora biti, da koj na pervi poziv žertvuje svoje življenje, če bi kedaj treba bilo.
Ko tirjavec priterdi, da bo storil vse, naj je, kar če, velečestiti dostavi: „Moramo se prepričati, če ni to prazno zagotovilo. Dovolite, da vam zdajci pušamo." — Ko tirjavec privoli, mu žilo malo oprasknejo in narede, kakor da teče kri, potem roko zavežejo, ki jo nosi v naramnici.
Velečestiti mu koj zopet prigovarja, naj si tudi »zidarski gerb" z razbeljenim železom da vžgati na persi, in zgodi se tudi slepilna komedija z nažganim koncem vpihnjene sveče ali pa z ogreto steklenico. Nazadnje mora tirjavec še bratu »miloščinarju" šepniti na uho, koliko hoče darovati siromašnim zidarjem.
Zato, češ, ker je mož bil serčen v poskušnjah, ga »obrednikar" in »velečestiti" posvetita za učenca s tem, da ga učita, kako se naredi pervi in dva druga koraka v kotu podolgovatega čveterovogala! Tako telečje pameti so ti mavtarji! — Peljejo ga na to k altarju »priseganja." —	(Dalje nasl.)
Tri mesce na Jutrovem.
XXXV.
(Kako se cerkvone molitve zlagajo 8 ss. kraji. Sprejem v Nazar«tu. Kapela oznanjenja. Procesija. Odgojilnica nazareških redovni«-. Neka zgodba. Cerkve. Dober tovarš. Nekoliko iz zgodovine mesta Nara-reta in sedanji stan. Kaj mestu pomaga kviško? Sv. ma*a v Ma-rijni hišici. Velika maša v tesarniei sv. Jožefa. Studenec Marije I>.
Cerkev nezedinjencev. Kristusova miza.)
21. mal. travna je bilo pred praznikom, ki se imenuje »varstvo sv. Jožefa," in vse kaj drugač ginljive kakor sicer so bile besede v vcčernicah: »Missus est Gabriel Angelus a Deo in civitatem Galilaeae, cui nomen Nazareth, ad virginem desponsatam viro , cui nomen erat Joseph, alleluja." To je: »Poslan je bil angel Gabriel od Boga v mesto galilejsko, ktero sc je imenovalo Na-zaret, k Devici zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, — hvalimo Boga!" Popotovali smo namreč proti Nazaretu, ko sem večernice molil od tega praznika. Ravno proti temu mestu iti in grede tako branje iz brevirja moliti, to je kaj posebnega za katoliško serce. V sveti deželi dnevnice moliti je vse kaj druzega, kakor pa drugod, zlasti se psalmi kaj lepo podajo, ker
do3tikrat tako živo živo zadevajo ravno na kraj, kodar človek hodi, ali pa na bližnjega, ali tacega, ki ga je ravno ogledoval.
Ljudoljubni očetje frančiškani v Nazaretu so nas precej sprejeli in nam postregli z limonado in kavo. Iz nove romarske hiše, kamor smo se bili vstanili in ki je ločena od samostana, smo šli v ccrkev in v duplino Marije Device, to je, v tisto kapelo pod velikim altar-jern, kjer je nekdaj bilo stanovanje Marije Device in ji je bil angel Gabriel napovedal včlovečenje Sinu Božjega, kakor se moli: „Angel Gospodov je Devici Marii oznanil, in jc spočela od sv. Duha" itd. Bili smo nato pri procesii, ki jo imajo čč. oo. frančiškani k svetišem tega kraja, kakor je navada tudi v Jeruzalemu in Betlchcmu. Tako čast. očetje leto in dan neprenehoma preslavljajo po naj večih svetiših skrivnosti sv. vere. Kaj lepo so pri tem ginljivem opravilu peli dečki s patri vred. Se tisti večer smo mesticc nekoliko ogledali. Vidili smo odgojilnico nazareških redovnic, ki imajo več libanskih sirotinskih deklic v reji, in tudi zunanjo šolo za naza-reške deklice. Morajo pa po otroke dostikrat na dom hoditi, kar bi tudi pri nas bilo marsikterikrat potreba. Po unih krajih ni nič govora o ločenji šole od cerkve; zadovoljna je turška vlada, ako jim kristjani mladino kaj olikajo. Tako jc bilo nekdaj tudi pri nas; kar je zdaj bolje, jc storila katoliška cerkev. Pravila nam je neka redovnica, kakošne neusmiljenosti se včasi v unih krajih dogodč. Pred malo leti so bili človeka oropali, mu vzeli osla in robo, njega pa so pokopali; bil pa je Še živ in nc čisto zasut, in je torej zopet na dan iz-lezel. Zunanja šola je imela takrat 100 otrok; znotra-tijih smo vidili kacih 13 — 15 na dvorišu. Spovednik redovnic stanuje v neki hiši jeruzalemskega patrijarha. Redovnice so doma s Francoskega. Tudi zdravila sestre dajejo, ker v Nazaretu ni nobenega zdravnika. Pred nekaj leti je bil ondi eden frančiškanov sloveč zdravnik. Lekarnico smo šc zdaj vidili, in tudi frančiškana, ki sc nekoliko z zdravilstvom peča.
Potlej smo bili v ccrkvi zedinjenih grekov, ki je bolj revna, — in v katoliški maronitovski cerkvi, kteri imajo tukaj kacih 250 vernikov in še dve podružnici, pa samo enega starega duhovna, kteri je bil viditi prav pobožen mož. V greški cerkvi je duhoven ravno nekoga špovednval, in sicer očitno zadej v cerkvi; z veliko ponižnostjo jc vstrič njega stal (je že neki taka šega), spovednik pa pri njem sedel. Ko smo iz cerkve šli, je nekdo ob vratih skledico deržal za milošnjo. Ta navada je pogosto na Jutrovem. — Tudi memo anglikanskega tempeljna sino šli. Ti kraji še z druzimi, ki smo jih drii<;o pot vidili, so na gornji strani mestica. Ob sedmih nam je bilo z lepo večerjo postreženo; Bog plačaj dobrim patrom! Romarnica, kjer smo stanovali, se imenuje „Casa nova," nova hiša, in je prav čedno, vkusno in pripravno 1. 1845 dodelana. Stanovala sva skupaj v eni sobici s čast. gosp. Fr. Verličem, Štajercem in prav ljubim prijutlom. Oba sva bila zadnje dni v Nazaretu nekoliko bolehna, še bolj pa g. Verlič.
Preden drugo opazovanje dalje pripovedujem, naj zapišem nekoliko iz zgodovine in sedanjega stanu tega preimenitnega mestica. Nazaret (arab. en-Nasra") je na vir-avi, pa vender v nekakem kotlu med drugimi gorami suzidau in se po brežuljku skladoma dviguje. Vinogradi in verti z granati, oljkami mesticc obdajajo. V stari zavezi mesto ni nikjer imenovano; dobilo je znamenitost še le od presvete deržine. Konstantin s svojo materjo je ondi pervo ccrkev zidal; do njegovega časa so stanovali v Nazaretu sami j udje, nobenega drugoverca niso terpeli. Ko je bil sv. Jeronim prišel v Nazaret, je našel ondi terg s cerkvijo na mestu oznanjenja , in drugo na kraju, kjer jc Zveličar odrasel. Po pervi križanski voj-
ski je bil v Nazaretu škofijski sedež. L. 1187 je dobil Saladin Nazaret v oblast. Pozneje je prešel zopet za malo časa v roke kristjanov, ko je 1. 1250 bil sv. Lu-dovik tam na božji poti; ali 1. 1263 ga je bil Bibars Bondukdar, sultan egiptovski, do čistega razdjai. Ob času križarskih vojsk, ko so bili Saraceni razdjali mesto in svetiša, je bila po pobožnem izročilu oteta hišica Marije Device, po angelih (1. 1291) prenesena na Ter-sat in čez nekaj let od ondot v Loreto, kjer se še zdaj časti. — Skorej skoz 400 let je bil potlej Nazaret v pustoti ali obljuden samo z musulmani. Se le leta 1620 je emir Fahr-ed-Din oo. frančiškanom zopet dal hišico oznanjenja in dovolil novo cerkev zidati; pa še le med 1720 in 1730 je bila cerkev zidana, vender ne v poprejšnji velikosti in lepoti, samostan je bil razširjen in kerščansko prebivavstvo se od tistikrat množi do današnjega dne. Do 4000 prebivavcev ima menda zdaj mesto, izmed kterih je kaka dobra tretjina mohamedanov, četertina latinskih in maronitovskih katoličanov, drugi so nekaj zedinjeni, nekaj nezedinjeni greki. L. 1837 je mesto veliko terpelo od hudega potresa. Keršanska olika s svojim misijonom in šolami, ali sploh keršanska vera, je Nazaret tako povzdignila, da je med naj znamenitišimi sirskimi mesti. Ljudstvo je bolj priljudno kakor po druzih mestih in tudi čedniši rasti. Sploh se Nazaret vedno širi in zlepšuje, zlasti ker ima tudi obertnike, rokodelce in tergovce. Sicer pa je po mestu še precej nesnažno in nedušno, akoravno je od deleč prav lepo viditi in so hiše res sploh prijazno oličene, bele in po verhu plane po ondotni šegi.
Naslednji dan (26. mal. trav.) sem maševal v hišici Marije Device, ravno pri altarji angela Gabriela. Pozneje bom to svetiše natanko popisal. O '/„7 je bila arabska pridiga s sv. mašo. Ker je bil ta dan omenjeni praznik sv. Jožefa, je bila pozneje velika maša v drugi cerkvi, bolj proti severu , namreč v nekdanji delavnici sv. Jožefa, ki je bila ravno obnovljena in še močno prazna. Tukaj je bil odrejevani prečešeni Odrešenik sveta v svojih mladih letih, tukaj je pomagal Jožefu in Marii delati in dajal je prelep zgled nazareški mladini. To zaznamnuje tabla ob altarji z napisom:
Hic illis subditus erat.
Tukaj jima je bil pokoren.
O slovenska mladina, ko bi prevdarjala, koliko imajo te besede v sebi! — Velika maša med lepim petjem dečkov in oo. frančiškanov je bila dolga; pričujoči so bili, mislim, veči del vsi oo. frančiškani in dosti obilno število ljudstva. Pri petih litanijah loretanskih v arabskem jeziku je vsa cerkev odgovarjala. Nočem zamol-čati prigodka, ki naznanuje značaj nazareškega ljudstva. Imel sem v roki majhne arabske masno bukvice, ki sem jih bil kupil v Jeruzalemu; majhen deček zraven mene to spazi, me zdajci zaupljivo poprosi, da naj mu knjižico posodim. Prav lično med čednim obnašanjem bere potlej iz bukvic maso in na koncu mi knjižico pošteno zopet da. So ne mara evropejski „liberalci" arabčiča tako oraikali? —
Po cerkvenem opravilu nam je Br. Benvenut, Mo-ravec, skazal studenec Marije D. zunaj mesta proti vzhodu, kamor je Mati Božja po vode hodila in zanesljivo velikrat Jezus z njo ali pa tudi sam. Kako posvečene so stopinje, zaznamnjane s hojo presvete Deržine. Stena jc, sc mi zdi, ob kraju nekega poslopja, iz stene je šest duškov, iz kterih voda teče več ali manj ; nekteri sc s pipo odpirajo. Ljudi je veči del polno, ker jutrovci vodo nekako posebno spoštujejo in se radi umivajo. Voda, kakor sploh po unih krajih, ni tako hladna kakor pri nas. Nad potjo grede k studencu smo vidili cerkev nezedinjenih grekov, kteri imajo dve ccr-
kvi v Nazaretu, pa naj lepši hiše, ker oni z denarom ongavijo. Sploh povsod, kjer je le kaj mogoče, se na-stanujejo razkolniški greki, dostikrat v škodo katoliške vere. Toliko lepše pa bo enkrat, ko se spolnijo časi in pride veliki dan, da se verne greška cerkev k katoliški edinosti.
Popoldne smo ogledali v gornjem kraju mestica nekaj posebnega. Prišli smo v obnovljeno 1. 1861 dodelano kapelo in našli smo ravno sredi cerkvice silno veliko, skorej podolgasto in štirioglato skalo, ali bi djal pečino mehke lastnosti. Kaj če to v sredi cerkve? Izročilo pravi, da je Zveličar z aposteljni pogosto na nji jedel in ima torej ime MensaChristi, to je, Kristusova miza. Kes, prav pripravna je za obedovanje. Cez 8 čevljev je dolga, kacih 7 čevljev široka, 21/«—3 visoka ter ima 39 čevljev v okrožji. Ko so kapelo popravljali in ličili, so pri znožji nekaj skale odbili in vzel sem je tudi jaz lep kos seboj v spomin. Tlakana je cerkvica s prelepim marmorjem iz Italije, ki vsaka ploša stane 8 piastrov ali blizo % gl« Moravec Br. Ben-venut je delo oskerboval in olepšave sam delal, iz česar se vidi, da po samostanih je še zdaj umetnost in vkus ter niso še vsega v štant vzeli „liberalci", ki samostance kakor živine preganjajo in nehvaležno obrekujejo, to pa potem ko so toliko storili za omiko in povzdigo narodov. Podoba Zveličarjeva, določena za veliki altar, je imela priti iz Benedekt, za stranka altarja bi imeli radi
f>odobi Jezusovega in Mari j nega presv. Serca — neko-iko veči v pozlačenih okvirih; ako bi ju kdo napravil, bi si pridobil lepo zaslugo za to svetiše. (To sem bil zapisal tam bivši, če so ju med tem že napravili ali še ne, kdo si ve?)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Odbor „kat. družbe" je v seji 5. t. m. med seboj izvolil: gr. Wurmbranda, očeta, za predsednika; in dr. E. Kosta njemu namestnika; dalje je tajnik dr. Vončina, knjižničar dr. Sterbenec, denar-ničar g. Gerber, zapisnikarja gg. Močnik in Klein. Iše se stanovanje za družbo in gg. gr. Wurmbrand, Gerber in Drašler so sprejeli nalogo za kaj primernega po-zvediti in v prihodnjem snidu o tem poročevati. Ude v družbo sprejema odbor in imena novih družnikov naj se izročujejo ali pošiljajo odbornikom. Mnogi novi udje še niso dobili sprejemnic, ker pisanje precej časa vzame, nekaj jih je pa pri enem ali drugem odborniku že gotovih. Vsak naj torej za sprejemnico pri tistem odborniku popraša, pri kterem se je zapisal. — Govorilo se je dalje o vošilu za sv. Očeta za petdesetletnico in sklenilo se, da naj se vošilo sostavi in za umetno opravo izroči kakemu lepopiscu; tudi za to je odbor izvoljen. G. dr. Cebašek je prevzel nalogo sostaviti za ude knjižico o petdesetletnici, kteri se bo dala na čelo dostojna podoba sv. Očeta. Naša misel je, ako bi kaka duhovnija ali cela dekanija na Slovenskem mislila potrebovati kaj veči število tacih knjižic za tako slovesni god, naj bi družbi to naznanila, da bi se na to ozir imelo pri natiskovanji. Bukvice, ki jih udje zastonj dobe, bodo za druge naprodaj po spodobni ceni.
Govor dr. A. Čebašeka
pri vstanovnem velikem zboru. Hvaljen bodi Jezus Kristus!
S tem lepim pozdravom, ki naj bo po svojem pomenu in bistvu začetek, središe in konec sleherne keršanske družbe, sklepam, častiti zbrani, spodobno zahvalo, da ste se tako obilno snidli k pervema vstanov-nemu zboru naše družbe, ki se je pred kratkim rodila ko nar mlajši hčerka kat. cerkve, in se zdaj pridružuje
starejšim sestricam druzih dežel, po kterih se je zbudilo novo katoliško življenje. Naj bi tudi naša družba bila zlata zarija, ki napoveduje med nami lepši dau katoliške zavednosti in čednosti! —
Po opravilnem redu je moja naloga, Vam kratko naznaniti o delavnosti vstanovnega ali začasnega odbora in o sedanjem družbenem stanu.
Že mesca kimovca pr. 1. se je sprožila blaga misel in spoznala živa potreba, da naj bi se po zgledu druzih dežel in mest vstanovilo tudi v Ljubljani društvo, s kterim bi se budila in krepčala katoliška zavest in ljubezen zoper mnoge nevarnosti in napade nove dobe.
V ta namen se je zasebno mnogo posvetovalo, in obilno število poštenih in veljavnih prebivavcev našega mesta se je podpisalo in izrekla se želja, da naj se napravi katoliška bralnica ali čitalna družba ko pomoček, da se ložej doseže, česar je treba v sedanjem času, v kterem slabi časniki in gledišne igre, politične društva in drugi očitni in skrivni nasprotniki z združeno močjo butajo v kat. zavest in življenje, da bi ga omajali ali podkopali tudi v sercih zvestih vernih. —
Ker nove deržavne postave tudi nam pravico dajo, da se smemo zbirati v društva, so se podpisani povabili po imenu 29. list. pr. 1. v mestno dvorano. V izverstnem govoru visokorodnega gr. Wurmbranda, ki se sme po pravici imenovati oče in sicer skerbni oče naše družbe, se je takrat naznanil namen in potreba take katol. Čitalne družbe, in se je za to izvolil vsta-novni odbor, čigar naloga je bila, v življenje klicati zaželeno družbo in zanjo osnovati potrebne pravila (štatute).
Ta začasni odbor se je večkrat zbral v posvetovanje, kaj in kako bi se napravilo; pa prcc od začetka je spoznal, da zgolj čitalna družba bi bila pretesna ali preomejena za različne namene in potrebe katoliške družbe, ki se ima ozirati na različne potrebe časa ter jim zadostovati z mnogoterimi pomočki. Zato je odbor sklenil, naj se namesti zgolj bralnice na dan spravi katoliška družba, ki ima obširniši namen, namreč z mnogoterimi pomočki buditi katoliško zavednost in po moči skazovati v djanji keršansko ljubezen. Za tako družbo je sostavil odbor pravila, ktere razkladajo namen in nalogo, pomočke in pravice take družbe; te pravila so sploh že udom znane.
Pravila so se dale tiskati v nemškem in slovenskem jeziku, in 9. grudna so se podpisani spet povabili v mestno dvorano, da bi se posvetovali o novih statutih; in res se je bilo zbralo obilno število iz različnih stanov, ter so enoglasno poterdili in odobrili te pravila za časnega odbora.
Ta odbor je tako poterjene pravila nemudoma predložil visoki deželni vladi v poterjenje, in visoka vlada je 23. grudna odboru naznanila, da nima nič zoper osnovo kat. družbe na podlagi predloženih pravil, kakor so to naznanovali slovenski in nemški ljubljanski časniki.
Kmalo po tem se je odbor obcrnil tudi do mi-lostivega kneza in vlkofa s ponižnim naznanilom te vladno poterjene družbe, ter je razložil začetek in potrebo take družbe, zoper ktero se nasprotniki vsake vere že zdaj repenčijo; tudi jim je poklonil družbine pravila in v pospeševanje svojega početka prosil Njihovega blagoslova.
Milostivi knez in škof so s častitim odgovorom 4. svečana priznavali blagi družbeni namen, ki je vreden vsega truda in nar bolj blage moči, ter so izrekli svoje serčne vošila za obiln vspeh katoliške družbe.
(Konec uasl.)
Zahvala. Prejel sem danes po č. vredništvu „Zg. Danice" 20 gld. v prid katoliške družbe iz dobrih neimenovanih rok.
Poterdivši sprejem naznanuje serčno hvalo v imenu ,;kat. družbe" njen predsednik
V Ljubljani, 6. sušca 1869. Vilj. gr. Wurmbrand.
— Za pesem „Prelep vertec," na ktere primeren napev je od dekana Rozmana v Konjicah darilo postavljeno, je prišlo od 22 raznih skladateljev čez 30 napevov. Veliko jih je od mladih gg. učiteljev; to je jasno znamnje, da tuai v glasbinih zadevah je konkor-datna šolska doba vse kaj druzega, kakor pa jo lažnjivi cerkveni sovražniki razvpivajo. Zastran presoje pa se je nam primerno zdelo, to reč gosp. razpisavcu samemu izročiti; torej smo te dni vse izdelke z darilom vred poslali prečast. gosp. kanoniku in dekanu Rozmanu v Konjice. Od ondod tedaj se ima nasledek zvediti. Da bi se pa take poskušnje nadaljevale, bodi priporočeno blagoserčnim dobrotnikom, ki so zmožni, naj bi na pr. na ktero si bodi Bilc-ovih prestavljenih cerkvenih, ali kako drugo pesem darilo stavili. V shodih »katoliške družbe" bi se kaj dobro podale enake skazovanja in petja novih umotvorov, kadar družba toliko k moči pride.
O tej priliki tudi prosimo slovenske pesnike, naj bi kaj zapeli za zlato mašo sv. Očetu in enacih lepih pesem v „Danico" pošiljali.
Družba Božjega groba, ktera ima svoje središe v Kolinu ob Renu in ktero so sv. Oče Pij IX 20. vel. serp. 1. 1858 poterdili in družnikom tudi odpustke podelili, ima svoj namen delati za povzdigo in lepšanje ter ohranitev katoliških cerkev in svetiš in za razširjanje prave vere v sveti deželi.
Kako sveto je mesto Jeruzalem, kako častitljiv Betlehem, kako imeniten Nazaret, kako slavna vsa sveta zemlja, ki je s Kristusovimi stopinjami posvečena! — Je pa sveta dežela v mohamedanskih rokah, veliko nekdanjih prelepih cerkev in svetiš je razdertih in na njih mestu so turške moliša, ali pa jih imajo razkolniki v oblasti. Katoliške cerkve in svetiša pa misijonarji v sv. deželi pogosto od turkov odkupujejo, iz praha povzdigujejo na novo pozidajo in lepšajo le s tem, kar katoličani iz druzih krajev, zlasti iz Evrope milošnje dele. Tako se tudi mnihi in drugi duhovni prežive, ter se katoliška vera tam obvaruje in razširja. Ti nameni se toliko bolj dosegajo, kolikor več jepomočkov; torej
1'e dobro delo v družbo Božjega groba pristopiti. Razkolniki ali ločenci in krivoverci, ki imajo več pomočkov, dostikrat naj lepši svetiša za-se pridobe, ali celo latin-cem odjemljo.
Družba, ktera ima v Ljubljani in okolici zdaj že blizo 200 družnikov, je bila poprej po podporniku ranjena gosp. J. Miškovic-u oskerbovana, zdaj po njegovi smerti pa je od središa v Kolinu gosp. Karolu La-hajnar-ju (pri sv. Jakopu, rožne ulice hiš. št. 101) izročena; ud te koristne družbe ali bratovšine zamore biti vsak, kdor plača 25 kr. na leto.
Is Zalega loga. Kaj je poglavitna dolžnost katoliške šole? Poglavitna dolžnost katoliške šole je ne-overžljivo ta, da ona pred vsem drugim skerbi, da se mladina v sveti veri poduči in vterdi, se torej dobro soznani s peterimi poglavji keršanskega nauka in privadi čednega življenja. Ako človek tega nauka in sadu iz šole ne prinese, ne bo ne zadovoljin in ne srečen na svetu. Človeško serce je kakor zver, ktero je treba zmiraj krotiti, da mu koristi in ne škoduje. Človek se mora precej v mladosti vaditi reda, spoštovanja in ljubezni do svoje vere in cerkve, pokoršine do višjih, ljubezni in zvestobe do vsih. To pa bo le skazoval, ako je že v mladosti v resnicah katoliške vere dobro podučcn in vterjen. V katoliški šoli mora učitelj na to gledati, da mu je za podlago vsih drugih predmetov ker-šanski nauk. bodi si zgodovina, naravstvo, zemljepisje
itd. Učitelj zamore v šoli mladini veliko koristiti k keršanskernu in pobožnemu ter sploh čednemu življenju, ako ima serce za to; kako živo zamore on pri razlaganju naravopisja in zemljepisja mladini pred oči staviti božjo vsegamogočnost in modrost! Tukaj tudi zamore učitelj učence napeljevati, da bolj jasno spoznavajo, kako imenitna stvar je človek, zakaj je stvarjen, kaj je njegov namen, kolika škoda in sramota je, ako se spači in v pregrehe zaverže. Dober keršanski učitelj pri razlaganju vsakega predmeta učence tako napeljuje, da bi bili kdaj omikani in v vsih rečeh izurjeni srenj-čani, naj bolj pa dobri katoličani.
M. Kalan, učitelj.
Hazgteti po svetu.
Dolgoruki se množijo. Bogati, od davnih časov prihranovani zaklad v kloštru Častohovu je vzet pod oskerb in nadzor ruske vlade. Njegove dragotine so vredne 200.000 rubljev. Tudi drugi prihodki, iz kterih se mnogim ondotnim mnihom meršave letnine izplačujejo, so kloštru vzete. Nova era krade in uči krasti; ako ima kaka cerkev zlat kelih, križec ali kaj enacega, bode pač treba v tacih krajih spod nog spravljati.
„Tagblatt" in ,,Debata'* nekako ošabno pišeta, da duhovstvo pri ljudstvu zaupanja nima. Kdor kake reči sladko želi, tudi sladko rad misli, da je res. Mi pa bi zamogli marsikak zgled povedati in jasno spri-čati, da ne le dobri ampak tudi zanikarni ljudje bolj zaupajo katoliškemu duhovstvu, kakor pa mnogim drugim, ne že le „debatarjem" ali „tagblatarjem." „Unita" v Torinu n. pr. pripoveduje," da se je poslanec Bellazzi lansko leto sam umoril. Imel je pa znesek denara oddati, in preden si je življenje vzel, pravi „Unitk," ga ni izročil ne ministrom, ne poslancem, ne žurnalistom, temuč prišel je k gosp. Avguštinu Ricci-u, fajinoštru v Badii v Florencii, ter ga je prosil, naj piše nekterim njegovim znancem ter naj jih povabi, da naj pridejo in sprejmejo, kar so mu od 1. 1866 izročevali s tem namenom, da naj se oberne v podporo dveh ubozih udov s sinovi vred, ki so očeta zgubili na vojski pri Visu. (Da Bellazzi ni razodel, da se misli umoriti, to je očitno.) Rekel je Bellazzi v teh poslednjih trenutkih: Jaz nikomur ne zaupam kakor duhovnom in šel je iskat duh. pastirja v Badii, na kterega se je zanesel, kakor piše ..Gazzetta del popolo." Če pa še taki zgubljeni reveži tako sodijo o duhovstvu, molčimo o neštevilnih, ki z zdravo in jasno dušo napolnujejo cerkve in duhovne hiše, obdajajo spovednice ter išejo ondi sveta in pomoči v dušnih in telesnih potrebah, v življenji in v smerti.
Prasniki. Kakor „Fortschritt" naznanuje, je nedavno tergovska šopronska zbornica ogerskemu mini-sterstvu izročila prošnjo, s ktero zahteva in predlaga to troje: 1. da naj se vsi katoliški prazniki prestavijo na nedelje; 2. radovoljni prazniki naj zdajci nehajo ; 3. ljudstvo naj se poduči, kako so božje pota zgolj brez-koristna potrata Časa! — Na to nesramno zahtevan je ogerskih tergovskih j udov odgovarja „Fortschritt" prav dobro tako-le: Ali vam ubogo, toliko terpinsko keršansko ljudstvo še zmiraj ne dela dosti? Hočete mar njemu še teh malo dni pograbiti, kadar bi se moglo malo odahniti? Kadaj že bode vender to keršansko ljudstvo spregledalo, da zoper keršanske praznike prav naj več kriče tisti gospodje, kteri ravno ob samih delavnikih naj manj delajo —; bode mar ljudstvo tovorno živinče, ki naj se odira in guli do smerti? ... Tem verlim opombam bi se utegnili dodati še trije drugi protipredlogi: 1. Vsi politiški in posvetni prazniki, s kterimi se denar in čas trati, kakor so pevske in strelske slovesnosti itd., naj se za vselej odpravijo; 2. vsako radovoljno dan-gubljenje bogatih in imenitnih stanov naj zdajci jenja;
3. keršansko ljudstvo naj se poduči, kako da je tako imenovano popotovanje na oddih pri bogatinih, obiskovanje velikih toplic, kazališ, plesov itd., zgolj prazna potrata časa, in da vse to se ima odsihdob opustiti. Denarji pa, ki se za take gosposke popotovanja in veselice leto na leto mečejo in trosijo, naj se porazdele med terpinske delavce, s čimur naj bi se reveži v praznik dušno in telesno okrepčavali. (Kat. list.)
Napoleon III, se piše v „Unita", posluša s posebno zbranostjo štirdesetdanske pridige škofa rosel-skega v tuilerijski kapeli. Ob nedeljah skoz leto je cesarska maša navadno olepšana z izbranimi godbami in pobožnim petjem; v posti pa jenjajo glasbe in pevstva, in vse se v žalost poda, ker so dnevi žalovanja in pokore.
„Nova Italija** pod očmora liberalizmom in pod torko nejevero nima nič manj kot 71.000 — reci eden in sedemdeset tisuč jetnikov ta trenutek. Vsako leto se ječe pomnožijo z 2000 jetniki, in ta pesmica se poje že 7 ldt. To je očitno povedal poslanec Tofano v zbornici. Ce še kdo poreče, da v „Sonnenglanzu nove svobode" ni pravi in resnični paradiž, naj se pripravi, da ga ,.Tagblatt" in „Laibaherica" zdajci pošljeta med kerte in šišmiše. —
Milanski mestni odbor se laški vladi svetoval, da naj odpravi mnoge cerkvene praznike. Minister pa je bil vender toliko moder ter je odgovoril: „da število praznikov določevati je čez vse naj bolj cerkveno pra-Šanje, in vlada se v to ne more mešati, sicer bi žalila svobodo cerkve in vere." Ali kakor je modro pričel, tako je čudno skleuil, Češ: če so vam škodljivi mnogi prazniki, pa delajte o praznikih! To se pač pravi, da Šiva, pa spet para.
V	nesrečno Italijo se povračajo jezuiti, zakaj „Unita" piše: „Ko so bili iztirani jezuiti, so kar precej prišli tatovi. — in kakošni tatovi! In koliko tatov! Čas je, da jenja ostracizem zoper to slavno družbo. Ti častitljivi očetje se prikazujejo na lečah in oznanujejo Jezusa križanega v Florencii, v Bolonji, v Genovi in v Turinu. Cerkve se napolnujejo, ljudstvo se veseli, se uči, boljša in tolaži. Jezuit je človek Božji,*) torej človek ljudstva. On noče nič od nas, temuč le našega zveličan j a." Poslanec Minghetti je imenoval svoje po-slanške tovarše „zbornico rovarjev," in „Unita" pravi: „Oh, ko bi mi namesto teh imeli parlament jezuitov, kako bi vidili modre postave, rodovitne seje, previdne naredbe!... Italija dandanašnji potrebuje jezuitov, pa ne toliko tacih, ki spoznavajo pravilo sv. Ignacija, kolikor tacih, ki kakor uni v Boga verujejo, Cerkev spoštujejo, Božje zapovedi spolnujejo... Hudobneži, ki so nas hotli v pogin pahniti, so na ime jezuit zasramovanje in zauičevanje obesili; pa komu se niso še dandanašnji oči odperle? . . Moramo pa doseči, da ime jezuit postane ravno tako častitljivo, kakor so ga izdajavci iskali zasraraljivo storiti." Tako „Unita" v Torinu.
V	Inshruku tudi liberalci na to zavračajo, koliko škodo bo mesto imelo, ako jim oo. jezuite pretirajo. Kamor namreč ta red pride, tje iz naj daljnih krajev tudi naj imenitniši deržine sinove pošiljajo v šole in s tem pride veliko denara v tako mesto, kar je dobro za ter-govstvo in druge meščane. Insbruk ima mladenče skorej iz vsih evropejskih dežel, celo Amerika pošilja poslednje leta gojencev v to napravo. Ktera druga naprava v Avstrii zamore kaj tacega skazati? Sicer je navada, da se mladi ljudje iz dežele pošiljajo, ako se hočejo kaj posebno izučiti. Med 210 bogoslovci je 106 inodeželcev.
•) V pojasnjenje slovniško naj omenimo, da pišemo „Božji" in „božji;M „Boiji" z veliko čerko, kadar je samostojni k, te-
daj genitiv — namesto ,,Bogov, a, o,®4 Det, Gottes (ker ,,Bogov" ni v navadi), „ božji" pa kadar je prilog divinus, g<".ttlich. Vr.
V Luganu je umeri Dragotin Cattaneo, zbornik, ki pa ni bil nikoli v laški zbornici, ker kakor republi-kan ni hotel kralju in na vstavo priseči; mož, ki je po šegi lahunov hodil v Rim, pa tje ni prišel: nekaj časa profesor, ki je pa veliko pohujšanja storil pri mladini. Mertud ga je končal. Pravijo, da je bil duhovni zdravnik k njemu poklican, če ga je pa ozdravil, je drugo prašanje, ker obsipali so njegovo posteljo kar precej ro-varji, in Macini sam ga je bil prišel obiskat. (Ni bilo res, kar so bili pred nekaj časom zagnali, da je ta ro-govilež umeri.)
Šnopsarji in liberaluhi. „Tagblatt" se je znosil nad „Danico," ker je povedala, daje neki „šnopsar" zoper Cerkev tako zabavljal, kakor imajo sicer ^liberaluhi" navado. To se mu blezo silo čudno zdi, da bi „liberaluh" moral s .,šnopsarjem" vstrič stati. Morebiti se pa vender dasta ta dva rogača kako vpreči pod en jaremček, ne da bi „Danico" zato ,,kerč zvijal;" kajti razloček med njima je čisto majhen : „Liberaluh" cerkev in narodnost zasramuje kadar je trezen, „šnopsar" pa kadar je „našnopsan." — Sicer pa naj „Tagblatt" nikar ne natolceva, češ, da „Danica" s „šnopcarji" ali „liberaluhi" meri ravno na tujce: imamo jih dosti v domači ograji, ki ne privošijo ne cerkvi in ne narodu, kar jima gre, oba psujejo, skrunijo in po nevredno kri-vičijo. „Danica" se derži načela katoliškega, ki veleva „bližnjega ljubiti," bodi si že Nemec, Slovenec itd.; zato pa se nismo odpovedali, da bi ne smeli napak grajati in za pravico se potegovati. Imeli smo in imamo katoličani opraviti najberže z več „tujci" kot marsikteri „tagblattovec," in zlagamo se z njimi bolje kot z mar-sikterim domačim „šnopsarjem," ki ne mara ravno tiste po beznicah obira in čemi, za kterih solde „šnopsa;"
—	ali Če ga ta trenutek serka še za svoje, pa ni deleč Čas, ko ga bo za tuje beliče, kadar bode že vse skoz gerlo pognal, kar je imela žena, in kar so otroci dobili za darilo pri sv. birmi. —
Razne novice. Novojorški katoliški list pravi, da je viditi, kakor bi nemški maškarski bali ne mogli brez tega biti, da duhovstvo zasramujejo, ker pri neki predpustni maškaradi so imeli veliko našemljencev v duhovski, škofijski, kardinalski podobi. Tedaj tudi o Ameriki „kulturo" zasevajo. — Ker je pred ne-oliko tedni v Rimu baron Schonberg v katoliško cerkev prestopil, ga je njegov protestanški oče zavergel in mu dedišino odrekel. Tudi lepo „liberalstvo!"
—	„Unita" piše, da 1. 1868 je bilo na Laškem zapertih čez 62.000 ubijavcev, razbojnikov in tatov, pa še ne vsi, sicer bi se ne kradlo več ter da vsih skupaj je zanesljivo 80.000 tatov itd. na Laškem. Lep sad laškega liberalstva! Iz, njih sadu jih bote spoznali. — Španjolski otok Kuba pojde menda za Španjcc rakom žvižgat. Lažnjivi liberalci znajo le zapravljati, pridobiti pa le bolj to, kar nakradejo in priropajo. — Pet sto Avstrija-iov iz naj višjih krogov, kakor tudi vernikov iz vsih stanov, je pod vodstvom grofa Leona Thun-a v Rimu podalo sv. Očetu pismo verne vdanosti; „verfassungsfreundi" so zato tako pobiti, da bi kmali celo v postu nehali plesati noreti in šemariti."
—	Zmiraj več anglikanskih duhovnov prestopa v katoliško cerkev, znameniti William Hurmhim je popustil svojo službo v Somerseth u ter katoličan postal.
Is Ljubljane. Zdaj ko se bliža vesoljni cerkveni zbor, se tudi oglašujejo bukve in časniki, ki to imenitno početje obravnavajo. V Regensburgu, novem Jorku in Cincinatu obenem izhajajo zvezki z naslovom: „Das okumenisehe Concil v. J. 1869," ki obetajo biti prav rabni in podučljivi. Perve bukve v 12 mesečnih zvezkih stanejo 1 gl. 80 kr. (pri Lerherji). Glavni ob-
seg pervih zvezkov bode kratko posnet nauk o vesoljnih zborih, nasledvajo prašanja o razmeri papeža, škofov, deržavne oblasti, vede, keršanskega ljudstva do vesoljnega zbora. V 1. zvezku je tehten spis o začetku, namenu in pomenu vesoljnih cerkvenih zborov. — Ne le duhovnom, ampak vsem nekoliko učenim katoličanom je dobro v tacih rečeh brati in študirati, zlasti ker tudi cerkveni nasprotniki ne počivajo in vse stikajo, da bi sad tako imenitne cerkvene naredbe odvernili, kolikor je mogoče. Nevarnost je toliko veči, ker deržave od cerkve zaporedoma odpadajo, kakor pravi omenjena brošura v predgovoru, in ker je tako imenovani liberalizem le prerad laži-liberalizem, ki sovraži cerkev z razodeto vero vred, in ker tudi ni brez tacih, da jim je narodnost nad vero, časnost nad večnost, meso nad duha.
—	Imenitnost sedanjega časa spoznavajo Slovenci tudi od te strani, da se bratovšina ss. Cirila in Metoda z neko posebno gorečnostjo razširja. Dobili smo novih udov od več strani, iz Smlednika na enkrat blizo 200, ki molijo za spreobernjenje razkolnih naših bratov. Na Notranjsko smo poslali na enkrat 200 podob. (Prosimo čč. gg. pri sv. Jožefu v Celji, da bi jih nam zopet poslali, ker kmali bodo vse pošle. Vr.)
—	Zastran tlate maše sv. Očeta so mil. škof 3. t. m. zapovedali, da ta dan, to je 11. aprila ali 2. nedeljo po veliki noči, naj bode pri vsaki farni cerkvi slovesna sv. maša pred izpostavljenim sv. R. Telesom, v kteri naj se privzame molitev za papeža, in sklene naj se z zahvalno pesmijo.
—	Veličanstvi cesar in cesarica zdaj popotvata po Hervaškem. V Zagrebu je odločeno 5 dni ostanka; 14. t. m. pride cesar na Reko, 16. v Pule, 19. v Terst, potem v Ljubljano.
Volitev novega poslanca namesto ranjc. prosta Kosa je razpisana na 19. t. m.
Duhorske spremembe.
V ljubljanski škofii. G. Mih. Bog o lin gre s Trate v Žuženberk, in g. Jak. J u v a n s Knežaka na Trato za duhov, pomočnika.
MMobroimi darovi.
Sv. Očetu
v spomin zlate maše:
Cerkljanska fara s svojo duhovšino 37 gold. s posebno prošnjo gosp. fajmoštrovo: »Blagoslovite, sv. Oče! o svoji zlati maši mene in mojo taro, da bi jaz, — ki jo vladam 23. leto, kakor Vi vesoljno sv. Cerkev, in ki imam tudi letos kakor Vi, ako Bog da, obhajati svojo zlato mašo, — prav mogel voditi svojo čedo ter srečno z Vami vred jo izročiti božjemu Pastirju! — Cerkljanska šola s svojim učiteljem 8 gld. s posebno prošnjo mladih učencev in učenk: „Gospod, ki si nekdaj govoril: »Pustite male k meni in nikar jim ne branite ; — ne daj, da bi kterikrat mi ločeni bili od Tvojega božjega kraljestva, sv. kat. cerkve, na zemlji!" — Neimenovana 10 sr. dvajsetic. — Sv. Očetu otroško vdana keršanska dekla K. 1 gld. — — Katra 1 staro dvajsetico.— Lucija in Marija 90 kr. sr.: za milost poter-pežljivosti in za srečno zadnjo uro priporočeni. — Žena 1 staro dvajsetico: prosi blagoslova za srečno zadnjo uro. — Zagorska fara 25 gld. — C. R. hišina 1 terd. za 1 gl. 15 kr. - M. T. kuharica 1 gl. sr. — Dr. —k 5 gl. — G. Lor. St. 1 gl.: sv. Očetu v molitev priporočen. — Za pravo spoznanje same sebe in za srečno zadnjo uro 3 st. dvajs. — Iz D. 4 terdnj. in 2 gl. sr., to je 10 gl. st. den. — Za sv. Očeta Pija IX k zlati
maši: *) Gosp. Jožef Klemenčič 5 gld. sr.; gospod Fr. Šusteršič 1 gl.; Marija Golmajer 1 gld.; Marija Zupan 50 kr.; Uršula Poderžaj 50 kr.; Helena Meš I gl.; g. Fr. Lesjak in Terezija Lesjak 2 gl.; Neža Legan 1 gl.; Marija Minder 50 kr.; g. Matija, Katarina in Gašpar Dobravec 3 gl. sr.; Jakob Cegnar 40 kr.; neka vdova eno staro dvajsetico; več drugih z manjšimi zneski 2 gl. 27» kr. Vse to po g. S. — Jakop Mehle daruje sv. Očetu 1 terdnj. za 2 gl. star. den, v spomin Njih zlate maše: „Sv. Oče, prosite moji deržini zdravje in srečno zadnjo uro! — Iz Vogelj 3 gl. sr. — Neimenovan ''4 napoleona v zlatu: prosi blgsl. na duši in na telesu. —- Anton in Marjeta, zakonska, 50 kr.: naj bi se sv. Oče tudi nju spomnili pri zlati maši. — Nektere osebe iz Zatičine 2 gl. 20 kr.: prosijo sv. apost. blagoslova. — Iz Trebnja po pvn. g. dekanu: Trebnje: 9 gld. v zlatu,^2 gl. v pap.; Sent-Rupert 2 st. terdnj. in 6 gl. v sr.; Čatež: 2 gl. v zlatu, 4 gl. v sr., 2 gl. v dvajset.,
1	nov. pet., 10 gl. v pop.; Selo pri Šumperku: 2 star. terd., 1 s t. dvajs., t/& gl., 4 gl. 30 kr. pap.; Šent Mihel 5 gl.; Š. Lorenc 1 gl.; Doberniče 5 gl.; Hajdovice 5 gld. — Doneski 3 udov 3. reda z dežele : 1 zlat, 3 star. dvaj-setice in 1 staro petico za zlato mašo: Serčno žele po-sv. Očetu in mogoCji prošnji Marije Device doseči milost prave pokore in srečno zadnjo uro. — Neimenovana oseba 2 terdnj. ali 4 gold. star. d.: želi blagoslova za srečno zad. uro. — Več oseb 1 gld. 20 kr: vošijo sv. Očetu vse dobro za petdesetletnico. — Iz Zagradca 4 gl. 50 kr. in 1 st. dvajset.: prosijo sv. blagoslova po sv. Očetu od Boga, da bi vsi pobožno živeli in zveličano umerli. Neki duh. pastir 5 gl.: »Naj bi sv. Oče zame in za mojo duh. čedo neskončno usmiljenega Boga in Zveličarja tisti dan (11. apr.) prosili milosti po Božji volji živeti in srečno umreti, da se bomo s sv. Očetom skupaj pri Kristusu v nebesih večno veselili." — Vo-diška fara pošlje sv. Očetu Piju IX 21 gld. v papirji,
2	tol. po 2 gl. in 2 po 1 gl. za zlato mašo, in ponižno prosi sv. Očeta za blagoslov. Neka pobožna duša pa dvojnat cekin in sv. Očeta prosi za blagoslov zase in za celo hišo. — Iz št. Vida pri Zatičini 52 gl. 80 kr.. to je: 20 gl. v sr., 32 gld. 80 kr. v pap.: V znamnje verne vdanosti in ljubezni, da bi Bog v blagor sv. cerkve še dolgo ohranil in podpiral sv. Očeta; ~ prosijo tudi za blagoslov v življenji in v smerti, za vredno prejemanje ss. sakramentov itd. Sv. Oče, ako nam Bog da doživeti, bomo tudi mi takrat v svoji farni cerkvi svoje molitve z Vašimi sklenili. — Sv. Očetu Piju IX za zlato novo mašo iz Zl. p. po J. T. 3 gl. av. v. — Dr. J. Gogala 10 gl.; g. J. Gn. 2 gl. sr.; g. J. Sm. 2 gl. — Od sv. Križa poleg Turna: 1 terdnj. za 2 gl. st. d., 3 stare dvajset, in 13 gl. v pap.: »Sv. Oče, pri svoji zlati maši molite tudi za nas!" — G. Mihael J. z ženo Marijo 2 terdnj. ali 3 gl. sr.: želita se vdeležiti blagoslova sv. Očeta zlasti o zlati maši v prid srečne zadnje ure in milostljive sodbe, pa za povišanje sv. Cerkve. (Od p. n. gosp. dekana Reša ravno izročeni, doneski prihodnjič.)
Za misijon med Bulgari: Iz Čateža pri Kostanjevici na Dolensketu •> gl.
Za afrik. misijon. Iz dobrotne roke 2 gl.—Iz Sml. 2 gl. 20 kr.
Za škofa Mraka. Iz dobre roke 1 gl. — Iz Trebnja 2 terdnj., t. j. 4 gld. st. den. — Nekdanj znanec »kota Mraka: „nai bi tudi on v molitvi se mene spomnil. G. Mih. J. in žena Marija 50 kr.
Pogovori z gg* dopisorarei.
f;. —t— v G.: Ni Vam veljalo, Uno bi ne bilo pristovalu; sicer dobro došlo. kar v nauk in s podbud-- tekne.
•) V zadnjem listu se naj bere enkrat namesto gosp. Janez Go-stiša: Gosp. Janez Rozman 5 gl.
Odgovorni viednik: Laka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.