472                                         Iljrstvo pa Slovenci.
može njihovo oko iste sloge nastojanje. Ta sto da kaže organički naš pravopis, koga   su   obieručke   primili   i   posvud
v
razprostranili ? Sto čisto ilirske rieči (besede), kojimi su svoje ponjemčene zamienili. Sto plemenita na slogu nago varanj a i uputjivanje na srbske narodne pjesme i novine hrvatske? Sto nastojanje, o kom smo vjerodostno oba-vieštjeni, u domače krugove uvesti naš
Gaju imenovan »gajica«, dobil je uprav z uplivom ilirstva dično mesto v knjigi slovenski. Prva slovenska knjižica, tiskana v ilirskem pravopisu, bile so Vrazove »Narodne pesni« slovenske 1. 1839. Zatem tri knjižice v Ljubljani izdane po Andr. Smoletu: »Varh«, »Veseli dan« in »Pesme V. Vodnika« 1. 1840. Občo veljavo pak si je ilirski pravopis v Slovencih pridobil po »Novicah«, katere so ga uvele polagoma zlasti od leta 1845., vendar brez znakov S in e.
književni jezik? Doista sliep mora daje ili pakostan (hudoben), tko to ne uvidja!«
Brez sledu in upliva torej vendar-le ni bilo ono ilirsko gibanje v književnosti slovenski. Ilirstvo je da pač imelo na Slovence dober upliv tedaj in ima do nas blagodejno moč i sedaj, a to po pravopisu in po jeziku.
Novi, organiški, t. j. ustrojni, glasu prikladni   pravopis,   po   prireditelju
Z Gajevim pravopisom je bila tedaj izrinjena res že zastarela pisava Bohoričeva iz 1. 1584., kakor tudi končno odstranjen nesrečni črkopisni izdelek Dajn-kov (1. 1824.) in Metelkov (1. 1825.), da so s tem bili po pismu zjedinjeni Slovenci med seboj.
Nadalje pak je »gajica« pravopisno zvezala tudi Slovence s Hrvati. Dokler so se pisale in tiskale slovenske knjige v stari »bohoričici«, bil jim je (po izrazu Vrazovem) »zaprečen put u srednje
t.
,8^18^                     _______¦.   '•'¦-...        . .________                                            ; ; ¦ \v :. ¦ ...;-'.>t«itr.fa»ffl-- ;
Ladije v aleksandrijski luki. (Po fotografiji Al. Beer-a.)