ARHIVI XVI 1993
Referati I zborov an'a v Novi Gorici
17
Arh vsko gradivo sodre in javnih tožilstev na obmc ' u Pokrajinskega arh:va Maribor
EMICA OGRIZEK
Razprava je omejena na obdo' jc po letu 1850 - po ustanovitvi novili sod!£č do Ejuge svetovne vejne; za ta čas jc gradiva pravosodja v arhivu tudi največ. Sodišča v Prekmui,u v času ogrske oblasti so predmet posebne obravnave.
Nova pravila sodne, organizacije, sprejeta 14 6. 1849, dopolnjn :jo proces ob kovanja moli™, od uprave ločene sodne oblasti; lc-ta je bjla do srede 19. stoletja uveljavljena za višja sodna oblativa. Z nov mi zakoni in uredbami so postopoma nirdomectili zakonodaje, oblikovano v 2. polovici 18. stoletja1 Sodna organizac a i zakonodaja, kot jo ' : po letu 1849 oblikovala habsburška monarh.ji, jc preživela tudi njen prdec.
Za izvedbo nove sodne ureditve : o se po deželah oblikovale posebne komhije. tajciska komisija za vpeljavo nov: i sodišč, ki i o je vodil apclacijski svetnik apelacijskcga sodišča v Celovcu \inccnc v. ^itrcich1, jc 1.9. 9. dala navodila za predajo nedokončanih sodnih zadev noi im sodiščem Navodilo velja za Štajersko deželno sodišče (Laiidreoht), 5 okrožnih uradov, policijsko direkcijo, mcrkantilno 1 menično sodišče v Gradcu, krvno sodišče (Banngci icht) v Celju, magistrate, 973 kraj:vinh sodišč ges-poščjn in iinenj, 118 deželnih sodišč i 219 okrutnih gosposk. Navodilo določa, katera sodišča sprejemajo predane spi(e, kdaj se zadeve štejejo za tekoče 'na priinnr knratelne zadeve), po kateril pravnih področjih na spije pripravijo za predajo. 8. deeeinbra je koin ija pripravila Še iristruk lijo o preda starih aktov v že za lil j ičer li zadevali v dczcl n: sodni arhiv ali pjisti -niin deželnim sodiščem,3 Zato jc v fondih sodišč gradivo, ki jc starejše od njii. sar."jih.
NajpomembnejŠe delo, ki ga jc koinis._i opra1 la, je organizacijska slieina sodišč krono-vinc tajeriikc, objavljena 9. 10. 1349." Najvišja sodna instanca Štajerske ic višje deželno sodišče v Gradcu, ki prevzame funkciic bivšega apc-lacijskcga sodišča v Celovcu. Ustanovijo se 3 deželna (okrožna) sodišča, in to v Gradcu, Leob-
1	.S. Vilfan, Orpanizicija »OftiSi leta 1849 in narodnostne meje (zlasti na Slajcmkem in Koroäkcm), 7.Č 2, 1988.
2	Instruction zur Voll/iehuno der Geichäfie IJchcrijahe von den liitherißen an die neuen Organe der Justiz im KronI md Siciern.ark, Grarlec 29. 9. 1849.
3	[nittruetion für itämlliche GcricbMIciiörden in Kronlmde Sie lermark zur Übergabe alterer Aden ülra beendete Reiht» itachen ™rwcitcrrn Aufbewahrung... Gradu;, B. 12. Iti
4	Kundmachung über die Gerich Li Organi-jerung dei: K.ron-
landes Steiermark, Urad er 9. 10. 1K49.
nu in Celju ter 67 okrajnih sodišč. Okrajna sodišča se ločijo na sodišča I razreda, to so okrajna zborna sodišča, k v kazenskih zadevah presojajo o pregreskih, sodišča II. razreda in eno okrajno sodišče III. razreda. Na področju deželnega sodišča Celje so okiajna zborna sodišča v Slovenj Gradeu, Brežicah, Mariboru, Ptuju in Ljutone ni, ostala so II. razreda - Marcnbcrg, Sv. Lovrenc na Pohoriu (do leta 1854), Sv Lenart v Slovenskih goricah, Gomju Radgona, Ormož, Slovenska Bistri-a jj druga.
Začasna združitev uprave in sodstva v olyaj-nih uradih po letu 1?505 se na arhivskem gradivu ne pozna. L^ta 1874 sta namesto Okrajnega sodijča Ma';bor nastali 2 sodišči Maribor-levi in Maribor-desr i breg.6
Večja spremembi v organizaciji in poslo-vaniu nsstopi leta 1898. Tega leta se uveljavi nov sodni poslovnik za sodila in državna pra-dništva, v organizacijskem pogledu pa novo okrožno sodišče v Mrriboru, k; začne poslovati 1. januarji 1898.7 Zanj si ie mariborska mestna oblina prizadevali! ?.c od 70. let i9 stoletja in bila pri oravlicna prispevati tudi zemljišča in del finančnih sredstev. Res se okrožno, okrajne sodišče in državno pravdništvo leta 1907 preselijo v lovo stavb" zgrajeno n. zemljišču, ki ga jc dala mestna občina zastom V delokrog Okrožnega sodisča M ari' ->r spadajo okrajna sodišča Mvcnbcrg, Maribor (spet ene sodišče), Slovenska Bistuca Ptuj, Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart v Slovenskih gon.:af in Gorr a Padgona. Deluje tud- kot trgovinsko sodišče, medtem ko ;c pristojnos rudarskega sodisča ohranilo okrožno sodišče v Celj .
Delokrog Okrožnega sodišča v Mariboru se jc spremen 1 po I svetovni v -ni. Po prevratu se podredi v Ljubljani oblikovanemu Vi ; emu deželnemu sodilču i i povcrjcnilitvu za pravo-soi :, sd r :govo prstojnost pi icjr nova pod-ročia. Zarad nove državne mej" so se kc giralc tudi inej- nekater: sodnih okrajev na štajerskem področju Ivnik, Clmurck), največje spremembe v delokrogu pa so nastale na račun Koroške in Prekmuria. Na Koroškem so pod pristojnost mariborskega okrožnega sodisča prešla
5	J. Žonlar, Uprava Štajerske KoroSke, Kranjske in Pnraori 18(8 do 1918, Pnrofniki in karte o orgmfcacijski ilruklun do 1918, Gradec, Ljubljana, Gorica, Trs* 1988
6	Uk iz pravosodnega mini strt1 Iva, lb. 4. 1874 R.G H.X[, 1B74.
7	'Ikaz. pravuiodne<;a minislrstva. 5. 6. 1897 JLG.b LXI1 189".
8	Maribcrsl" keledar, zalomila Nibavljalna zadruga driavnih uslulliencev v Mariboru, 1931.
IS
Referati z zborovali i a v jnoví Gorici
ARHIVI XVI 1993
okra|na sodiifSa v Dobrli vasi, Železni Kapli, Pliberku3 in Vclikovcu, po :ascdbi Prckmurja pa tudi okr?':n sodišči v Murski Soboti n Do-Inj'. Lendavi.10 Prevrat je povzročil tudi velike spremembe v sodnem osebjuj Zaradi prisege Nemški Avstrr 11 je bil odslovljen vc k del sodnega oscbia_ na spremembo narodnostne sestale sodnih uslužbencev ie vpWaia uzakonitev slovenščine kci uradnega jezika, ki ga mor.^o uporabljati tudi odvetniki n notarji na sodiščih, le stranke stnc:o uporabljati nemščino in madžarščino. Poseben problem c bilo Prek-murje, ki je do sedaj živelo pod ogrsko zakonodajo. Lastnega uradnistva, ki bi obvladovalo posle v slovenščini, ni imelo, sodn ki od drugod pa mr.o ime.j ne znanja ne prakse v ogrski zakonodrji, zato se sem raziiir' avstrijska zakonodaja in tudi ta sprememba prispeva delež k včasih napetim odnosom mud uradr^Stvom in prekmurskim preb' alstvom¡ ki je razvidno tudi 17. sodnih spirov.12 Po „.gunljcncm koroškem plebiscitu se jti ustanovno za jugoslovanski del Koroške 1. 11. 1920 Okra:no sodišče v Preva-ljali. Okrožno sodišče Maribor je dobilo bistveno večji sodni okoliš, zato tudi v spi*_ih najdemo vel:ko pritožb zaradi óbreme ijenesti. problem so ttifjl zaostanki v sodnih opravilih.
Šele leta 1929 se je v mgoslovanski državi začela temeljitcio odpravl;iti zelo pi ;ana pravna organ zacij: n zakonod ,ja. Z novim? zakonom? o ureditvi sodišč j n lavnih tožilstev se uveljnv: ¡o za eelo državo tuui enotna imena pravosodnih organov - sreska sodišča namesto okrajnih, državna tožilstva namesto državnih pravdni štev.
Leta Í93S nastane še eno okrožno sodišče, :n to v Murski Soboti. Le-tcga je pred- del sicer že Zakon o urediti rednih sodišč za kraljevino SUS Jeta 192813, nov zakon iz leta 1929 pa ne več. Tako se novo okrožno sodišče v severo-vzhodi Sloveniji ustanov šele z Zakonom o ustanovitvi nevin okrožnih in okram sodišč leta 192G14. Podredila so se mu sreska sodišča v Murski Soboti, Dolnii Lendavi, Gotr Radgoni in Ljutomeru. Z novim invalidskim zakonom so okrožn? sodišča dobila tudi naloge invalidskih sodisč, s tem pa nastane tudi nova kategorija spisov.
Istočasno kot okrožno sodišče začne s poslo-^arrum Državno pravdni^tvo Maribor, od leta 1929 Državno tožilstvo Ma. bor Državna
9	Na red b,- Poverjen i!tva za piavojidje, it. 178. U-idni lisi Nr.rorfnc vEldc Ta S[ovenyc, XVIII, 7. 12. 1918
10	Naredbi PovcrjcpiJivi za privorodjc II. 661, Ur;v!ni 1!»1 Dežel-ic vlade m Slovenijo, 149, 19. 9. 1919.
11	Fmd Okroino iodiiic Maribor, Piics 100/26/1 K, ik. 12, PAM.
12	Kot primer p rite žbe čren!'ovs'[cj;- župnik L in po.lanc? Jolefa Klclcla, fond Okroino -o d i'.Je Maiili n. Pretiš 1135/11/22, Ik. 19 in Pred?, 1147/26, ik. 21, PAM.
13	Uradni list Ijubljarike in mariHorilu oblasu, ii. 119. 1928.
14	Služhmi lili ban rite uprave zi Drav iko bano-inc it. 42,
I93R.
pravdniEtva poslujejo, oblikujejo m hranijo sp se po določilih svoj ti poslovrikov, za nstvar-¡alce na nodročjn PAM so aktualni pos^vniki, predpisan: leta 1897 in 1929. Poleg kazenske zakonodaie ima na poslovanje državnih predstavništev - tožilstev pomemben ^pliv vsakokratno tiskano pravo; le-to ic znatno razširilo obveznosti državnih tožilstev po uvedbi šesto-januarske diktature
Opisana sodn? organizacija se je prekinila z okupacijo 1941, tako v nemškem kot v madžarskem okupacijskem področju pa je tudi iz načina sodne organizacije kotohran jenega gradiva razviden poskus novih oblasti, da čimprej briši jo tisto, kar je uvedla jugoslovanska država. Zlasti za madžarski okupacijski sistem jc značilno, da tako v upravi kot v sodstvu uveljavlja staro ureditev pred zlomom Avstroogrske, Nemci pa so v sodr i organizaciji tjveliav'li ionko sprememb, da j1! I lo poircbno za sodišča med okupacijsko dobo oblikovati nove fonde
Kakšno gradivo so ustvarili in zapusuli opisani untvarialc? Sami ustvarialci so v skladu s poslovniki izloJili del gradu a, ko mujc potekla uporabna vrednost. Tako je ohranjenega največ tistega gradiva, ki je za poslovanje potrebno daljše obdobje in takega gradiva ic v pravoi-odjU precci, Tako so količine, |listi pri okrajnih sodiščih večje za civilno področje, od 1 S^SO dalje so ohramer. predvsem zapuščinski, zcmljiško-Knji;:ni. pjpilami spisi s sirotinskimi knjigami, depozitni dnevniki. Fondi sodjfič, ki 10 obstajala leta 18*>0f imaio tudi predano grad.vo prej in j i h sodnih oblaste v. Poseben primer PAM so zemljiške in druge k "fige gospoŠčin in magistratov V registru fondov se vodij c pod fondi okrajnih sodišč, sicer pa so oblikovane v zbirko15. Ker pa c bilo leta 1950 cilino deželno - okrožno sodišče v Celju, je tja prišlo več starega sodnega gradi a s spodnješta irskega območja, ki ga danes hrani Zgodovinski arhiv v Celju.
PAM je prevzel le dni ohranjenega arhivskega grau.va sod'ič in tožilstev. Predvojni Bana vinsk irhiv ni b.J postajen za gradi /o sodišč, ker n imel statusa državnega arhiva. Kljub temu 'e arhivarju Bašu uspelo dob ti neka i gradi"a pn sodisčih, kije za znanost i kulturo zanimivo in uporabno, a fragmentarno odbrano iz tistega, kar so sodišča že določ;la za izločanje lz tega Ča.->a so v arhi,ru fondi tudi za sodiiiča, k danes sicer niso v pristojnosti PAM (Brežice, Šoštanj), Do danes pa arhiv m prevzel nobenega gradl\a od okra'nega soH.Šča v Preval i ah, hranimo le odbrane dokumente Okrajnega sodišča Marcnbcrg, nepopolno gradivo Okrajnega sodišča Slovenj Gradca (zelo malo za 2(. stoletje), iz Okrajnega sodišča Ljutomer so prlli ar1 1 le zapuščinski spisi in le zemljiškoknjižni sp.si Okrajnega so-
15 /emljiike tnj-ge gorposi' ' ler migi.ilralov rneit in trgov v Polcrijmikera írhivu Maribor, lnvenNiji 3, PAM, M-ribor, 19K9.
ARHIVI XVI 1993
Referati 1 zborovan-a v Novi (Jonci
19
d:šča Lendava Za čas po drugi svcU vm vojni je prešlo v PAM gradivo okrajr.ih sodili Marihor, Slovenska Bistrica, Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota, gradiva okrožnih sodišč po letu 1945 pa še nimamo. Tud koliur.sko se fondi PAM zelo razlikujejo, od 4 škatel Okr;jnega sodišča Lovrenc na Polioriu za 4 leta njegovega poslovanja, kojc bilo odpravlji no do 10U0 škatel Okrainega sodišča Maribor 189S-194! ali 1132 Škatel Okrožnega sodišča Maribor: V celoti je prevzeto gradivo Državnega tožilstva Maribor do leta 1941, od gradiva Državnega tožilstva iz Murske Sobote, ustanovljenega let; 1938, je v arhivu le nekaj knjig, pa tnd' pri Temeljnem ;avnem tožilstvu v Murski Soboti ga n več.
Tudi za gradivo sodišč se i?deh'jc računalniški popis, posebej za tehnične enote in posebej za arhivske enote. Popis za tehnične enote je napravljen v celoti (ali pa je pripravljen za vnos v računalnik). Arhivske enote so oblikovane tako, da je praviloma 1 sodr- spis ena arhivska enota, pri predscdstvcnili spisih pa ena, s posebno štc\ ilko označena predsedstvena zadeva za 1 leto. Pri popisovanju novih arhivskih mi o t je potrebno odločiti, katere arhivske enote ic potrebno popisati v celoti.
Odločitev je odvisna od ohranjenosti 1 uporabnosti evidenc, predvsem pa, koliko za znanost 'a kulturo nporabn'h informacij se p: Sablje v posameznih spisih. Iz sodnega poslovnika je siccr res razvidna nj lova vsebina in nafcin oblikovanja. Natančen popis pa nam odkrije le oodatne, včasih nepričakovane informacije. Če npr. nt bi pooisoval predsedstva ;h spisov Okrožnega sodišča Maribor, ne b niti vedeli, da imai o nekaj grad' 'a koroških sodišč Dobrla vas in Železna Kapla izpred plebiscita tndi v Mariboni, sai io ga prinesli jodni uslužbenci s sebo ko so zapus' i Koroško. Drug' p mer: Državno pravdmštvo - toiilstvo Maribor je od svoiega nastanka opravljalo nadzor nad Moško kaznilnico Maribor, spisi o tem so med predsedstvenimi spisi - to je razvidno že iz sodnega poslovnika. Toda šele. ko h natančni e preg^damo, ugotovimo, da iz 1 ju dobimo več informacij o ži- Ijenjn leta 1889 ustanoviienega
kazenskega zavoda kot pa iz spsov uprave kaz-n:iiicc, mda, k smo ga prevzeli v arhiv ob preselitvi kazniln.je iz Manbora v zelo neurejenem stanju.
Gradivo sodišč se daje v uporabe predvsem za upravne in poslovne namene Tako so denacionalizacij sk i postopki vplivali na povečanji; potreb po dokumcntin iz sodn h fondov, za znanstvene potrebe pa in uporaba tega gradiva zelo ma;hna, kar ic razvidno tnd iz knjige uporabnikov v arhivski Čitalnici. Na manji;o uporabo vpliva tnd to, d? je trenutno aktualno gradivo za obdobje po 2. svetovni vn'ni še več ali mani pr nstviijaleih ali v drugih ustanovah zima Slovenije. To velja za graoivo, ki so ga rednim sodisčem predala vojaika sodišča in Sodišče narodne časti Več ga uporabl;amo cr-hivski delavci sam - za znastvenorazickovalne prispevke a za pripravo arhivskih razstav. Na podlagi štev ila uporabnikov seveda ne moremo sklepal o znanstver in kulturni vrednosti graaiva, sploh še, ker se takšna situacija lahko v mestu z ur verzo hitro spremeni
Zarac 1 narave .nformncij ki ih vsebuje gradivo codiši in tožilstev, ' potrebna velika odgovornost raziskovalca pr njihovi uporabi, zlasti ko gre za kezenske, nekatere pravdne ali pre-klicnc zadeve, tudi takrat ko prizadeta oseba, na katero se nanašajo podatki, ne živi več. BnJto vel j. za arluv, ko se odloča za objavljanje arhivskega gradiva.
ZljSAMM1iNl;ASST JNG
Das Aichivgut der vJcnrlitc u:id Staatsanwaltschaften im bcrcich des Regionalen Archivs M;iribor
EM1CA OGRIZiIK
Per Urilrap apdelii -ibcr Gcnchijorganir;crurg imd j.ue Andciun^en im Gebiet in der heutigen Zuständigkeit des Regionalen Archivs M;iribor in den Jahren lBiO-1541, so wir auch über dai> Archivgut und die Weise .seiner Bcsch-icibung i i Aiehh .