KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 20 (3)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE*
Izdan 1 jula 1933.
ST. 10162
Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen a. R., Nemčija.
Samodelna sklopka s srednjim odbijačem.
Prijava z dne 3 junija 1932.	Velja od 1. decembra 1932.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 9. junija 1931. (Nemčija).
Izum se nanaša na take samodeine sklopke s srednjim odbijačem, katere imajo fiksen parlelj in za parke jem nahajajmo se izreza-, katera je namenjena za parkelj protiglave, ter zaporno kljuko, katera ovira odpiranje sklopke. Z izumom se namerava ustvariti razporedba, katera ima pri sklopkah te vrste za posledico ugodno obremenitev parklja.
Na risbi kaže:
sl. 2 pogled' d zgoraj, na rdprto sklopko, v pogledu od zgoraj; na zaprto sklopko, sl. 2 pogled od zgoraj na odprto sklopko, s3 in 4 odprto sklopko s sklopilnima polovicama, kr sta medseboj premaknjeni v vodoravni smeri,
st 5 stranski pogled na sklopko v položaju glasom sl. 2,
sl. 6 stranski pogled na odprto sklopko s sklopilnima polovicama, ki sta medseboj premaknjeni v navpični smeri,
sj. 7 čelni pogled na posamezno- sklopili-no glavo;
nada je kažejo v povečanem merilu sl. 8, 9 in 10 po en vodoravni presek skozi sklopko pri različnih položajih sklo-pilme zapore, in v še večjem merilu, sl. 11 presek po 11—11 slike 8, gledan od leve strani,
sl. 12—14 kažejo v merilu sfiike 8 drug izvedbeni primer pri različnem položaju delov.
Pri prvem izvedbenem primeru sta z A in A1 označeni skjopilni glavi samodeine
sklopke s srednjim odbijačem. Sklopilni glavi1 stai nošeni od po enega sk to pitnega droga B, ki je na (ne predočenem) železniškem vozilu tako prožno pričvrščen, da vedno skuša zavzemati svoj srednji položaj. Glavi A in A1' sta medseboj popolnoma enaki. Vsaka glava poseduje fiksen parkelj a13 in za parkljem nahajajoč se izrczo a2, katera je namenjena za odgovarja ječi parkelj protiglave. Parkelj a13 in izreza a2 segatai preko srednje ravnine sklopke, katera je navpična k ravnini slike 1. 'Sprednja ploskev park’ja a13, čelna pclsev a3, poteka od sredine poševno na zadaj, dcčlm zadnja ploskev izreze, čelna ploskev a4, poteka od sredine poševno na spred"]. Pod parkljem se nahaja vodeči rogelj C, kateri je priključen na parkelj Po vodoravni ploskvi c1, katera preide v poševno- navzdol' obrnjeno ploskev c2 (glej zlasti s1. 5). Vsak rogelj C poseduje raz-ven tega stranski vodeči rob c3. Vsaka skl’opilna glavai ima no'eg tega na svoji spodnji strani poševno- ploskev a5, katera je namenjena za voditev roglja C protiglave.
V glavi se nahaja zaporna kljuka D, katera je čvrsto zvezana s čepom E in je zai-krenljiva okrog osi čepa. Zaporna kljuka se nahaja pod učinkovanjem peresa F, katero jo skuša dovesti v njen zaporni položaj (primerjaj st. 10), v katerem z odbojnim komadom d1 sega iz izreze ae, predvidene v čelni ploskvi a3 sklopitne
Din. 40.
glave, in pri zaprti sklopki prijemlje v izreze a7, predvideno v celini ploskvi a4 pro-ti,glave. Zaporna kljuka D poseduje nastavek d2, na katerem je pričvrščeno za-jporno pero G, ki sega iz glave in v zapornem položaju sklopke ježi na izrezi a8 protiglave. Pero G se more s svojim koncem g1 upirati ob konec čelne ploskve a4 protiglave (primerjaj sl. 9) ali ob odbijač a9 'lastne glave (primerjaj st. 8). Zaporna kljuka D poseduje nadalje prst d3, za katerega prijemlje čep h1 okrog čepa h2 vrtljivega stikalnega vzvoda H. Nai zapornem peresu G in vzvodu H sta pričvrščeni potezni vrvi K1 in K2 (vide sli 1—4), kateri sta medseboj zvezani. Čep E, ki! je čvrsto' zvezan z zaporno kljuko D, je z velikim razgibom vležajen v izvrtinah a10 in a*1’1 (vide sl. 11) parklja. Konec d4 zaporne kljuke je v otlini a12, ako pade os čepa E skupaj z osjo izvrtin a10 in ai11 (sl. 11). Torej se sila, katera deluje v podolžni smeri kljuke D, pri mestu d4 neposredno prenaša na parkelj, tako da ostane čepi E prost upogibnih obremenitev. Na zgornjem koncu čepa E je pričvrščen prenosni komad M, ki ima dve drsni ploskvi mi1 in m2, ki sta sposobni, da učinkujeta na od-* govarjajoči drsni ploskvi na protigliavi.
Ako si stojita obe polovici sklopke tako nasproti, da njihovi osi padeta v eno premico (primerjaj sl. 2 in 5), tedaj se pri premaknitvi vozil k sebi zadeneta oba roglja C drug ob drugega s svojima robovima c3, pri čemer ta robova drsita drug po drugem, tako da se oba parklja a13 vodita drug imimo drugega. Pri nadalj-ni premaknitvi vozil k sebi prideta potem čelni ploskvi a3 in a4 v dotik in dovedeta parklja a13 v izrezi a2 protiglave. Pri tem zadeneta odbijača d1 zapornih kljuk D ob čelni ploskvi .a4, tako* da se kljuki D potisneta v parklja in skočita pod učinkom peres F, v zaporni položaj šele, koi je dosežen zaporni položaj (primerjaj sl. 10). Ako naj se sklopka zopet razklopi, potegne strežnik za eno izmed vrvi K1, na primer za ono glave A1'. S tem se ob posredovanju vzvoda H kljuka D potegne tako doleč nazaj, dokler se ne more zaporno pero G s svojim koncem g1 upreti ob čelno ploskev a4 gilave A. Istočasno pritisne drsnai ploskev m1 prenosnega komada M ob drsno ploskev m2 prenosnega komada protiglave A, tako da se ob posredovanju čepa E dovede t”di zaporna kljuka D glave A v razklopljeni položaj (primerjaj st. '9). V tem položaju se moreta vozili brez mada’jnega potegniti vsaksebi. Po tej po-maknitvi vsaksebi dospela sMnpilni glavi samodelno zopet v Položaj glasom sl. 2. Ako naj se pri premikanju popolno-
ma izognemo sklopi ja n ju vozil, tako da učinkuje sklopka samo kot odbijač, tedaj se z močnejšim potezanjem vrvi K1 zaporne kljuke D toliko potegnejo nazaj, da stopijo zaporna peresa G za odbijače a9 pripadajoče glave. S tem je zapiralo popolnoma izmaknjeno (primerjaj sl. 8). Iz tega položaja, ki ovira sklopitev, se more skjopka, ravnotako kakor iz razklopljene-ga položaja, dovesti s potezanjem vrvi K2 zopet v sklopilni položaj.
Ako je zaprta: sklopka (primerjaj sli. 10) obremenjena na nateg, se zaporna kljuka D s svojim delom d1 potisne ob steno izreze a7 in se s tem prepreči razklopitev sklopke. Ker tlačna obremenitev kljuke učinkuje proti upogibu pripadajočega parklja a13 po potezni sili, katera prijemlje nat sklopko, se zmanjša upogibna obremenitev parklja.
Ako si stojita sklopilni glavi pri pribit-1 žanju nasproti v stran premaknjeni po načinu sl. 4, tedaj vselej drsita čelni ploskvi a4 na čelnih ploskvah a3 protiglave, dokler se ne doseže zaporni položaj (primerjaj sl. 1). Ako si stojita glavi nasproti stransko premaknjeni po načinu sl. 3, tedaj zadeneta tri premaknitvi k sebi robova c3 rogljev C drug od drugega in vodita parklja a13 drugega mimo drugega. Ako imata obe glavi pred približanjem višinsko razliko' (primerjaj slika 6), tedaj cc ta razlika izenači po roglju višje glave s tem, da se rogelj priloži ob poševno vodečo ploskev a5 protiglave in dvigne protigiavo.
Pri drugem izvedbenem primeru glasom; sl. 12 do 14 odgovarjal zunanja oblika sklopilnih glav v bistvu oni prvega, izvedbenega primera. S čepom E je čvrsto zvezana zaporna kljuka P, katera sega iz odprtine a6 glave in prijemlje v izrezo a7 protiglave. V sklopljenem položaju (primerjaj sl. 12) se prilegal kljuka P s ploskvijo p1 ob nalležajno ploskev izreze a7 piroti-glave. Ploskev p1 zaporne kljuke P je izobličena kot k osi zaporne kljuke E koncentrična cilindrična p'oskev, katera preide na spredaj v odbojno ploskev p2, katera je tako nagnjena k čelni ploskvi a3 sklopi1 ne gilave, da se zaporna kljuka P potisne nazaj v glavo pod tlakom, izvajanim na odbojno ploskev p2 v smeri čelne ploskve a3. Na zaporni kljuki P je s pomočjo čepa Q prizgibijen dvokrak vzvod R, katerega jedan krak nosi dva nosova r1 in r2. Na drugi krak pritiska pero S, katero1 je pričvrščeno na zunanji strani glave s pomočjo privoja1 s1. Za nosova r1 _ fn r2 je na sklopilni glavi predviden odbijač a14. Odbijač a14 poseduje na'ežajno plos-
kev a15, ob katero se more upirati vzvod R s svojo hrbtno' ploskvijo. N,ai vzvodu R je nadalje nameščen vzvodni krak r3, ki je izobličen kot ročni vzvod. Ker sta natežaj-na ploskev a15 in odbijač a14 izpostavljena mečni obrabi, je to ploskev noseči del razporejen izmenljivo.
V nesklop'ijenem kakor tudi v sklopljenem položaju zavzemajo deli vsake sklo-pilne glave položaj, predočen v sl. 12. A'ko zadeneta škropilni glavi A in A1 skupaj, tedaj drsita ploskvi a3 in a4 toliko časa druga po drugi, dokler glavi, ne dosežeta skl o pitni položaj, predočen v sl. 12. Pri tem se najpreje zaporna kljuka P po čelni ploskvi a4 protiglave potisne v glavo in skoči šele v sk! pilnem položaju v izrezo a7 protiglave. Pri tem se njena ploskev p1 priloži ob naležajno ploskev izreze ai7. Zaporna kljuka učinkuje sedaj na isti način kakor zaporna kljuka D prvega izvedbenega primera.
Ako naj se sklopka razklopi, tedaj se na ročni vzvod r3, na primer sklopiine glave A, izvaja tlak v smeri puščice x. Vsled tega se zavrti vzvod R okrog čepa Q in drst s hrbtom po naležajni ploskvi a15, dokifer ne stopi s svojim nosom r1 za odbijač' a14 glavo A da je ploskev p1 pnšla izven kljuka P tako daleč potegnjena nazaj v (glej sl. 13). Pri tem gibanju je zaporna vprijema z naležajno riioskvijo> izreze a7. Ako se sedaj sklopka potegne narazen, tedaj zadene natežajna ploskev izreze a7 .ob naležajno ploskev p'2 kljuke P in pritisne kljuko popolnoma v glavo A. S tem se nos n11 privzdigne od odbijača a14. Pod u-činfcom peresa S se potem vzvod R tako daleč zavrti, da — potem ko sta obe sklo-pilni glavi med seboj razklopljeni — zadene s svojo hrbtno Ploskvijo ob naležajno ploskev a15, čim zaporna kljukai P pod učinkom peresa S zopet zavzame svoji sklopil-ni položaj. Pero S izvaja torej dvojini: učinek, s tem da skuša1 dvigniti nos r1 od odbijača ai114 kakor tudi dovesti zaporno kljuko P v sktopilni položaj.
Ako naj se pri premikanju vozil prepreči sklopitev, tedaj se ročni vzvod r3, na primer sklopi'ne glave A, tako daječ zavrti v smeri puščice x, dokletl ne stopi nos r2 za odbijač ai14. Pri tem se potegne za-Iporna kljuka P popolnoma nazaj v glavo (sÜ. 14). Ako naj se zopet ustvari možnost sklopitve, tedaj se vzvod r3 zavrti v nasprotni smeri puščice x, talko da deli zopet skočijo nazaj v sklopiini položaj. Zaporna krjuka P protiglave, na primer A1, se na enak način kakor pri prvem izvedbenem primeru vzame s seboj po prenosnih komadih, kateri so pričvrščeni na čepu E,
tako da obe zaporni kljuki izvajata enake gibe.
Patentni zahtevi"
1.	Sam c delna skfopka s srednjim odbijačem: s fiksnim, parkljem in izrezo, nahajajočo se za parkljem in določeno za parkelj protiglave, ter z zaporno kljuko, katera ovira odpiranje sklopke, označena s tem, da, je zaporna kljuka (D) tako vleža-jena v sMopilmi glavi (A oz. A1), da upo-gibni moment, ki se na sklopko izvaja vsled na sklopko delujočih poteznih sil v zaprtem stanju sklopke (A A1), učinkuje nasproti upogibni obremenitvi parklja (a13) vsled teh sil.
2.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da je zgibni čep (E) zaporne kljuke (D) v sklopiini glavi tako Viežajen z razgibom, da se pri natez-nih obremenitvah sklopke na zaporno^ kljuko učinkujoča sila neposredno prenese na sklopilno glavo in da ostaine zgibni čep (E) prost upogiibnih obremenitev.
3.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da so z zaporno kTjuko (D) zvezani prenosni komadi (M), ki prenašajo gibanje zaporne kljuke (D) ene glave (A) na zaporno kljuko (D) protiglave (A1), ako sta parklja' (a13) sklopil-nih glav (A in A]) medseboj v vprijemu.
4.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da je zaporna kljuka (D) v zvezi z zapornim peresom (G), katero more zaporno kljuko (D) držati v sklopilnem položaju (Sl. 10), razklenjenem položaju (sl. 9) in položaju, ki ovira sklopitev (sl. 8).
5.	Sklopka s srednjem odbijačem po zah-tevu 4, označena s tem, da; je zaporna kljuka (D) razven z zapornim peresom (G) v zvezi še z zbiralcem: sile (F).
6.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 5, označena s tem, da je čelna ploskev (a4) ene glave (A) izobličena, kot odbijač, ob katerega se v razkropljenem položaju priloži zaporno pero: (G), ki je pričvrščeno nai zaporni kljuki (D) druge glave (A1), in da je na drugi glavi (A1) predviden odbijač (a9), ob katerega se priloži zaporno^ pero (G) v položaju, ki ovira sklopitev (sl. 8).
7.	Siklbpka s srednjim odbijačem po zah-tevih 1 in 5, označena s tem, da je na zaporni kljuki (D) in zapornem peresu (G) pričvrščena po ena potezna vrv (K1 in K2) ali pod. in da sta vrvi medseboj zvezani.
8.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem,, da je na zaporni
kijuki (P) vležajen vrtljiv vzvod (R), ki poseduje dva nosa (r1 in r2), s katerima se more ob učinkovanju zbiralca sile (S) u-pirati ob odbijače (a14) sklopilne glave.
9.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da oni det zaporne kljuke (P), ki pri zapornem položaju sega v protiglavo, poseduje z osjoj zaporne kljuke (E) koncentrično cilindrično p’ cskev (p1) in k čelni ploskvi (a3) glave tako nagnjeno odbojno ploskev (p2), da se zaporna kljuka pod učinkom poševno k sklopilni osi delujočega t’aka potisne nazaj v glavo.
10.	Sklopka s srednjim odbijačem po zah-
tevih 8 in S, označena s tem, da sta zaporna kljuka (P) in njen vzvod (R) med-seboj tako razporejena, da je pri priložitvi prvega vzvodovega nosu (r1) potegnjen nazaj v sklopilno giavo cilindrično ploskev (p1) izkazujoči del in pri priložitvi drugega vzvodovega nosu (r2) tudi oni del zaporne kljuke (P), ki kaže nagnjeno ploskev (p2).
11.	Sklopka s srednjim odbijačem po zahtevih 8 do 10, označena s tem, da stoji vzvod (R) pod učinkom zbiralca sile (S), ki skuša privzdigniti nosova (r1 in r2) vzv da (R) od odbijačev (a14) glave.
Ad patent broj fO/đž.

.y.,/



Fig. 5,
A M
M A1 as
M А*а9

.


Ad pa feni broj 70162,
Fig. 12.

—