F SESEKI * (IMO dem mn et mu O devetmesečnem poslovanju Podatki iz devetmesečnih periodičnih obračunov temeljnih organizacij združenega dela kažejo, da so naše ugotovitve in predvidevanja, ki so temeljile na analizah polletnih obračunov, pravilne. To nam potrjuje podatek o višini ostanka dohodka, ki je izračunan skoraj v prav takem znesku, kot smo ga ugotovili takrat. Vse TOZD so formirale ostanek dohodka v višini 9.184.024 din. K tej številki bi lahko prišteli še del dohodka v fakturirani in neplačani realizaciji, ki v tem obdobju znaša le 837.477 din. Ta znesek se po veljavnih predpisih ne more šteti v dohodek, pomeni pa vrednost naše proizvodnje v obravnavanem obdobju, ki je bila sicer fakturirana, vendar pa ne tudi plačana. Drugo potrditev naših predvidevanj vidimo v enakem razmerju med realizacijo in materialnimi stroški. Medtem ko planirana realizacija znaša 82,4 %, so planirani stroški le z 78,7 %. To moramo šteti kot uspeh naših stabilizacijskih prizadevanj, posebno še ker realizacija izhaja pretežno iz obsega opravljenega dela in ne iz povečanih cen. Dejanske cene gozdnih proizvodov so namreč samo za 1,1 % višje od planiranih. Tako kot polletni tudi ta obračun ni dokončen. Ako smo iz , polletnega obračuna želeli izvedeti, kaj moramo še postoriti, d« bomo ob koncu leta dosegli planirane proizvodne in finančne rezultate in kako uspešni smo bili pri prvem sestavljanju finančnega plana po temeljnih organizacijah, nam obračun poslovanja za devet mesecev že daje bolj kompleksno predstavo zaključnega računa ob koncu leta. Le malo časa nam še preostaja in s tem tudi malo možnosti za operativne ukrepe, s katerimi bi do konca leta želeli spremeniti s tem obračunom ugotovljena razmerja. Analize devetmesečnega obračuna že pomenijo začetek ocenjevanja letnega po- slovanja in na osnovi teh analiz lahko že oblikujemo prve načrte o dokončni razdelitvi dohodka in ostanka dohodka. Iz teh analiz pa moramo oblikovati tudi zaključke in ugotovitve o pomanjkljivostih našega planiranja, predvsem sestavljanja finančnih planov. Do konca leta moramo sestaviti tudi proizvodno-finančni plan za leto 1977, s katerim med drugim oblikujemo tudi dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela naše delovne organizacije in za- Delavsko naselje na Jelovici - Martinček ne bo več služilo prvotnemu namenu. Za bivanje delavcev Iz drugih območij je zgrajena sodobna stavba v -Bohinjski Bistrici. Prevoz na delo pa bo organiziran z avtobusom - foto GG Bled gotavljamo združenim delavcem enake pogoje za pridobivanje dohodka. Vestne in strokovne analize teh periodičnih obračunov lahko dajo dragocene napotke, kako moramo planirati, da se bomo bolj približali taki organiziranosti in takim medsebojnim odnosom, za katere smo se s sprejetjem nove ustave odločili. Že iz bežnega pregleda periodičnih obračunov temeljnih organizacij bomo ugotovili, da so posamezne temeljne organizacije dosegle zelo različne proiz-vodno-finančne rezultate. To izhaja predvsem iz različnih konceptov in različnih pogojev za izvajanje proizvodnih planov in seveda tudi različnih pogojev za pridobivanje dohodka. Do takih pogojev je prišlo, čeprav smo se ob sprejemanju letošnjega dogovorili za zagotavljanje ena», kih pogojev za pridobivanje dohodka vsem temeljnim organizacijam. Podatki o izvršenem delu oz. obsegu dela kažejo, da posamezne organizacije lahko različno razporejajo proizvodne naloge na vseh dvanajst mesecev leta. To močno vpliva na končni rezultat, ki pomeni ostanek nerazporejenega dohodka. Organizacije, ki so močno presegle letno dinamiko plana oddaje, izkazujejo sedaj nerealno visok ostanek dohodka, ki bo pa v naslednjem Obdobju deloma še porabljen za pokrivanje fiksnih stroškov v naslednjih treh me = secih (fiksni stroški predstavljajo tisti del potroškov, ki niso odvisni od obsega dela). Druge organizacije, ki bodo glede na prejšnje v naslednjem obdobju dosegle višjo realizacijo, bodo svoj finančni uspeh popravile tako, da bodo ob koncu leta izkazovale višji ostanek dohodka kot v omenjenem obračunu. Temeljne organizacije pomožnih dejavnosti, predvsem TOZD av-toprevozništvo z delavnicami in tudi deloma skupnost skupnih služb, nimajo enakih možnosti za pridobivanje oziroma oblikovanje dohodka kot temeljne organizacije gozdarstva. TOZD avtoprevozništvo z delavnicami opravlja pretežni del storitev po planskih cenah, izračunanih na osnovi stroškovnih postavk v skladu s cenami ob koncu preteklega leta. Čeprav so tudi fi- nančni plani drugih TOZD izdelani po podobnih načelih, je razlika le velika. Predvsem se da stroškovne normative avtopre-vozov in delavniških uslug v večji meri točno določiti in na tem področju le ta TOZD praktično ne more "planirati" even-tuelni gohodek iz prihrankov. Nadalje je prav ta temeljna organizacija najbolj občutljiva za spreminjanje splošnega nivoja cen zaradi sorazmerno velikega deleža vrednosti repromateriala in eksternih uslug v strukturi lastne proizvodne cene. Logično je, da se morajo ob fiksnih planskih cenah storitev višje cene repromateriala odraziti pri nižjem planiranem dohodku. Delovna skupnost skupnih služb v obračunu kaže celo izgubo. Prikazana izguba je tudi posledica načina planiranja. "Proračun" skupnih služb je bil sestavljen po stroškovnih postavkah in nivoju cen iz konca preteklega leta. Osebni dohodki so bili planirani v višini, ki je izhajala iz takrat veljavnega pravilnika o delitvi OD in vrednosti točke 0,082 din. Višji stroški zaradi višjega nivoja cen, predvsem pa zaradi dogovorjenega povečanja osebnih dohodkov za vse delavce v naši delovni organizaciji, se je odrazilo pri prekoračenju planiranih izdatkov. V pogojih, ko temeljne organizacije gozdarstva in obrat za kooperacijo pokrivajo stroške skupnih služb s fiksno določenimi zneski, ki pokrivajo planirane stroške, se vsako prekoračenje teh stroškov odraža pri izgubi, čeprav družbeno upravičeno. Poleg različne izvršitve plan -skih nalog in neenakih pogojev za pridobivanje dohodka in različne delovne uspešnosti, ki so jo v tem obdobju dosegle posamezne temeljne organizacije, je nesorazmerje pri končnih rezultatih tudi odraz pomanjkljivih izkušenj pri sestavljanju plana in različnega sestavljanja podatkov za plan po posameznih temeljnih organizacijah. Čeprav za tako trditev niso še izdelane podrobnejše analize, jo očitno potrjujejo posamezni podatki, ki jih navajamo v priloženih tabelah. Povsem razumljivo je tudi, da so v našem prvem proizvod-no-finančnem planu, izdelanem po TOZD, še sledovi nekdanjih teženj pri sestavljanju planov. Razlika med sedanjimi in nekdanjimi plani je v tem, da nekdanje "zidanje" cen iz stroškovnih postavk nadomeščamo s sistemom kompleksnih dohodkovnih odnosov. Uspešnosti posameznih enot ne ugotavljamo več iz prihrankov pri posameznih postavkah, ampak iz kompleksnega obračuna proizvodnje. Šele ko bomo razumeli bistveno razliko, bomo uspeli sestavljati boljše, če že ne resnično dobre plane. Glavna dohodkovna povezava med temeljnimi organizacijami in o-benem glavna medsebojna fi-nančno-planska kategorija, je in bo sistem prerazporejanja dohodka in obračunavanje prispevkov ža poslovanje skupnih služb, s katerim bomo zagotavljali vsem temeljnim organizacijam enake pogoje za pridobivanje dohodka. Ko analiziramo uspešnost poslovanja posameznih TOZD, ne smemo prezreti, da pridobivanje profita - po naše ostanka dohodka, ni edini, niti glavni smoter združenega dela. Tudi človekovi delovni pogoji in njegovo počutje na delu je faktor, ki ga moramo upoštevati v oceni uspešnosti, čeprav ni vedno izražen tudi v dinarjih. To misel poudarjamo predvsem zaradi tega, ker se določena razlika v uspešnosti pojavlja tudi iz tega naslova. Različna struktura delovne sile, predvsem starostna, in različna tehnična opredeljenost dela vplivata na procent efektivnega izkoriščanja delovnih ur in tudi na druge faktorje, ki oblikujejo dohodek. Poslovne rezultate poslovanja posameznih temeljnih organizacij kažejo pregledi planiranega in doseženega celotnega dohodka, porabljenih sredstev, dohodka, zakonskih in pogodbenih obveznosti, osebnih dohodkov in prejemkov ter ostanka dohodka. Zakonske obveznosti, ki jih med letom ne obračunavamo, ampak šele ob zaključnem računu, izkazujemo samo v planskih podatkih. Za boljšo razumljivost preglednih tabel naj še povemo, da izkazujemo osebne dohodke in osebne prejemke v skupnem znesku, ker je naš plan tako sestavljen. V osebnih prejemkih so zajeti predvsem izdatki za regresirano prehrano med delom, za strokovno izobraževanje in nagrade za delo študentov in dijakov srednjih šol. Izdatki za regresirano prehrano med delom so planirani med materialnimi stroški (drugi materialni stroški), po novih predpisih pa se obračunavajo iz dohodka. Tako kot za polletje smo tudi za to obdobje izdelali primerjalno tabelo kot pripomoček za primerjalni del analize poslovanja. Dodatno prikazujemo za to obdobje tudi podatke o oblikovanju sredstev za investicijsko vzdrževanje po TOZD in porabo teh sredstev - to je vrednost obračunanih del in uslug za investicijsko vzdrževanje. Pri pregledu teh podatkov je opaziti previsoko obremenjevanje lastne cene kamionskih prevozov s stroški za investicijsko vzdrževanje, ker so porabljena sredstva precej nižja od obračunanih. Posebej prikazujemo tudi podatke o oblikovanih sredstvih za biološka vlaganja (drugače so prikazana v materialnih stroških) in porabljenih sredstvih (drugače izkazano v realizaciji). Ti podatki med drugim povedo, da so sredstva za biološka vlaganja iz zasebnih gozdov oblikovana v manjšem odstotku, kot je pa dosežen plan prodaje. Razlika nastaja zaradi tega, ker je bila biološka amortizacija za 6. 121 m3 lesa na depojih ob koncu leta 1975 (prehodne zaloge) obračunana že v preteklem letu. Obračunano biološko amortizacijo za ta les smo prenesli iz preteklega za porabo v letošnjem letu. V tem poročilu ni analize osebnih dohodkov, ki bo posebej izdelana in objavljena v posebnih informacijah. V zvezi z osebnimi dohodki moramo še poudariti, da masa dovoljenih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu ne upošteva rente po 12. členu zakona o gozdovih. Navedena masa po 12. členu je višja od realne. Rento ugotavljamo le pri zaključnem računu ob koncu leta. Na tekmovanju sekačev ob kmečkem prazniku Bleda je zmagala ekipa TOZD Pokljuka. Na sliki so prvi trije plasirani: Beznik Lovro I. mesto, Zorč Franc II. in Zalokar Alojz III. mesto -foto Veber Resno opozorilo za podrobnejšo analizo in eventuelno drugačno razporejanje celotnega dohodka med temeljne organizacije (s spremembo cene za prevozne usluge ali drugih instrumentov) izhaja iz podatka, da je v TOZD avtoprevozništvo izplačan višji znesek OD od dovoljenega. Ne spuščajoč se v analizo, kako so povprečni OD v tej TOZD usklajeni z merili za razporejanje osebnih dohodkov in kako je s preseganjem normiranih učinkov, je ta TOZD, kakor tudi TOZD gozdno gradbeništvo, v neenakopravnem položaju v primerjavi s TOZD gozdarstva. Neenakopravnost izhaja iz same metodologije ugotavljanja korekcijskega faktorja po členu 7,, 9. in 14. panožnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. V formuli korekcijskega faktorja za ugotavljanje dovoljenih OD se kot postavka, ki vpliva na večji faktor, šteje amortizacija nad minimalnimi predpisanimi stopnjami in kot odbitna postavka normalna akumulacija, ki se izračuna kot 2 % vrednost angažiranih poslovnih sredstev brez vrednosti cest. Pri TOZD pomožnih dejavnosti nismo planirali amortizacije nad minimalno predpisanimi stopnjami, kot odbitna postavka pa se pojavljajo celotna angažirana poslovna sredstva. S tem problemom smo že seznanili komisijo za samoupravni sporazum pri Poslovnem združenju gozdno-gospodarskih organizacij Ljubljana, sami pa moramo izdelati in sprejeti predlog za pravično rešitev tega problema. Ekipa tekmovalcev iz TOZD gozdarstvo Jesenice - foto Veber PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA ZA TOZD GOZDARSTVO BOHINJ V OBDOBJU I. - IX. 1976 S PLANIRANIM DOHODKOM ZA LETO 1976 Planirano za Doseženo Vsebina postavk leto 1976 I. -EX. 1976 3:2 1 2 3 4 Realizacija proizvodov iz DG 24. 301.300. - 21. 157.341.72 87. 06 Realizacija ostalih proizvodnih uslug 1.745. 815. - 1. 734. 849. 41 99. 37 Realizacija režije v ZG 183. 863. - 137. 897. 00 75.00 Realizacija gojenja in odkazila DG in ZG 3. 047.717. - 2.400. ) 38. 28 78. 75 Realizacija storitev v ZG 451 . 914. - 1 95. 138. 05 43. 18 Realizacija interna med TOZD-i 1 . 324.223. - i . 309. 112. 69 98. 88 Realizacija ostalih proizv. in storitev v okviru TOZD - 1 12. 292. 60 Realizacija materiala 10. 000. - 2. 999. 61 80. 00 Izredni dohodki 608.000.- 721.526. 13 118. 67 CELOTNI DOHODEK 31.672. 832. - 27. 771. 595. 49 87. 68 Gorivo in mazivo za proizvodnjo 253. 096. - 214.172.38 84. 62 Gorivo in mazivo za režijo 132. 946. - 112.700.66 84. 77 Izdelavni material 538. 842. - 296. 531. 68 55. 03 Ost ali režijski material 746. 414. - 496. 204. 90 66. 48 Proizvodne storitve 1. 890. 532. - 1. 679. 545. 28 88. 84 Neproizvodne storitve 2.213.742. - 1.550. 444. 75 70. 04 Investicijsko vzdrževanje 1.617. 710. - 1.213.281.00 75. 00 Sredstva za biološka vlaganja DG 3. 320. 982. - 2. 962. 027.80 89. 19 Ostale storitve - najemnine 272. 120. - 119.711.85 43. 99 Stroški skupnih služb 2. 875. 043. - 2. 156.282.00 75. 00 Terenski dodatki, dnevnice 797. 576. - 458.844.45 57.53 Reklama in reprezentanca 3.000,- 2.854. 10 95. 14 Drugi materialni stroški (regres prehrane = dej. 456, plan = 408) 496. 357. - 177.869. 70 35. 84 AM po minimalnih stopnjah 3. 242.740. - 2. 736.436. 80 84. 39 AM nad minimalno stopnjo 1.450. 410. - 1. 100. 699. 50 75. 89 Nabavna vrednost realiziranega materiala 8. 500. - 3. 108. 30 36. 57 Izredni izdatki 265. 000. - 23. 566. 29 8.85 Materialni stroški drugih TOZD 1.034.702.- 776. 027. 00 75. 00 Substanca v nedokončani proizvodnji 1.1.76 - 184. 822. 28 Substanca v nedokončani proizvodnji 30.9.76 - 123. 835. 78 Substanca v neplačani realizaciji 30.4.76 - 114. 016. 10 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 21. 159. 712. - 16. 027. 278. 84 75. 74 D'öhöUER 15. 513. Ì2Ó. - Ü. 744. 316. 65 lil. 71 Pogodbene obveznosti 1. 111. 108. - 1.215. 212. 15 109.37 Prispevki iz OD 629. 910. - 462.436.40 73.41 Prispevek za tekočo revalorizacijo pokojnin 273. 000. - 200.796. 65 73. 55 Prispevek za uporabo mestnega zeinljišča 7. 500. - 3. 552. 65 47. 37 Vodni prispevek 90. 000. - 51.313.55 57. 02 Prispevek za izobraževalno skupnost 42.235. - 543. 140. 85 1.286.00 Prispevek za raziskovalno skupnost 9.426. - 108.385.40 1.149. 86 Davek iz dohodka TOZD 21.631. - 250. 847. 75 1. 159.67 Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 1. 927. - 25. 997. 00 1.349. 05 Prispevek za solidarnost - 13. 027. 30 Prispevek za železniški in luški promet - 90. 129. 05 SKUPAJ ZAKONSKE IN POGODBENE OBVEZ- NOSTI, KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 2. 186. 737. - 2. 964. 838. 75 135. 58 Izplačani osebni dohodki 5. 172.580.00 Izplačani osebni prejemki 119. 553. 60 OD vsebovani v nedokončani proizv. 1.1. 76 556.266. 07 OD vsebovani v nedokončani proizv. 30. 9. 76 359.309. 93 OD vsebovani v neplačani realizac. 30.9.76 10.591.65 OSEB. PREJEM. IN DOH., KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA 6.749.453.- 5.478.498.09 81.17 V" BREME ČEL'Öf. BUhODKA PÖ PERIODIČNEM OBRAČUNU 8. 936. 190.- 8.443.336.84 94. 48 ÖSTA NEK D OH. PÖ PÉRÌODfC. ÖBRÄÜÖNÜ 1. 576. 930. - 3. 3ÖÖ. 979. 81 209. 33 Prispevek za narodno obrambo Del dohodka za nadom. izpada dohodka ŽTP Del doh. za nadom. izpada elektrogospodar. Prispevek za financiranje krajev, skupnosti 10. 300. -16. 765. -43.036.-45.404.- DEL DOHODKA ZA SKLADE 1.461.425. - PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA ZA TOZD GOZDARSTVO I. - IX. 1976 S PLANIRANIM DOHODKOM ZA LETO 1976 POKLJ. V OBDOBJU Planirano za Doseženo Indeks Vsebina postavk leto 1976 1 [.-IX. 1976 3:2 1 2 3 4 Realizacija proizvodov iz DG 29. 188. 900.- 22. 218. 641.05 76.12 Realizacija ostalih proizvodnih uslug 50. 000. - 228.848.58 457.70 Realizacija režije v ZG 230.018.- 172. 514. 00 75.00 Realizacija gojenja in odkazila DG in ZG 3.541.398.- 2.373.340.49 67. 02 Realizacija storitev v ZG 452.951.- 239. 516.15 52.88 Realizacija interna med TOZD-i 250. 000. - 195.355.72 78.14 Realizacija ostalih proizv. in štor. v okv.TOZD - 56. 174.22 Realizacija materiala 15.000.- 7. 186. 80 47. 91 Izredni dohodki 748.000.- 419.296. 19 56. 06 CELOTNI DOHODEK 34.476.267,- 25. 910. 873.20 75.16 Gorivo in mazivo za proizvodnjo .90.399,- 84.780.01 93. 78 Gorivo in mazivo za režijo 368.079.- 179.453.36 48. 75 Izdelavni material 285.092.- 242.562.35 85.08 Ostali režijski material 726.564.- 459. 887. 55 63.30 Proizvodne storitve 3.195.912.- 3.496.428.33 109.40 Neproizvodne storitve 1.844.270,- 1.284.036.83 69. 62 Investicijsko vzdrževanje 902.701.- 677. 025. 00 75.00 Sredstva za biološka vlaganja DG 4. 086.446.- 3.110. 609. 70 76. 12 Ostale storitve - najemnine 210.590.- 85. 872. 55 40.78 Stroški skupnih služb 3.537.720.- 2. 653. 290. 00 75.00 Terenski dodatki, dnevnice 827.288,- 558. 912.00 67. 56 Reklama in reprezentanca 3.000.- 1.138.10 37. 94 Drugi mater, stroš. (v planu je regres prehr.) 743.534.- 307.326.75 41. 33 AM po minimalnih stopnjah 1. 818.481.- 1.370. 671.45 75.37 AM nad minimalno stopnjo 867. 488. - 644.288.85 74.27 Nabavna vrednost realiziranega materiala 12.750.- 8.114.70 63.64 Izredni izdatki 326.000.- 16. 946.41 5. 20 Materialni stroški drugih TOZD 3.309.378.- 2.482.032.00 75.00 Substanca vsebovana v nedokonč. proiz. 1. 1.76 162.748.67 Substanca vsebovana v nedokonč. proiz. 30. 9. 76 305. 653.39 Substanca vsebovana v neplač. realiz. 30.9.76 59. 890.15 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 23. 155. 692. - 17.460.581.07 75.47 DOHODEK 11.320.575.- 8. 450. 292.13 74.65 Pogodbene obveznosti 222.766.- 173.774.40 78.01 Prispevki iz OD 615.414,- 529. 150.65 85. 98 Prispevki za tekočo valorizacijo pokojnin 236.600.- 176.892.20 74.76 Prispevki za uporabo mestnega zemljišča 6. 500.- 3.129.75 48.15 Vodni prispevek 78.000,- 18. 113.45 23.22 Prispevek za izobraževalno skupnost 141.313.- 139.631.00 98.81 Prispevek za raziskovalno skupnost 31.537.- 27.863.80 88.35 Davek iz dohodka TOZD 78.613.- 64.488. 10 82.03 Prispevek za starost, zavarov. kmetov 7.004,- 6.683.35 95.42 Prispevek za solidarnost 3. 349. 10 Prispevek za železniški in luški promet - 90. 129. 10 SKUPAJ ZAKON. IN POGOD. OBVEZNOSTI, KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 1.417.747.- 1.233.204. 90 86. 98 Izplačani osebni dohodki 5.906.823. 50 Izplačani osebni prejemki 135.808. 95 OD vsebovani v nedokon. proizvodnji 1.1.1976 496.221.29 OD vsebovani v nedokon. proizvodnji 30.9.76 497. 999. 51 OD vsebovani v neplač. realizac. 30. 9. 1976 5. 066.65 OSEB. DOH. IN PREJEMKI, KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA 6. 740.567. - 6.035.787.58 89. 54 V BRf: mE cELOTnEgA tföfit3ÖR3T Pb PERIODIČNEM OBRAČUNU 8. 158.314. - 7. 268. 992.48 89.10 OSTANEK DOH. PO PERIOD. OBRAČ. 3.162.261.- 1. 181.299. 65 37. 36 Prispevek za narodno obrambo 13.300. - Del doh. za nadomest. izpada doh.ŽTP 56. 876. - Del doh. za nadomest. izpada doh. elektrogosp. 50.975. - Prispevek za finansiranje krajev, skupnosti 48.575. - Prispevek za SIS gcud arstva - 12. člen 367.776. - DEL DOHODKA ZA SKLADE 2.624.759. - PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA ZA TOZD GOZDARSTVO .JESENICE V OBDOBJU I. - IX. 1976 S PLANIRANIM DOHODKOM ZA LETO 1976 Vsebina postavk leto 1976 I. -IX. 1976 3:2 1 2 3 4 Realizacija proizvodov iz DG 5. 868.500. - 4. 366. 437. 38 74.40 Realizacija ostalih proizvodnih uslug 10. 000. - 149.889,26 1.498.89 Realizacija režije v ZG 732. 638. - 552. 597. 50 75. 43 Realizacija gojenja in odkazila DG in ZG 2. 692.224. - 1.698.817.24 63. 10 Realizacija storitev v ZG 1. 057. 306. - 781.355.40 73. 90 Realizacija interna med TOZD-i 70.000. - 49.954.45 71.36 Realizac. ostalih proizv. in štor. v okv. TOZD - 11.856. 80 Realizacija materiala 5.000. - - Izredni dohodki 150.000. - 211. 049. 34 140.70 Dohodek iz dela po samoupravnih sporaz. 3. 499.673,- 2. 624. 753.00 75. 00 CELOTNI DOHODEK 14. 085.401. - 10. 446. 710. 37 74.17 Gorivo in mazivo za proizvodnjo 31.585. - 21.735. 96 68.82 Gorivo in mazivo za režijo 92.885. - 85. 755. 88 92. 32 Izdelavni material 235. 934. - 162. 161. 95 68.73 Ostali režijski material 385.067. - 271.661.96 70.55 Proizvodne storitve 899.651. - 897.836.-22 99,80 Neproizvodne storitve 817.890. - 249.603.32 30. 52 Investicijsko vzdrževanje 376.885. - 282. 663. 00 75. 00 Sredstva za biološka vlaganja DG 821.590. - .611.'301.20 74.40 Ostale storitve - najemnine 129. 170. - 56.272.85 43. 56 Stroški skupnih služb 711.382. - 533. 536.00 75.00 Terenski dodatek, dnevnice 609.032. - 357.127. 10 58. 64 Reklama in reprezentanca 3. 000. - 326.40 10.88 Drugi mater. stroš.(.v planu regresa pr e hr. ) 405.456. - 189. 550. 05 46. 75 AM po minimalnih stopnjah 659.490,- 568.759.80 86. 24 AM nad minimalno stopnjo 394.265. - 288.845.05 73.26 Nabavna vrednost realiziranega materiala 4.250. - - Izredni izdatki 66.000.- 7.153.05 10.84 Substanca vsebovan, v nedok. proizv. 1.1,1976 48.618.50 Substanca vsebovan, v nedok. proizv. 30. 9. 76 24. 372.03 Substanca vsebovan, v neplač. realiz. 30.9.76 20.529.50 SKUPAJ P ORA B L JE NA SREDSTVA 6. 643.532.- 4. 588. 006. 76 69. 06 DOHODEK 7. 441.869. - 5. 858. 703. 61 78.73 Pogodbene obveznosti 291.576,- 223. 060. 60 76. 50 Prispevek iz osebnih dohodkov 441.475. - 341.456. 95 77.34 Prispevek za tekočo vklorizacijo pokojnin 127.400.- 97. 666. 25 76.66 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 3. 500. - 1.728.00 49.37 Vodni prispevek 42.000. - 10. 932. 70 26. 03 Prispevek za izobraževalno skupnost 2. 154. - 88. 748. 50 4.120.17 Prispevek za raziskovalno skupnost 481. - 17.710.05 3. 681. 92 Davek iz dohodka 1 OZD 505. - 40. 988. 20 8. 116. 48 Prispevek za starost, zavarov. kmetov 28. - 4.247. 85 15.170.85 Prispevek za solidarnost - 2.128.65 SKUPAJ ZAKON. IN POGOD. OBVEZ., KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 909.119. - 828.667.75 91.15 Izplačani osebni dohodki 3.792. 607.85 Izplačani osebni prejemki 127.412. 55 OD vsebovan v nedokonč. proizv. 1.1.1976 236. 197. 78 OD vsebovan v nedokonč. proizv. 30. 9. 76 274. 009. 53 OD vsebovan v neplač. realiz. 30. 9.1976 3. 910. 40 OSEB.DOH. IN PREJEM. , KISE KRIJEJO IZ DOHODKA 4. 835.432. - 3.878.298.25 80.21 V BREME CELOTNEGA n OfT(Tn rTT "p PERIODIČNEM OBRAČUNU 5. 744.551.- 4. 706. 966. 00 81.94 OSTANEK DOH.PO PERIOD. OBRAČ. 1.697.318. - 1. 151.737. 61 67.86 Prispevek za narodno obrambo 8.200.- Del dohodka za nadom. izpada doh. ŽTP 571. - Del dohodka za nadom. izpada doh. elektrogosp. 5. 670. - Prispevek za financiranje kraiev. skupnosti 28. 543. - DEL DOHODKA ZA 'SKLADE 1.654.334.- PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA ZA TOZD GOZDARSTVO RADOVLJICA V I. - DC. 1976 S PLANIRANIM DOHODKOM ZA LETO 1976 OBDOBJU Planirano za Doseženo Indeks Vsebina postavk leto 1976 I-IX. 1976 3:2 1 2 3 4 Realizacija proizvodov iz DG 2.107.300.- 2.150. 195. 90 102.04 Realizacija ostalih proizvodnih usl g 10.000.- 81.136.51 811.37 Realizacija režije v ZG 352.141.- 332.311.00 94. 97 Realizacija gojenja in odkazila DG in ZG 2. 208. 881. - 1.476. 236. 90 66. 83 Realizacija storitev v ZG 1.404.166. - 848. 865.25 60.45 Realizacija interna med TOZD-i Realizac. ostalih proizv. in štor. v okv.TOZD Realizacija materiala 70.000. -5.000.- 22. 129. 80 8.222.20 31.61 Izredni dohodki 54. 000. - 140. 936.09 260. 95 Dohodek iz dela po samouprav, sporazumu 844.407. - 633.306.00 75.00 CELOTNI DOHODEK 7. 055.895. - 5.693.340.25 80. 65 Gorivo in mazivo za proizvodnjo 15.698.- 11.225. 14 71.51 57. 931. - 43. 761. 18 75. 54 249.599. - 154. 511. 95 61.90 Ostali režijski material 231.623. - 126. 186. 94 54.48 Proizvodne storitve 923.846. - 754. 661.83 81.65 Neproizvodne storitve 393.212. - 202.354.29 51.46 Investicijsko vzdrževanje 99.584. - 74. 691.00 75.00 Sredstva za biološka vlaganja DG 295.022. - 301. 027.35 102.04 Ostale storitve - najemnine 87.080. - 35. 607. 10 40.85 Stroški skupnih služb 255.330. - 191.496.00 75.00 Terenski dodatek, dnevnice 289.880.- 156. 997.40 54.16 Reklama in reprezentanca Drugi mater, strog, (v planu regresa prehr. ) AM po minimalnih stopnjah AM nad minimalno stopnjo Nabavna vrednost realiziranega materiala Izredni izdatki Substanca vsebov. v nedokon. proizv. 1.1.1976 Substanca vsebov. v nedokon. proizv. 30.9.76 Substanca vsebov. v neplač. realiz. 30. 9. 1976 3.000.-215. 456. -189.128. -128.437.-4.250. -23. 000. - 131.55 89. 670. 50 153. 591. 30 70. 862. 00 4. 524. 10 9.010.89 24. 237. 78 15. 020. 20 4,39 41.62 81.21 55. 17 19.67 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 3. 462. 076. - 2. 341.052. 54 67. 62 DOHODEK 3. 593.819. - 3. 352. 287. 71 93.28 Pogodbene obveznosti 91.891.- 72. 475. 50 78.87 Prispevki iz osebnih dohodkov 211.083. - 152. 691. 15 72. 34 Prispevek za tekočo valor iz. pokojnin 91.000. - 71.712. 90 78.78 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 2. 500. - 1.268. 80 50.75 Vodni prispevek 30.000. - 12.751.35 42. 50 Prispevek za izobraževalno skupnost 16. 547. - 124.247. 90 750.88 3.693. - 24. 794. 05 671.38 Davek iz dohodka TOZD 9. 038.- 57. 383. 50 634. 91 Prispevek za starost, zavarov. kmetov 805. - 5. 947.05 738.76 Prispevek za solidarnost - 2. 980. 10 SKUPAJ ZAKON. IN POGOD. OBVEZNOSTI, KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 456. 557. - 526.252. 30 115.27 Izplačani osebni dohodki 1.688. 831. 05 Izplačani osebni prejemki 68.752. 05 OD vsebovan v nedokonč. proizv. 1.1.76 50.637. 52 OD vsebovan v nedokonč. proizv. 30.9.76 38.762. 52 OD vsebovan v neplač. realiz. 30.9.76 1.818. 60 OSEBNI DOH. IN PREJEM., KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA 2. 311.972.- 1. 767. 639. 50 76.46 V BRETmE cELUf. D'ÖhÖTjRA VÖ PERIODIČNEM OBRAČUNU 2. 768.529.- 2. 293.891.80 82.86 OSTANEK DOH. PO PERIOD. OBRAČ. 825. 290. - 1.058. 395. 11 128.25 Prispevki za narodno obrambo 3.200.- Del dohodka za nadom. izpada doh. ŽTP 6.599.- 7. 421. - Prispevek za finansiranje krajev, skupnosti 10.884. - DEL DOHODKA ZA SKLADE 497.186. - PRIMERJAVA DOSEŽENEGA DOHODKA ZA TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO V OBDOBJU I. - IX. 1976 S PLANIRANIM DOHODKOM ZA LETO 1976 Vsebina postavk Planirano za Doseženo leto 1976 I. -IX. 1976 1 2 3 Realizacija uslug 753. 192.- 1.373.100. 53 Realizacija investicij in invest icijskega vzdržev. 12. 418-000. - 12. 097.397.88 Realizacija interna med TOZD-i 2. 163. 398. - 1.411.297. 68 Realizačija ostala v okviru TOZD - 994. 70 Realizacija materiala 10. 000,- 5.548.04 Izredni dohodki 50. 000,- 131.623.68 CELOTNI DOHODEK 15.394. 590.- 15.019.962. 51 Gorivo in mazivo za proizvodnjo 554. 595. - 272.985.64 Gorivo in mazivo za režijo 137. 340. - 76.704. 08 Izdelavni material 1.900. 000. - 788. 138. 92 Ostali režijski material 588.454,- 315.435.37 Proizvodne storitve 3. 086. 068. - 7. 086. 150. 11 Neproizvodne storitve 992.631.- 301.003. 95 Investicijsko vzdrževanje 447.224. - 335.421.00 Ostale storitve 170. 525. - 123. 863. 29 Terenski dodatek, dnevnice 545. 375. - 348. 578. 00 Reklama in reprezentanca 3. 000. - 1.885. 00 Drugi materialni stroški 426. 493. - 146. 036. 35 AM po minimalnih stopnjah 894. 447. - 640. 156. 60 Nabavna vrednost realiziranega materiala 8. 500. - 4.553.30 Izredni izdatki 30.000,- 10.442.80 Substanca vsebovana v neplač. realizac. 30.9.76 - 1. 732. 70 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 9. 784. 652.- 10.449. 621.71 DOHODEK 5. 609. 938. - 4.570.340.80 Pogodbene obveznosti 204.285. - 145. 729. 60 Prispevek iz osebnega dohodka 379. 939. - 287.740. 00 Prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin 81. 900. - 60.785.40 Prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin - - Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 2. 250 1.075.45 Vodni prispevek 27.000.- 5.699.30 Prispevek za izobraževalno skupnost 42. 068. - 41.415. 95 Prispevek za raziskovalno skupnost 9.388.- 8.264. 65 Davek iz dohodka TOZD 23.247.- 19.127. 85 Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 2. 071. - 1. 982. 35 Prispevek za solidarnost - 993.35 SKUPAJ ZAKON. IN POGODB. OBVEZNOSTI, KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 772.148. - 572. 813. 90 Izplačani osebni dohodki 3.164. 679.15 Izplačani osebni prejemki 85. 645. 15 OD vsebovan v neplačani realizac. 30. 9. 1976 305. 75 OSEB. DOH. IN PREJEM., KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA 4.216.180.- 3.250.018.55 V BREME DOH. PO PERIOD. OBRAČUNU 4. 988. 328. - 3.822.832.45 OSTANEK DOH. PO PERIOD. OBRAČUNU 621. 610. - 747.508.35 Prispevek za narodno obrambo 7.100. - Del dohodka za nadom. izpada dohodka ŽTP 16. 815. - Del dohodka za nadom. izpada doh. elektrogospod. 14.984.- Prispevek za finansiranje krajevnih skupnosti 21.300.- DEL DOHODKA ZA SKLADE 561.411. - ,2 mojim starim je enako — vse kar mu manjka, je malce ognja v zadnjico ...!“ Vsebina postavk Realizacija storitev avtoprevozništva Realizacija storitev mehanične delav. Realizacija interna med TOZO-i prevoz. Realizacija interna med TOZD-i meh. delav. Realizacija ostala v okviru TOZD-a prevoz. Realizac. ostala v okv. TOZD-a mehan. delav. Realizacija materiala Izredni dohodki Planirano za leto 1976 2________ 4. 062. 556. -8. 711. 523. - .370.921. 140. 000. 50.000. Doseženo 1. -IX. 1976 3 Indeks 2.241. 822.20 126.443.70 5. 347. 829. 81 1.787. 444. 39 6. 090. 13 217. 188.44 49. 517.47 168.003.62 58.29 81. 91 16. 29 35. 37 CELOTNI DOHODEK 14. 335. 000. - 9. 944. 339. 58 69. 37 Gorivo in mazivo za proizvodnjo 1.319. 308. - 842. 143. 87 63. 83 Gorivo in mazivo za režijo 31.961. - 32. 605.29 102.02 Izdelavni material 3.843. 366. - 2.062. 902.53 53. 67 Ostali režijski material 407.152. - 191.832. 96 47.12 Proizvodne storitve - tuje - 51. 994.95 Neproizvodne storitve 391.700. - 52. 938.22 13. 51 Investicijsko vzdrževanje 926.155. - 694. 620. 00 75. 00 Ostale storitve - najemnine 455. 185. - 322. 214. 55 70. 79 Terenski dodatek - dnevnice 222. 900.- 162.514.30 72. 91 Reklama in reprezentanca 2. 000. - 192. 00 9. 60 Drugi materialni stroški 182.081.- 83. 911.50 46. 08 Amortizacija po minimalnih stopnjah 1.543.591.- 1. 113. 146. 80 72. 11 Nabavna vrednost realiziranega materiala 119. 000. ~ 48. 988.72 41. 17 Izredni izdatki Substanca vsebovana v nedok. proizv. 1.1.76 Substanca vsebovana v nedok. proizv. 30. 9, 76 Substanca vsebovana v neplač. real. 30.9.76 332. 000. - 336. 922. 67 218. 659. 52 17. 505. 08 13. 090. 90 101.48 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 9. 776. 399. - 6. 184. 991. 90 63.26 DOHODEK 4.558.601.- 3. 759. 347. 68 82.47 Pogodbene obveznosti 305. 077. - 239. 108. 75 78.38 Prispevki iz osebnega dohodka 302. 673. - 252. 518. 60 83. 43 Prispevki za tekočo valorizacijo pokojnin 100.000.- 75. 128.20 75.13 Prispevki za uporabo mestnega zemljišča 2.750. - 1. 329.20 48. 33 Vodni prispevek 33. 000. - 4.465. 90 13'. 53 Prispevek za izobraževalno skupnost 12.813.- 18. 933. 00 147.76 Prispevek za raziskovalno skupnost 2.860.- 3. 778. 15 132. 10 Davek iz dohodka TOZD 6. 727. - 8. 744.15 129. 99 Prispevek za starostno zavarovanje kmetov Prispevek za solidarnost 599. - 906.20 454.10 151.29 OBVEZ KI SE AKONTIRAJO MED LETOM 766.499. - 605. 366.25 78. 98 Izplačani osebni dohodki Izplačani osebni prejemki OD vsebovani v nedokonč. proizv. 1.1.76 OD vsebovani v nedokonč. proizv. 30. 9. 76 OD vsebovani v neplač. realiz. 30. 9. 1976 2.832.211.30 108. 779.85 8. 885.04 10. 875.77 OSEB. DOH. IN PREJEM., KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA 3. 313. 690. - 2. 937. 044.32 88. 63 V BREME DOH. PO PERIOD. OBRAČUNU 4.080. 189. - 3.542.410.57 86.82 OSTANEK DOHODKA 478.412. - 216. 937.11 45. 35 Prispevek za narodno obrambo Del dohodka za nadom. izpada doh. ŽTP Del dohodka za nadom. izpada doh. elektrogosp. Prispevek za finansiranje krajev, skupnostim 4. 900. - 5. 020. -8. 364,- 14.700.- DEL DOHODKA ZA SKLADE 445.428. - Vsebina postavk Realizacija proizvodov Reaiiz. rež. za odtuj. les Dohodki od obresti kupcev CELOTNI DOHODEK Nabavna vrednost lesa Sredstva za biološka vlaganja Sredstva za gradnjo cest Sredstva za vzdržev. potov Stroš. posl. skup. služb in strok, izobraž. Stroški poslov. TOZD Amort. cest po min. stop. AM nad minimalno stopnjo Vredn. substance v zal. 1.1.76 Vredn. substance v zalog. 30. 9. 76 Vredn. substance v neplač.real. 30.9. PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK Pogodbene obveznosti Prispevki iz oseb. doh. Prisp. za izobr;'skupnost Prisp. za. raziskovalno skupnost Davek iz dohodka TOZD Prispevek za solidarnost Starost, zavarovanje kmetov Vodni prispevek SKUPAJ ZAK.IN POGODBENE OBVEZ., KI SE AKONTIRAJO MED LETOM Osebni dohodki Osebni prejemki OSEB.DOH. IN PREJEM., KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA V BREME DOHODKA PO PERIOD. OBRAČ DOHODEK PO PERIOD. OBRAČUNU Org. en. Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica Skupaj OK Indeks Dosež. I-IX Dosež. I-IX Dosež. I-IX Dosež. I-DC Plan. 1. 1976 Dosež. I-Di/76 4. 993.700. 64 3. 305.390. 94 7.649.483.15 10.667.659.77 29.88!=. 700 26. 616.134. 50 89.06 15.764.25 30.080.81 32.772.75 56.646.75 262.200 135.264. 56 51.59 35. 690. 60 5. 045.155. 49 37.560.70 3. 372. 932.45 124.332.35 7.806. 588.25 70. 040.15 10. 794. 346.67 30.147. 900 267.623.80 27.019.022.86 89. 62 3. 312.795.55 2.051.812.25 4.744.090.96 6.268. 558.10 21.160. 686 18.377.256.86 77. 39 613.581.56 357.817.18 807. 924.18 1.143. 586. X 9 4.120. 824 2. 922. 909.11 70. 93 174.121.21 43 530 30 98.229. 89 24.557. 46 218.810.53 54. 702.63 292.524. 62 73.156. 17 1.070.000 267.400 733.786.25 195. 946. 56 73. 25 73.28 81.347.00 81.347. 00 81.347.00 81. 347. 00 433.844 320.388. 00 75.00 137.897.00 172.514.00 552.597.50 332.311.60 1.498.660 1. 135.320. 10 79,76 155.864.70 29.094. 30 139. 970.25 179.811.00 756.903 504.740.25 66. 68 54.552. 60 10.183. 05 48. 989.65 62. 933. 85 151. 380 176.659. 15 116.70 297.056.27 297. 933. 75 1.025.560.59 1.324.812. 80 - 2. 945.363.41 105.389.60 18. 680. 93 174. 041,70 34.432.48 - 263. 679.75 4. 938.75 116.607.70 53.708. 50 49.098. 10 - 224. 353.65 4.760.417.84 2. 988.200.25 7.446.243.09 9. 744.475. 71 29.459. 697 24. 939.336. 89 84. 66 284.737.65 384.732.20 36C.345.16 1. 049.870. 96 688.203 2.079.635. 97 302. 19 « 7.246.40 15. 848 9.445.45 59.60 43.354 227.196.20 524. 05 9.675 45.337.70 468.61 24. 405 104.929. 70 429. 95 » 5.449.35 - 10.874.55 - 18.164.40 9 «9 d9.fi fi43 75 459. 51 105.461.40 522.65 142. 331 luo.yo4.uo 74. 46 235.613 534.627. 80 226. 91 452. 590 1. 545.058. 17 341.38 Prispevek za narodno obrambo Del dohodka za nadom. izpada doh. ŽTP Del dohodka za nadom. izpada doh. elektrogosp. Del doh. za sklade 100 17.596 14.268 420.626 -- 1 " ■ ■ Skupne službe Strokovno izobraževanje Počitniški dom Piran S kup ! l ! i 1 Vsebina postavk Planirano 1976 Dosež eno L-K. 1976 Planirano 1976 Doseženo L-IX. 1976 Planirano 1976 Doseženo L-IX.1976 Planirano 1976 Doseženo L-IX. 1976 Realiz. interna v breme TOZD Realiz. interna v breme urej.BA Realie, materiala Realiz. uslug Izcedni dohodek 8. 757. 651 5.861.427.65 733.897.00 18.429. 54 125.959.06 650.000 517.509.00 222.204 175. 345, 00 9.407.651 222.204 6.378.936. 65 733.897.00 18.429.54 175.345. 00 125.959.06 CELOTNI DOHODEK 3.757.651 6.739.713.25 650.000 517.509.00 222.204 175. 345.00 9.629.855 7.432.567.25 Gorivo in mazivo za režijo 86. 040 46. 782 . 86 86.040 46.782 . 86 ŽivCLa in pijače 106.000 92.079.30 106. 000 92.079.30 Ostali režij, material-odpisi drob. invent. 546.700 402 . 510.40 50. 000 1.588.71 14.046. 68 596.700 418.145.79 Proizvod, storitve (PTT, alektr. voda ) 32.000 45. 772.50 32.000 45, 772. 50 Neproizvod. storitve - 405.958 400.980.34 170.000 2 G. 740.20 575.958 427. 720.54 Investicij, vzdrževanje 344.775 258.579.00 7.358 352.133 258.579.00 Ostale storitve 951.385 739. 664.55 22.900 3.000 5.778.85 977.285 745.443.40 Terenski dodatek, dnevnice 195.020 104.311.85 115.000 20.390. 00 140.00 310.020 124. 841.85 Reklama in reprezentanca 95.000 38.607.90 95.000 38.607.90 Drugi materialni stroški 373.136 111.338.40 6,605.00 373.136 117. 943.40 AM po minimalnih stopnjah 889.550 522 . 725.35 14.715 11.622.60 2.976 8.619,95 707.241 542.967.90 AM nad minimalno stopnjo 2.232 2.232 Last, cena prodanega materiala 17.871.39 17.871.39 Izredni izdatki 26.830.52 26.880.52 Porabljena sredstva 3.687.564 2.670.252. 56 379.973 66.946. 51 146.208 166. 437.28 4.213.745 2.903.638.35 EOHODEK 5.070. 087 4.069.460.69 270. 027 450.562.49 75.996 8. 9Ö7. 75 5. 416. IlO 4. 528.930. 9Ö Pogodbene obveznosti-zavaroval, prem. 85. 041 72.304.45 890 667.45 Ì.0ÒÓ 658.00 86. 931 73,629.90 Prispevki iz oseb. dohod. 420. 792 330. 791.85 9.137 7.983.35 6.287 6. 722.05 436.216 345.497.25 Mest. zemlj. - pri sp. 500 1.814.85 500 1.814.85 Pri sp. za zdrav, z av. kmetov 10.368.90 10.368.90 Pri sp. za primanjtjaj v elektroenerg. 1.786. 35 1. 786. 35 SKUPAJ ZAKON. IN POGODB. OBVEZN. 505.833 415.251.55 10.02 7 8. 650. 80 7.787 9.194.90 523. 647 433. 097.25 Osebni dohodki 4.564.254 3.663.304. 60 100.000 86.872.75 4, 664.254 3. 750. 677. 35 Osebni prejemki 161.448.50 4. 036. 55 67.870 66. 506. 70 87.870 231.991.75 Šolnine, štipendije 160. 000 130.725. 00 339 332.50 160.339 131. 057. 50 Prispevek za narod, obrambo S. 000 8. 000 - SKUPAJ V BREME DOHODKA 5.07.6, 087 4.240.504. 65 2 70. 027 230.285.10 75.996 76.034.10 5.422.110 4, 546. 823. 85 IZGUBA - 171.043.96 - 67.126.38 - 238.170.34 DEL DOHODKA ZA SKLADE - 6.000 220.277.39 - 6.000 220.277.39 IZGUBA - SALDO .--.V. 89?. 25. Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica Skupaj Gradben« Avtoprevozn. OK Skupne sl. GG Bled Planirana oddaja-proizvodnja 33.400 39.200 8.500 3.000 84.100 15.394.590 , 3.030.007 42.800 2 126.900 .Realizacija I.-IX. 1976 28. 681 29. 742 6. 644 3.049 68.116 11.603.928 2.241.956 38.035 106.152 Realizacija v % plana 35.9 75.9 78.2 101.6 81.00 75. 38 74. 00 88.9 83.7 Planirana poprečna cena 740.53 748.43 690.41 702 . 43 737.72 • 29.792 3 689.70 721.35 Dosežena poprečna cena I.-IX.1976 742.26 753.26 671.84 717.67 740. 76 - 19.281 709.55 o 729.58 Doseganje plan. cene v % 100.2 100.6 97.3 102.2 100.4 - 64.7 102.9 • 101.1 Planirano število delovnih ur 260.383 261.607 191.335 90.319 803.644 165.170 118.759 m 139.637 1.227.210 Obračunane ure I.-IX.1976 163.843 196.861 125.983 53.937 540. 624 101.871 85.093 . 92.044 819. 650 % doseganja planiranih ur 62.9 75.3 65.8 59.7 67.3 61.8 71.7 • 65.9 66.8 Efektivno opravlj.ure v % obrač. 78.81 73.24 77. 73 79.97 76.55 85.67 83.33 • 85.77 79.42 Št. del. ur upokoj.in dop. delo 1.252 1.296 2. 387 2.296 7. 231 664 1.297 - 4.657 13.849 Planiram celotni dohodek 31.672 . 832 34.476.267 14. 085.401 7.055.895 87.290.395 15.394.590 14.335.000 30.147.900 9.629.855 156.797.740 Doseženi celota dohodek 27.771.595 25.910.873 10.446.710 5.693.340 69. 822.518 15.019.963 9. 944.340 27. 019. 023 7.432.567 129.23P.412 Celot, dohodek v % plana 87.7 75.2 74.2 80.7 80.0 97.6 69.4 89.6 77.2 82.4 Celot, dohodek v fakturirani realiz. 198.062 250.896 39.218 14.539 502.715 17.476 23.904 149.908 143.475 837.477 Planirani materialni stroški 21.159.712 23.155.692 6.643. 532 3.462 . 076 54.421.012 9. 784. 652 9. 776.339 29.459.697 4.373.745 107.815.505 Dejanski stroški 16.027.279 17. 460. 581 4.588. 007 2.341.053 40.416.921 10.449.622 6.184.992 24.939.337 2.903.636 84.894.507 Dejan, stroški v % plana 75.7 75.5 69.1 67.6 74.3 10G.8 63.3 84.7 66.4 78.7 Planirani dohodek 10. 513.120 11.320.575 7. 441.869 3.593.819 32.869.383 5.609.938 4. 558. 601 688.203 5.256.110 48. 982.235 Doseženi dohodek 11.744.317 8.450.292 5.858. 704 3.352.288 29. 647.132 4.570.341 3.759.348 2.079.686 4.528.931 44. 343. 905 Doseženi dohodek v % plana 111.7 74.6 78.7 93.3 90.2 81.5 82.5 302.19 86.2 90.5 Planirani ostanek dohodka 1.576.930 3.162.261 1.697.318 825.290 7.261.799 621.610 478.412 452.290 - 6. 000 8.820.111 Doseženi ostanek dohodka 3.300. 980 1.181.300 1.151.738 1.058.395 6.692.413 747.508 216.937 1.545.058 J 7. 893 9.184. 024 Ostanek dohodka v % na plan 209.33 37.36 67.86 128.25 92.2 120.25 45.35 341.38 - 104.13 Planirani bruto OD + prejemki 6. 749. 453 6. 740. 567 4.835.432 2.311.972 20.637.424 4.216.180 3.313.690 142.331 4.732.124 33.041.749 Izplačani bruto OD + prejemki 5.292.134 6. 042. 632 3.920.024 1.757.583 17.012.373 3.250.524 2. 940. 991 105.984 4.113.727 27.423.699 Izplačani OD v % plana 78.4 89.6 81.1 76.0 82.4 77.1 88.8 74.5 86.9 83.0 Plan OD X % izvršenih delovnih ur 4.245.406 5.075.647 3.181.714 1.380.247 13. 888.986 2.605.599 2.375.916 . 3.118. 470 22.071.888 Izplačani OD v % preračunanih OD 124.7 119.1 123.2 127.3 122.5 124.8 123.8 - 131.9 124.2 4 Dogovorjeni OD po SS o OD 6.164.302 6. 777.630 4.440.118 1.993.567 19.375.617 3.422.588 2.802.885 67.165 4. 007. 573 29.675.823 Izplačani bruto OD ( brez oseb. prej. ) 5.172.580 5.906. 824 3.792.608 1.688.831 16.560.843 3.164.679 2.832.211 105.461 3.817.184 26.480.378 Razlika v % na OD izplačana 119.2 114.7 117.1 118.0 117.0 108.1 99,0 64.0 105.0 112.1 Število zaposlenih po planu. 110 114 84 37 345 51 66 - 64 526 Dejan, število zaposlenih 97 119 80 32 328 64 49 1 58 500 Število zaposl. iz opravljenih ur 102 122 82 34 340 66 53 1 58 518 Bruto OD 182 ur mesečno g 5.702 5.425 5.376 5.465 5.502 5.617 5.966 11.718 7.184 782 Poprečni OD po sporazumu 5.342 5.339 5.207 5.268 - 5.092 5.557 6,358 6.540 5.450 Kvalifikacijski količnik 1.666 1.665 1.624 1.643 - 1.588 1.733 1.983 2.040 1.7 Doseženi popreč.OD na pogoj.nekvalif. 3.449 3.280 3.374 3.469 - 3.560 3.496 5.909 3. 700 3.459 Prehodne zaloge 1.1.1976 11.923 11.072 3.714 779 27. 488 - - 6.121 - 33.609 Prehodne zaloge 30.9.1976 7.846 11. 971 4.330 613 24.760 - - 537 - 25.297 Pokazatelj Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica Skupaj Gradben. Avtoprevozn. OK Skup. si. GG Bled Planirano oblikovanje sred. za investicijsko vzdrževanje 1.617.710 902. 701 376.885 99.584 2.996. 880 447.224 926.155 352.13.1 4.722.392 Obračunana sred. za invest, vzdrž. 1.21 3.281 677. 025 282.663 74. 691 2.247.660 335.421 694. S20 - 253. 065 3. 536.280 Porabi j. sred. za invest, vzdrž. 1.107.377 424.560 864.798 257. 313 2.654.048 28.877 153.199 - » 2.836.125 Planirana sred. za biološka vlaganja 3.320. 982 4.086.446 821.590 295.022 8. 524.040 . 4.120.824 - 12.644.864 Obračunana sred. za biološ. vlaganja 2.962.028 3.110. 608 611.301 301.027 6.948.964 - 2.922.909 • 9.871.873 Obračunana sred. v % plana 89.2 76.1 74.4 102.0 81.50 - - 70.93 * 78.1 Planirana poraba sred. biološ. vlaganj 3.047.717 3.541.398 2.692.224 2.208.881 11.490.220 • • - 11.490.220 Porablj. sred. biološ. vlaganj 2.400.138 2.373. 340 1.698.817 1.476.237 7. 948. 532 - - » 7. 948. 532 Porabi j. sred. v % plana 78.75 67.0 63.1 66.8 89.2 - “ * 69.2 Dohodek na zaposlenega ( iz ur ) 115.140 69.265 71.443 98.597 87.197 69.248 70. 931 - 78. 085 85.606 Ostanek dohodka na zaposlenega (Iz ur) 32.362 9. 682 14.046 31.129 19. 684 11.326 4. 093 “ - 308.50 17.730 Ostanek dohodka na angažirana sred. 62.20 45. 41 99. 32 225.23 70.15 229.2 16.02 80. 55 - 66.44 število ur upokojencev in dop. dela 1.252 1.296 2.387 2.296 7.231 664 1.297 4.657 13. 849 Cfromba: 1 * realizacija ▼ kateri ni upoštevana vrednost del bale AvtoprevozniStva 2 - opravljenih tkm 3 ■ izdelane ure v mehanični delavnici 4 » ni upoštevan dohodek po Čl« 12 zakona o gozdovih 5 ■ 2.886 din x 111.1 % x kvalifikacij.količnik. Ni upoštevan faktor stimulacije 6 * na 1.000 din angažiranih sredstev Pregled dosežene prodaje y % plana po TOZD in grupah sortlmentov DRUŽBENI GOZD Sortiment TOZD gozdarstva: Skupaj Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica GG Bled Hlodovina Iglavcev 86 68 67 108 77 Celulozni ln Jamski les Iglavcev 182 127 134 107 142 Drobni tehniCni les 55 68 93 53 58 Iglavci skupaj 78 75 81 Bukova hlodovina 114 98 53 25 92 Bukov Jamski les - drva 77 76 71 80 83 Listavci skupaj ...181... IGLAVCI + LISTAVCI 86 76 78 102 81 ZASEBNI GOZD Hlodovina Iglavcev 80 54 98 92 85 Celulozni ln Jamski les Iglavcev 78 79 128 120 110 Drobni tehnični les 24 320 15 82 115 S3 ...ifj,... Bukova hlodovina 14 26 48 49 41 Bukov Jamski les - drva 29 - 50 - 8 -is ...Ji.... IGLAVCI + LISTAVCI 74 81 94 97 89 pomoč posočju Enodnevni osebni dohodek Iz , sklada skupne porabe Pomoč sindikata v blagu Neposredna pomoč našim delavcem, ki jih je prizadel potres 147.000,00 din 70.000,00 din 41. 000,00 din 10. 000,00 din GG Bled skupaj 268. 000, 00 din V povprečju je vsak delavec prispeval za pomoč Posočju 515,00 din ali 8,9 % bruto mesečnega osebnega dohodka. Pregled prispevka po TOZD ni potreben, ker so pri zbiranju pomoči sodelovali vsi delavci. S SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV S sej samoupravne delavske kontrole Odbor za samoupravno delavsko kontrolo je imel doslej 3 seje. 1. Obravnaval je osnutek skupnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi OD. U-gotovil je, da so delovna mesta v 6. poklicni skupini znatno nižje ovrednotena v primerjavi z drugimi ter glede na sporazum v panogi. Priporočil je, naj bi pri izdelavi predloga to upoštevali. Opozoril je na uskladitev delovnih normativov, tako da bo za vse vrste del po normi ali na podlagi ocene obsega dela mogoče enako doseči OD glede na količino opravljenega dela. Omenimo naj, da so o teh stališčih odbora razpravljali in jih sprejeli na zborih delavcev v TOZD. Nedvomno je nadaljnja naloga odbora, da spremlja izvajanje sprejetega sporazuma in nadalje opozarja na uveljavljanje delitve po delu in odpravljanju neskladnosti. 2. Glede stroja za izdelavo tra-mičev, ki je stal na Rečici in ni bil montiran, so ugotovili, da je bila nabava v takratnih razmerah opravičena. Po dveh letih pa so se razmere na trgu bistveno spremenile. Zato ni pričakovati predvidene ekonomske uspešnosti in stroj tudi ni montiran. 8. seja odbora za gospodarstvo 1. Glede vračila dolgoročnega posojila za gradnjo zasebnih stanovanj takrat, ko delavec zapusti našo organizacijo združenega dela, meni odbor, da ni potrebno o tem razpravljati, ker so obveznosti določene v pogodbi. Kdor gre na delo v drugo organizacijo, je pogodbeno obvezan vrniti posojilo. 2. Odbor je dal soglasje k naslednjim investicijam: - za Elan Begunje, nabava viličarja, dostavni avto, 2 stroja, - za LIP Bled, naba\a stroja za obdelavo lesa, rekonstrukcija proizvodnje masivnega pohištva, - za Sukno Zapuže, gradnja stanovanjskega bloka, - za Kovinsko delavnico Bled, nabava viličarja, - za Verigo Lesce, nabava dvigal, - za KS Mošnje, asfaltiranje avtobusne postaje. OZD, ki upravljajo bančna sredstva, dajejo soglasje, kadar nekdo od partnerjev uporabi ta sredstva kot kredit. 3. Tovarni celuloze Medvode naj bi odobrili blagovni kredit v višini 3,500.000,00 din, ki ga vrne do 31.5.1977. Svet delovne organizacije je ta predlog sprejel. 4. Odbor je ugodil prošnji Ver-telj Janeza za šolanje na SG šoli in Legat Jožeta za izredno šolanje na II. stopnji ekonomske fakultete. S seje centralnega sveta obrata za kooperacijo 1. Sprejetje bil dogovor o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976 - 1980. Za zasebne gozdove v območju GG Bled so obveznosti velike, saj so že prvo leto tega obdobja v poseku lesa za 26 % višje od 5-letnega plana. 2. V razpravi o osnutku zakona o združenem delu je bilo u- gotovljeno, da OK nima potrebnih svojih kadrov. Vendar je to nujno za uspešno gospodarjenje. Vsa strokovna opravila na terenu izvajajo delavci iz TOZD. Poseben problem predstavljajo lastniki gozdov - nekmetje, ki po zakonu o gozdovih ne morejo biti člani OK. 3. Kot delegata občnega zbora Zadružne zveze SR Slovenije se udeležita Kunstelj Peter, kmet iz Bohinjske Bele in Arih Andrej, dipl. ing., vodja obrata za kooperacijo. 4. Sklenjeno je bilo, da OK naroči 21 izvodov revije "Sodobno kmetijstvo" za kmete. 5. Kmetom naj bi razdelili 500 izvodov "Navodila za varno delo pri podiranju in izdelavi gozdnih sortimentov". S seje komisije za samoupravno kmečko kontrolo 1. Komisija je načela vprašanje o neskladnosti med občinskimi kriteriji in kriteriji OK glede statusa kmeta. Določbe zakona o kmetijskih zemljiščih so ok- Ekipa tekmovalcev in funkcionarjev iz TOZD gozdarstvo Radovljica - foto Veber Ekipa tekmovalcev iz TOZD gozdarstvo Bohinj - foto Veber virne. Zato bi morala občinska skupščina sprejeti bolj konkretne kriterije. Ker je po zakonu član OK le kmet, je potrebno ugotoviti, kdo je kmet in kdo ni. 2. V odboru za samoupravno kmečko kontrolo je sedaj 7 članov. Osmi član Zupan Mirko je bil kaznovan zaradi prekrška po zakonu o gozdovih in prenehal biti član odbora samoupravne delavske in kmečke kontrole. IZ SOZD GLG V PRIHODNJE ŠE VEČ IZMENJAV Izmenjava letovanj delavcev v počitniških domovih članic GLG sodi v lansko leto, ko je posebna delovna grupa v okviru sindikata SOZD organizirala prvo izmenjavo letovanj delavcev v počitniških domovih. Letos je delovna grupa izvajala te izmenjave še bolj načrtno in pravočasno. Tist.e članice GLG, ki razpolagajo s počitniškimi domovi ali kamp prikolicami, so se obvezale, da bodo za SOZD v toku cele sezone rezervirale določeno število postelj. V kolikor bi ta dogovor vse članice uresničevale, bi bil uspeh gotovo še večji, kot pa letos. Delovna grupa je ugotovila da so bili delavci po kolektivih poner kod še premalo informirani o možnostih za letovanje kljub vsem dosedanjim prizadevanjem. Ob tem se je pokazala naša stara slabost, da se namreč ne-zavzeto in nedosledno lotimo določene akcije, saj so vse prijave morale biti realizirane izven postavljenih rokov. Kljub tem letošnjim slabostim se je za menjavo kraja in počitniškega doma letos odločilo 32 delavcev, ki so preživeli dopust v enem izmed domov članic GLG. To število bo lahko vsako leto večje, če bomo odpravili vse slabosti, ki so se letos pojavile, in če se bodo vsi člani delovne grupe bolj zavzeli in spoštovali sprejete dogovore. Omeniti je še možnost letovanja na Češkoslovaškem, za katero pa letos ni bilo nobenega zanimanja. Vzrok za to je pred- vsem visoka cena ter 14 dnevni rok letovanj. V prihodnje bo potrebno razmisliti tudi o uskladitvi terminov kolektivnih dopustov pri posameznih članicah ali celo po odpravi le-teh, saj so počitniški domovi polno izkoriščeni le na višku poletne sezone, ves ostali čas pa so več ali manj neizkoriščeni. Te dni člani kolektivov GLG izpolnjujejo anketo, ki jo je pripravila grupa za rekreacijo. Dobiti želijo mnenje večine o sedanjih oblikah letovanja, ter o željah za prihodnje. Posebna vprašanja veljajo pripravljenosti za združevanje sredstev v GLG, da bi pridobili nekaj novih združenih kapacitet, ki bi bile na razpolago vsem zaposlenim. Zaradi čim točnejših podatkov ankete naj le-to vsi zaposleni vestno izpolnijo. Rezultate ankete bomo objavili naknadno. -es * POZORNOST PREDVSEM VSEBINI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Na Bledu se je sestala komisija za spremljanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ter za uresničevanje organiziranosti v GLG. Člani komisije so po daljši in temeljiti razpravi sprejeli nekaj sklepov ter se domenili, da bodo še naprej spremljali potek uresničevanja samoupravne organiziranosti, kakor jo predvideva osnutek novega zakona. Člani komisije so ugotovili -medtem ko so proučili stanje v vseh temeljnih organizacijah s področja gozdarstva in lesne industrije, da so ponekod z razpravo v zaostanku, ponekod pa se pojavljajo predvsem vprašanja organiziranosti ter dohodkovnih odnosov. Zelo dobro so javno razpravo organizirali v nekaterih organizacijah, med drugim v GG Bled, kjer so se odločili za vsebinsko obravnavo in so po vseh temeljnih organizacijah analizirali stanje organiziranosti. Niso le primerjali sedanjega stanja in zahtev novega osnutka zakona, temveč so se odločili tudi za področje med- sebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami ter dohodkovnimi odnosi. Člani komisije so v razpravi u-gotavljali, da bi morali biti marsikje delavci bolj informirani ter pravočasno in kompleksno obveščeni o problemih in o stanju v organizaciji. Strinjali so se tudi v tem, da so bile dosedanje razprave le bolj informativne, da so se delavci sicer seznanili z osnutkom novega zakona, vendar pa še vse premalo s pravo vsebino novega zakona; da so bile analize le bolj v smislu samoupravne organiziranosti kot analiza resničnih dohodkovnih odnosov ter vloge in položaja delavca v teh družbenih odnosih. Domenili so se, da morajo posamezne organizacije v prihodnje znatno več pozornosti posvetiti sami vsebini, zlasti prvemu delu osnutka zakona, ki obravnava ustvarjanje dohodka, njegovo delitev in dohodkovne odnose. Pomembno je, kako bo organizirana sestavljena organizacija združenega dela, saj bi z ustrezno organiziranostjo SOZD lahko pomagali temeljnim organizacijam in drugim, kako bi se v prihodnje najbolje organizirali. V okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdarstva in lesne industrije bodo še naprej posvečali vso pozornost osnutku zakona o združenem delu in resničnemu uveljavljanju samoupravnega položaja slehernega delavca. Člani komisije so se namreč domenili, da bodo sedanje in nove ugotovitve strnili v predlog nove organiziranosti v GLG. • • • • • • • OGREVANJE S SONČNO ENERGIJO Organizacija LTH Škofja Loka in Jelovica Škofja Loka bosta sklenili samoupravni sporazum za razvoj naprav za ogrevanje s sončno energijo potrošne vode v gospodinjstvu in pri osebni porabi. Škofja Loka - 22. septembra je bil v inštitutu LTH Škofja Loka razgovor o sodelovanju razvojnega inštituta LTH in Jelovice Škofja Loka in sicer na področju razvoja naprav za ogrevanje s sončno energijo potrošnih vod v gospodinjstvu. Sestanek so sklicali na pobudo strokovnih služb sestavljene organizacije združenega dela "GI/j", na njem pa so sodelovali tudi predstavniki Ljubljanske banke. Na razgovoru so poudarili predvsem pomen te raziskovalne naloge, ki sodi v neposredno delovno panogo LTH in Jelovice, raziskovalna skupnost in Ljubljanska banka pa bi sodelovali s finančnimi sredstvi. V Sloveniji in v Jugoslaviji je že več zavodov in organizacij začelo v zadnjem času pripravljati študije, sklepajo tudi že licenčne dogovore s tujimi podjetji, vendar pa sta inštitut LTH z Jelovico kot neposrednim koristnikom takih naprav za opremo industrijsko zgrajenih hiš posebno zainteresirana za uspešno in hitro reševanje naloge. Inštitut LTH je že vključen v razvojni program Raziskovalne skupnosti Slovenije, njegovo sodelovanje z Jelovico pa je tako še bolj dobrodošlo. Na razgovoru je predstavnik Ljubljanske banke poudaril, da o takšnem programu razvoja v banki še niso zabeležili, vendar pa je Ljubljanska banka to razvojno smer pripravljena vsekakor podpreti. V iskanju energetskih rezervnih virov, ob večji skrbi za čisto okolje je raziskovalna naloga po zamisli LTH in Jelovice vsekakor izredno dobrodošla in sprejemljiva. Ko bodo sklenili še samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in ko bodo nalogo začeli tudi uresničevati, se bo izkazalo, da sta prav LTH in Jelovica tisti organizaciji, ki znata prisluhniti potrebam časa in stopiti v korak z razvojem. D. S. NALOŽBE LESNE INDUSTRIJE Letos in v naslednjem letu bodo izdatno investirali v Jelovici, Alplesu, Gradisu ter LIP Bled. Naložbe so v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in delitvi dela v okviru sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva. Bled - V letošnjem in v naslednjem letu bodo vložili znatna denarna sredstva za izboljšanje delovnih pogojev in za večjo proizvodnjo v več gorenjskih delovnih organizacijah lesne industrije. Tako bo Jelovica Škofja Loka gradila proizvodno halo s strojno opremo za dopolnjevanje in za modernizacijo programa stavbnega pohištva. S tem bo prešla na proizvodnjo vezanih oken, na enojno izvedbo in na zasteklitev s termoizolacijskim steklom. Novo proizvodnjo bo uvedla postopoma v naslednjem srednjeročnem obdobju, medtem ko se bodo tudi delavci počasi preusmerjali. Predračunska vrednost del znaša 9 milijonov 200.000 dinarjev. Alples V Železnikih bo gradil obrat za predelavo masivnih e-leinentov in n oviti vzdrževalnih obratov, ob tem pa bo ukinil dislocirani obrat v Selcah. Delavci iz obrata se bodo preselili v nove proizvodne prostore. Proizvodni obrat bo predvidoma veljal 26 milijonov dinarjev, v njem pa bodo izdelovali masivne elemente za kombinacijo s ploskovnim pohištvenim programom in RTV ploskovnim programom, omarasto pohištvo iz listavcev, predvsem bukovine, obloge, zaključne letve, ograje in vrtno pohištvo, leseno opremo kopalnic (če te proizvodnje ne bo prevzel tržiški ZLIT) ter lesene izdelke po načinu naredi si sam. Gradis iz Škofje Loke bo gradil odprto skladišče tesarske delavnice z lastnimi sredstvi v vrednosti 3 milijone 500.000 dinarjev. Delovna organizacija LIP Bled bo povečala proizvodnjo masivnega pohištva v Bohinjski Bistrici s skupno predračunsko vrednostjo naložbe 20 milijonov 663.000 dinarjev. S tem bo povečala proizvodnjo masivnega pohištva iz smrekovega le3a v tehnologiji maloserijske proizvodnje univerzalnih elementov, za opremo stanovanjskih prostorov in prostorov v javnih zgradbah kot so hoteli, moteli, trgovine, otroški vrtci, knjižnice, lekarne in drugi. V oddelku pohištva. v Bohinjski Bistrici se bo vrednost proizvodnje pohištva povečala od sedanjih 12 mi. lijonov na 55 milijonov dinarjev, vrednost proizvodnje na enega zaposlenega pa bo večja od sedanjih 123.000 dinarjev na 444.000 dinarjev. LIP Bled razpolaga s predvideno količino lesa, večji del proizvodnje pa bodo lahko izvozili. LIP Bled pa namerava vložiti milijon 580. 000 dinarjev tudi v razširitev lastne maloprodajne mreže v Murski Soboti, kjer naj bi pospešili tudi prodajo gradbenega materiala. Za naložbo bodo namenili lastna sredstva ŠTUDIJ GOZDARSTVA NA VIŠJI ŠOLI O pripravah za organiziranje dvoletne višje gozdarske šole smo že pisali v Informacijah. Okvirni program učnega načrta za višješolski študij gozdarstva, ki ga je predložil Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani, so obravnavali v gozdnogospodarskih organizacijah in o njem povedali svoje mnenje. Da bi olajšali delo oblikovalcem višješolskega študija gozdarstva, je Gozdarski oddelek pripravil 18. oktobra 1976 sestanek s predstavniki Gozdnih gospodarstev. Pogovorili so se o nerešenih vprašanjih pri organizaciji tega študija. Diplomant višje šole naj ima dovolj obsežno znanje, da bi lahko vodil zahtevnejše gozdn,e revirje v družbenih in zasebnih gozdovih. Seznanjen mora biti tudi z organizacijo dela v gozdarstvu, s psihologijo, fiziologijo in varstvom okolja ter družbenimi vedami. Tako bi lahko sodeloval S kmeti - lastniki gozdov in se še naprej izobraževal za posamezna delovna mesta, ki jih v širokem razponu predvidevajo Gozdna gospodarstva za diplomante višje gozdarske šole. Slušatelj Višje gozdarske šole naj obvlada znanje gozdarskega tehnika, pridobi pa naj poglobljeno znanje za praktično delo na terenu. Ta oblika izobraževanja ne sme odtegniti tehnikov iz gozda za delo v pisarnah. Dvoletna višja šola naj bo šolanje ob delu z rednimi seminarji ob koncu tedna ali enkrat v mesecu več dni skupaj, odvisno od narave posameznega učnega predmeta. Ker smo o vpisnih pogojih že pisali, naj omenimo kot poseben pogoj le še priporočilo gozdnogospodarske organizacije, ki bo morala v celoti pokriti stroške šolanja. To tudi pomeni, da bo vpis na Višjo gozdarsko šolo možen le v skladu s kadrovsko politiko in s potrebami posamezne gozdnogospodarske organizacije. Predlagali so še, naj bi bil strokovni izpit ali samostojna seminarska naloga pogoj za vpis. Gozdarski oddelek naj pripravi osnutek učnega načrta za dvoletno Višjo gozdarsko šolo in ga posreduje v javno razpravo tudi gozdnogospodarskim organizacijam.. Konc Janez ZDRAVSTVENO VARSTVO V GORENJSKI REGIJI Dne 15.9. 1976 je bila 11. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Sodelovala sem kot delegat SIS za našo delovno organizacijo. Iz občinskega dnevnega reda navajam nekaj povzetkov. 1. Razprava o Integraciji Na iniciativo Zveze sindikatov Slovenije - Medobčinskega sveta za Gorenjsko je bila v skupščini Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj imenovana posebna komisija, ki je pripravila predlog o integraciji zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem. Potrebe po združevanju utemeljuje komisija s sledečim: Dosedanja organizacijska struktura zdravstvenih delovnih organizacij v naši regiji temelji predvsem na teritorialnem principu. Tako ZD Kranj nudi zdravstveno varstvo trem občinam, ZD Jesenice pa dvema. Med obema ZD pa ni ustrezne povezave, prav tako ne med petimi bolnišnicami in to celo ne med tistimi v isti občini. Lekarne v spodnjem delu Gorenjske so združene v enotno Gorenjsko lekarno. V zgornjem delu Gorenjske pa so tri samostojne lekarne: Jesenice, Bled in Radovljica. Zaradi tega je nemalo dupliciranja pri zdravstvenih uslugah, zlasti pa nepravilna in neenakomerna izkoriščenost zdravstvenih kapacitet v regiji. Zato občani koristijo zdravstvene usluge izven regije v večjem obsegu, kot je to potrebno. V takšnem stanju tudi ni pogojev za oblikovanje enotne medicinske doktrine. Onemogočeno je razporejanje kadrov glede na sedanje ali občasne potrebe, ko je potrebna večja koncentracija na določenem mestu. Poleg tega tudi ni mogoče reševati tekočih potreb pri začasnih izpadih zdravstvenih delavcev. Neustrezna politika nagrajevanja in obremenitve pri delu povzroča migracijo zdravstvenega osebja, kar zaostruje kadrovsko problematiko. Investicijska vlaganja imajo lokalistične težnje in potemtakem niso vedno strokovno utemeljena, ali vsaj ne racionalno razdeljena in zato tudi nepravilno izkoriščena. Letos že tretja nesreča pri prevozu s kamioni po gozdnih cestah. Posledice so večja materialna škoda in neznatne telesne poškodbe - velika sreča v nesreči. Na sliki tovornjak, ki je nđ oko še čeden, sicer pa ves skrivljen - foto GG Bled V dogovoru s plačniki zdravstvenega varstva ni enotnih meril, kar povzroča neenake finančne zmogljivosti posameznih zdravstvenih delovnih organizacij in nekatere zavarovance prikrajša pri obsegu in kvaliteti zdravstvenih uslug. Sedanje zbiranje statističnih podatkov, ki izhaja iz zdravstvenih predpisov, ne daje potrebnih podatkov. Enotno in usmerjeno zbiranje potrebnih podatkov bi omogočalo kvalitetnejše In ažurnejše odkrivanje zdravstvenih problemov in privedlo do pravočasnega ukrepanja. Dosedanje usklajevanje intereisov izvajalcev in uporabnikov se jev glavnem uresničevalo le na nivoju regije. Občinske zdravstvene skupnosti niso imele neposrednega vpliva na delo izvajalcev. Iz teh organizacijskih slabosti izhaja potreba po njihovem razreševanju, ki ga je možno iskati v doslednem izvajanju ustavnih določil, kakor tudi v osnutku zakona o združenem delu. Predložili so tri variante združevanja. Sklenili so, da je v regijskem okviru najbolj smiselno povezovanje organizacijskih enot zdravstvene službe v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) preko treh strokovno opredeljenih organizacij združenega dela (OZD). Prva OZD (bolnišnica) naj bi vključevala TOZD-e gorenjskih bolnic (splošna bolnica Jesenice, psihiatrična bolnica Begunje, bolnišnica za ginek. in porod. Kranj in druge bolnice). Druga OZD (enostavno zdravstveno varstvo in Zavod za socialno medicino in higieno ža Gorenjsko) naj bi vključevala TOZD-a občine Jesenice (ZD Železarne, ZD Jesenice). TOZD-e občine Radovljica (ZD Radovljica, ZD Bled, ZD Bohinj) TOZD občine Kranj (ZD Kranj) TOZD občine Škofja Loka (ZD Škofja Loka) TOZD občine Tržič (ZD Tržič) in TOZD Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj Tretja OZD (lekarniška) naj bi skladno s predlogom vključevala vse lekarne ter naj bi bila organizirana kot enovita organizacija združenega dela. Navzoči smo se strinjali s predlogom lekarniških delavcev, naj bi bile tudi lekarne organizirane vsaj v dve temeljni organizaciji (zgornji in spodnji del Gorenjske). S to varianto (SOZD s tremi OZD) soglašajo načeloma vsa vodstva občin, kakor tudi družbenopolitičnih organizacij in skupščina RZS Kranj. Takšno obliko združevanja utemeljuje komisija - z boljšo strokovno povezanostjo med bolnicami in zdravstvenimi domovi - z racionalnejšo kadrovsko politiko - z usklajeno politiko nagrajevanja po delu - z usklajenim investicijskim vlaganjem - z uspešnejšim dogovarjanjem s plačniki zdravstvenega varstva - z obsežnejšim združevanjem obratnih sredstev - z načrtnejšim razvojem zdravstva na Gorenjskem Še vedno ostaja osnovni problem glede sodelovanja med osnovno in bolnišnično zdravstveno službo. Zagotoviti motfhmo teamsko obdelavo bolnika, pri kateri naj sodelujeta bolnišnični zdravnik in zdravnik osnovne zdravstvene službe. Istočasno bo treba na novo opredeliti delitev dela med bolnicami in osnovno zdravstveno službo, ki naj bi temeljila na večjem angažiranju zdravnika splošne medičine. OGLED GOZDOV Biotehniška fakulteta je pod vodstvom profldr. Krivec Amerja pripravila strokovni ogled gozdov v Bolgariji in Romuniji z namenom, da spoznamo njihove dosežke na tem področju in pretehtamo kooperacijske možnosti sodelovanja med SR Slovenijo in tema socialističnima deželama. Bolgarija v gozdarstvu ne zajema vidnega mesta, saj ima le 23 % gozdnate površine in letni etat okrog 7 milj. m3. Potrebe po lesu so mnogo večje in zato uvažajo les iz Sovjetske zveze. V Beli Crkvi smo obiskali delovišče, kjer je v brigadi sodelovalo 6 ljudi z mesečnim planom 300 m3 borovega lesa, ki zajema sečnjo in izdelavo z lupljenjem v gozdu ter spravilo do kamionske ceste. Skupina ima za to delo 3 motorne žage znamke "DRUŽBA 4" iz Sovjetske zveze in kmetijski traktor "Uni-verzal 65" z gozdarskim vitlom. V gozdu podirajo drevje in sekajo veje, vlačijo cela drevesa, na pomožnem skladišču ob kamionski cesti pa oblovino razrežejo na Sortimente in tudi o-lupijo. Kratke Sortimente prevažajo s 6 tonskim kamionom znamke "ZIL". Interesantno je tudi to, da mora delavec deževni dan nadomestiti z delom v soboto ter da Imajo sekači in traktoristi za težavno delo še 6 dodatnih dni dopusta. Poleg pridobivanja lesa smo si ogledali tudi znamenito orehovo drevesnico, ki letno proizvaja preko 40.000 sortnih orehovih sadik in jih prodaja po vsej Evropi. Pomanjkanje lesa skušajo omiliti tudi s hitro rastočimi topolovimi nasadi na površinah, ki niso primerne za kmetijsko proizvodnjo. Obhodnja znaša 15 let s povprečnim premerom dreves 40 - 50 cm. Te sestoje negujejo mehanizirano s številnimi delovnimi pripomočki in celo gnojenjem. V času republiškega praznika smo si ogledali sejem v Plovdivu, kjer so dobro prikazali razmere v gospodarstvu posameznih socialističnih dežel. Posebnost gorenjske regije je v tem, da je močno odprta proti Ljubljani, saj zadovoljuje sama le 50 % potreb po bolnišničnem in specialističnem zdravljenju. Zato je treba v integracijskem procesu jasno in točno ugotoviti in določiti, kakšen je in kakšen bo status splošne bolnice Jesenice. Dejanske njene sedanje kapacitete niso tolikšne, da bi imela regionalni status, je pa vsekakor več kot komunalna bolnišnica, ker prevzema določen del bolnikov tudi iz spodnjih treh občin Gorenjske. Sedanje kapacitete naj bi zato ostale nespremenjene, za preostali del bolnišničnega zdravstvenega varstva pa bi morale biti zagotovljene postelje v Kliničnem centru. Inštitut Golnik, ki zagotavlja približno 27 % bolnišnično varstvo gorenjskim zavarovancem, ostane kot TOZD Kliničnega centra znanstveno-raziskovalna institucija republiškega pomena. Iz vseh navedenih konkretnih primerov sledi, da bo moral razvojni koncept upoštevati in predvidevati povezavo s Kliničnim centrom v Ljubljani. Omenjene so bile osnove za delitev dela s Kliničnim centrom in predvidena strokovna organizacija, oziroma strokovna povezava zdravstvene dejavnosti v SOZD-u. 2. Povzetek iz poročila o zdravstveni službi na področju občine Radovljica za leto 1973, 1974 in 1975 in poročilo o finančnem stanju v kranjski zdravstveni skupnosti v I. polletju 1976. V vsej Sloveniji so bila v letu 1976 sredstva za zdravstveno varstvo planirana enotno. Po družbenem dogovoru se lahko zbere za zdravstveno varstvo v letošnjem letu približno 12 % več sredstev kot je planirano, mora služba družbenega knjigovodstva blokirati viške in se ti ne morejo uporabiti. V Bolgariji smo povsod opazili velik napredek v kmetijski proizvodnji, predvsem pri planskih koncentriranih proizvodnih kompleksih. Romunija se nam je glede gozdarstva predstavila v drugi luči, saj ima gozdnatost preko 33 % in etat okrog 20 milj. m3. V tej deželi je pridobivanje lesa ločeno od biološke proizvodnje in je zato skupno načrtovanje nekoliko težavnejše. Proizvodni proces pridobivanja lesa je v celoti mehaniziran in to izključno z delovnimi sredstvi romunske izdelave. Za sečnjo uporabljajo motorno žago "RETEZAT", za spravilo zgibnik"TAF", kmetijski kolesnik "UNIVERZAL" in štiri različne vrste žičnih žerjavov. Les nakladajo ali sortirajo z nakladalniki "IFRON", ki so povsem podobni našima strojema "VOLVO". Za prevoz dolžinske oblovine imajo kamione 10 in 12 ton s polprikolicami. Če na pomožnem skladišču ob kamionski cesti ni nakladalnika, nakladajo oblovino s klasično vrvno napravo, ki je montirana na kamionu. Plan dohodkov za leto 1976: za OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič 95.683.000.-226.016.000.-75. 654.000,-92. 093. 000.-36. 720. 000. - Skupaj RZS Kranj 526.166.000,- Po odbitku obveznih izločitev v rezervni sklad, za solidarnostno združevanje sredstev v SR Sloveniji, za dogovorjene investicije na področju zdravstva v regiji, za pokritje izgube v letu 1975, ostane za potrošnjo v letošnjem letu še: za OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič 84.846.000.-199. 815. 000. -67. 553. 000, -81.641. 000. -32. 744. 000. - Skupaj RZS Kranj 466. 599. 000, - Po upoštevanju zakonskih določil, izkušenj iz preteklih let, so bila glede na potrebe razpoložljiva sredstva planirana na tri glavne skupine izdatkov: - za zdravstveno varstvo (splošno, specialistično, zobozdravstveno, bolnišnično zdravljenje, zdravila, zdravstvena preven- tiva itd. ) : OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič 75.871.000.-134.431.000,-61.097. 000. -71. 181. 000.-26. 249. 000. - Zaradi načina gospodarjenja je pri večini golosečenj v Romuniji močno razvito žičničarstvo. Trenutno imajo preko 1.500 različnih vrst žičnih žerjavov. Skoraj vsi žični žerjavi (3 - 5 t) so prirejeni tako, da je motorni vitel na kamionski cesti in ima sistem neskončne vlačilne vrvi. Golosečnje pogojujejo tudi spravilo celih dreves z vejami vred in vsa nadaljnja obdelava poteka na pomožnih skladiščih ob kamionski cesti. Iz napadlega vejevja pa v zelo enostavnih pečeh v 8 urah skuhajo 400 kg oglja. Poleg različnih delovišč smo si ogledali tudi mehanizirano skladišče za listavce, ki letno predela okrog 100.000 m3. Poudariti moramo, da je delovni postopek enostaven in da dajejo večji poudarek le izkoriščanju prostorninskega lesa. Iz razgovorov z Romuni smo ugotovili, da je že oblikovano kooperacijsko sodelovanje med podjetji obeh dežel. Vendar moramo te možnosti tehnološkega 21 Skupaj RZS Kranj ali 79. 05 % vseh razpoložljivih sredstev - za nadomestila osebnega dohodka (nesreče porod) OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič 368.829. 000.- bolezni, nosečnost, 13. 989. 000. -31.837. 000. -11.711. 000. -15.371. 000,-6. 371. 000. - Skupaj RZS Kranj 79.279. 000,- ali 16.99 % vseh razpoložljivih sredstev - za druge izdatke (prispevek okrajnim skupnostim, mouprave, povračilo strokovni službi): OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič stroški sa~ 3. 787. 000. -6. 952. 000. - 2. 988. 000.- 3. 502.000.-L. 262. 000. - Skupaj RZS Kranj 18.491. 000,- ali 3, 96 % vseh razpoložljivih sredstev OZS Jesenice OZS Kranj OZS Radovljica OZS Škofja Loka OZS Tržič Skupaj RZS Kranj Skupaj vsi izdatki 93. 647. 000. -173. 220. 000. -75.796. 000.- Planlrani presežek -primanjkljaj - 8.801. 000.-+ 26.595. 000.- - 8.243. 000.- - 8.413. 000.- - 1.138. 000,- 0 90. 054. 000. -33.882.000.- 466. 599. OOC. - Ob polletju 1976 bi morali izdatki znašati polovico planiranih, dejansko pa znašajo za: zdrav,varstvo v 000 ▼ % denarna nadom. v 000 v % ostale izdatke V 000 v % a k u v 000 P » J v % 39. 788 52,4 5.433 38,8 1. 956 51,7 47.175 60.4 OZS Kranj 72.229 53,7 15.048 47,3 3.483 50,1 90.780 52,4 OZS Radovljica 34.98e 57,3 5. 736 49 1.567 52,1 42.281 55,8 33. 700 50,2 6. 553 42.6 1. 838 52,4 44.080 49 OZS Tržič 13.497 51,4 3. 343 52,6 681 54 17,521 51,7 RZS Kranj 196. 200 53,2 36.113 46,6 8. 513 51,4 241.826 51.8 Po razpoložljivih podatkih o potrošenih sredstvih v juliju in avgustu ob upoštevanju sedanje dinamike bi izdatki za zdravstveno varstvo v RZS Kranj ob koncu leta 1976 znašali 494.290.000 din, kar za 27.691.000 din presega dovoljena in razpoložljiva sredstva za zdravstveno varstvo v letošnjem letu. Iz pregleda materialnih stroškov po zdravstvenih delovnih organizacijah je razvidno, da so zdravstvene delovne organizacije (razen Psihiatrične bolnice Begunje in Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj) potrošile več kot polovico sredstev, ki jih upoštevajo predlogi samoupravnih sporazumov o izvajanju zdravstvenega varstva za leto 1976 in ki so vkalkulirana v cene zdravstvenih storitev. Zdravstvena služba je iz leta v leto dražja, zahteve prebivalstva pa vedno večje. Tako dobimo vtis, da presegamo materialne možnosti družbe. Ta neugoden položaj bi se lahko izboljšal, če bi omejili koriščenje pravic zdravstvenega varstva izven regije in če bi zmanjšali porabo za zdravila. Sprejeti so naslednji stabilizacijski ukrepi za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva: sodelovanja še dopolniti, da bi dosegli boljšo mehanizacijo v gozdarstvu obeh dežel. GORENJSKI GOZDNI IN LESNI DELAVCI ZA POSOČJE Bled - V akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Posočju so se intenzivno vključili tudi gorenjski gozdni in lesni delavci, zaposleni v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva, Organizacija Jelovica iz Škofje Loke se je skupaj z organizacijo Marles odločila, da za Posočje nameni in zgradi skupaj 300 montažnih hiš. Montažne hiše morajo biti v vaseh, ki jih je potres najbolj prizadel, postavljene v razmeroma zelo kratkem času, saj so prizadeti prebivalci brez strehe nad glavo zdaj, na jesen, in v pričakovanju skorajšnje zime. Organizacija Jelovica iz Škofje Loke bo svojo obveznost in humano odločitev lahko realizirala le ob pomoči ostalih organizacij, ki skupaj z delavci Jelovice pospešeno grade temelje za postavitev montažnih objektov. Ostale organizacije v okviru sestavljene organizacije gorenjskega združenega lesnega in gozdnega gospodarstva, ki bodo pomagale pri postavitvi montažnih hiš so Alples, LIP Bled, Gradis ter ZLIT. Dela na potresnem območju niso planirali, zato se še toliko bolj trudijo, da bi izpolnili svoje obveznosti. Delajo ves dan in še ponoči. Izdaten solidarnostni prigpevek vseh organizacij, ki so poleg akcij v samem Posočju prispevale večinoma tudi enodnevni ali dvodnevni zaslužek, priča',, da je 5000-članski kolektiv SOZDa GLG dokazal svojo zrelost in pripravljenost pomagati sočloveku v težavah in v življenjskih stiskah. D. S: Naslednja tabela prikazuje podatke o poslovanju zdravstvenih delovnih organizacij v RZS Kranj v prvem polletju 1976. v 000 din ZD Kranj ZD Jes. SB Jes. Inšt. Gol. PB Beg. BGP Kr. ZSMH Kranj Skupaj Ostanek dohodka 30.6.75 1.410 1.211 2. 186 3.222 3.286 58 58 11.431 30. 6. 76 786 _ 425 161 1.372 Izguba 30.6.75 30 30 30. 6. 76 4. 333 2.238 1.609 1.625 9. 805 Neplačana real. 30.6.76 1.662 1.794 1.427 1.161 1.395 523 280 8.242 Mater, stroški v 000 din - plan. za 1.76 po izhod. 14. 071 7. 634 18.964 23.862 8.699 7.380 2.142 82.752 - upogt.v predi. pog. za 1.76 14. 493 7.863 19. 912 25. 055 8.878 7.749 2.142 86. 092 - dejanski v 1. poli. 76 7.686 5. 250 11.410 14.450 3. 981 4.255 930 47.962 Index de^- 53.0 66.8 57.3 57.7 44.8 54. 9 43. 4 55. 7 upostev. _ . 1. poli. 76 Index -r-1—rr-z— 1. poli.7 5 118.2 130.7 127.4 115.4 97.4 113. 5 99. 8 117.7 . , 1. poli. 75 Index Tr—— r— p str. 6 mes.v 1. 75 105.2 131.1 120. 5 117.4 95. 5 114.4 92. 5 114.2 Osebni dohodki - razpor.v 000 din - planirani za 1. 76 43.774 23.740 30.603 34. 502 11.012 10.123 4. 963 158.717 - realizir. v l.poll. 76 22.045 13.211 16.763 18.140 6.136 5. 937 2.820 85.056 . , real. Index plan. 60.4 55.6 54. 8 52.6 55.7 58. 6 56. 9 53.6 , . l.poll. 76 Index -r—r---- - ■ 1 . poli. 75 115.1 127.3 128.2 104.8 125.1 136. 1 128. 5 125.7 Povprečno število zaposlenih po vkalkuliranih delovnih urah -vi. 75 630 338 501 537 192 163 75 2.436 - v l.poll. 76 631 339 498 563 192 166 75 2.464 Povpr.razp. OD na zaposlenega -vi. 75 5. 780 5.681 4.796 5.238 4.611 5.158 6.005 5.318 -vi. poli. 76 5.823 6.496 5. 610 5.370 5.326 5. 961 6.276 5.753 Povpr. izplač. netto OD na zaposl. -vi. poli. 76 4.057 4.513 3.888 3.812 3.674 3.880 4.336 3. 996 Povprečno število pogoj, nekvalificiranih delavcev - planirana za 1. 76 1.399 759 981 1.106 353 331 159 5. 088 - doseženo v 1. poli. 76 1.470 784 1.085 1.317 369 330 178 5.533 T dosež. l.poll. 76 105.1 103.3 110.6 119.1 104. 5 99.7 111. 9 108.7 plan. v 76 . , dosež. 1. poli. 76 Index r 100.3 100.4 109.4 112.1 100.5 101. 9 98. 9 104.7 dosež. 1. 75 Kvalif. količnik Povpreč. razporej. OD na PND 2.33 2.31 2.18 2. 34 1. 92 1. 99 2.37 2.24 2.600 - plan 76 2.607 2.606 2. 600 2.600 2.600 2.549 2.600 - 1. poli. 76 2.499 2.808 2.575 2.296 2.771 2. 998 2.644 2. 562 » , doseženo Index . plan. 95v9 107.8 99.0 88.3 93.8 117.6 101.7 98.5 T , 1. poli. 76 Index r„»fi 7 k' 114.7 126.8 117.3 120.0 124.4 ' 133.7 129. 9 120.2 1. poli. 75 Index X. OZS Radovljica je s stroški za bolnišnično in specialistično zdravljenje nad regionalnim in republiškim povprečjem, zato je potrebno posvetiti pacientom več pozornosti v splošnih ambulantah, Zdravljenje izven regije naj bi bilo možno le, če bi v regionalnih bolnišnicah primanjkovalo kapacitet in v drugih utemeljenih prime rili. Zavarovanec, ki zahteva pregled ali hospitalizacijo izven regije za tiste posege in postopke, ki so v zadostni meri razviti v regiji, naj se s podpisom obveže, da bo kril eventuelno večje stroške, ki bodo nastali pri zdravljenju izven regije. RZS bo te napotnice in račune sproti analizirala in zahtevala vselej povračilo večjih stroškov od podpisnika - zavarovanca. Pred sprejemom pacienta v bolnico je nujna hitra diagnostična obdelava, da se ugotovi potreba po tovrstnem zdravljenju, 2. Reševalne postaje so deficitne, zato je potrebno prevoze koristiti racionalno in sistematično. 3. Porabi zdravil je treba posvetiti posebno pozornost. Skupščina je z že sprejetim stabilizacijskim programom zahtevala od zdravnikov, da predpisujejo zdravila racionalno. Poraba zdravil po mnenju zdravstvenih delavcev ne le da ni v skladu s potrebami, ampak je tako pretirana, da je že škodljiva. Še vedno se namreč dogaja, da zavarovanec neko zdravilo zahteva. Čeprav je njegova bolezen take narave, da mu zahtevana zdravila ne bodo koristila, ali pa mu bodo celo škodovala. Zavarovanci naj zato prepustijo zdravnikom odločanje o njihovem zdravljenju na podlagi pregleda in izvidov. 4. Zavarovancem priporočamo, naj ne izsiljujejo izstavljanje predlogov za zdraviliško zdravljenje. Odločanje o tem naj prepuste svojemu zdravniku. 5. Skrajno stabilizacijsko obnašanje v naslednjih mesecih leta pa je potrebno tudi pri koriščenju pravic do denarnih dajatev, predvsem v zvezi z izostanki z dela, ki dajejo pravico do nadomestil. Iz podatkov o bolniški odsotnosti je ugotovljeno, da so razlogi za bolniški stalež velikokrat ekonomski ali socialni, rie pa medicinski. Komisija meni, da je le približno petina vzrokov za porast sta-leža odvisna od zdravstvene službe, kar štiri petine pa je odvisna od delavcev samih in OZD. Ukrepi za nižji stalež na delo nezmožnih zavarovancev ne smejo prizadeti niti zdravja zavarovancev, niti njihovih zakonitih pravic, boriti pa se moramo proti neodgovornemu izkoriščanju bolniškega staleža. Ukrepi zdravstvene službe za manjšo bolniško odsotnost Kadrovsko je treba izpolniti osnovno zdravstveno dejavnost, predvsem ambulante splošne medicine. Le bolnik, ki bo imel točno diagnozo bolezni in vzročno zdravljenje, se bo hitro vrnil na delo. Izboljšati je treba zdravstveno preventivo. Skrajšati čakanje na specialistične preglede (oznaka na napotnici za bolnika, ki je v staležu, da ima prednost pred drugimi, seveda ne na škodo urgentnih primerov). Skrajšati diagnostično obdelavo bolnikov v bolnišnicah v regiji. Krepiti rehabilitacijo v ambulanti In doma. Odpraviti administrativni stalež. Urediti bolniku pregled pri specialistu, kamor bo šel pravočasno, na pravo mesto, z vsemi rezultati pregledov, ki so jih opravili v osnovni ambulanti. Zavarovancu svetovati začasno spremembo delovnega mesta, če ni sposoben za svoje delo, za kakšno drugo pa je sposoben (npr. mavec na spodnji okončini - delo v sede Itd.). Zdravnik je dolžan javiti OZD delavca, ki zavlačuje zdravljenje in simulira bolezen. OGLED F0T0GRAMETR1JSKE RAZSTAVE Od 15. do 17,7.1976 sem se u-deležil strokovnega ogleda foto-grametrijskih razstav v Helsinkih na Finskem, ki so bile organizirane ob priliki mednarodnega kongresa fotogrametrije. Potoval sem v skupini, ki jo je organiziralo društvo geodetov Slovenije. Kongres in razstave organizirajo vsaka štiri leta s poudarkom na določeno temo. Letos je bila to fotogrametrija. Ker tudi naša delovna organizacija vse bolj uporablja fotogrametrijo pri svojem urejanju gozdov, me je zanimalo, kaj in kako delajo v drugih državah in kaj od tega lahko uporabimo za izboljšanje našega dela. V Helsinkih nas je pričakal član našega društva, ki je bil kot udeleženec kongresa že tam in nas je potem vodil po razstavi. Na razstavi so sodelovale vse svetovne firme, ki kaj pomenijo na tem področju. Vsi razstavljeni predmeti so kazali viden napredek. Ogledal sem si kompleten proces od snemanja z letali, obdelave filmov izvred-notenja posnetkov do avtografov za dokončno izdelavo načrtov in kart. Vzporedno s tem smo videli tudi vse nove materiale, ki se uporabljajo, razne tehnike in demonstriranje pos topkov. Ni manjkalo tudi reprodukcije kart za manjše barvne serije, klasičnih instrumentov do najnovejših elektronskih teodolitov (prototip ZDA), ki vse podatke registrirajo avtomatsko in jih kasneje avtomatsko obdelajo in kartirajo. V univerzitetnem poslopju so razstavljale vse članice medna* rodnega geodetskega združenja. Tu je vsaka država prikazala svoj razvoj in trenutno stanje na področju geodezije s kartami, načrti in literaturo. Mene so posebno zanimali Instrumenti, ki bi jih lahko upo- Delavci posamič in združeni v OZD bomo vplivali na zmanjšanje izostankov z dela Ob nastopu dela je delavca treba poučiti o varstvu pri delu, u-porabi zaščitnih sredstev in urediti delovni proces tako, da bo možnost poškodb in bolezni v zvezi z delom čim manjša. Vodilni oz. odgovorni naj sproti rešujejo konfliktne situacije med delavci v OZD, ker je veliko odsotnosti prav zaradi konfliktov (nevroze itd.). OZD naj javlja obratnemu zdravniku vsak poskus simuliranja, zavlačevanje zdravljenja itd. Zato naj uvede sistem kontrole bolnikov na domu. Če zavarovanec krši predpise, zavlačuje zdravljenje in med bolovanjem uživa alkoholne pijače, naj mu OZD za ta čas ne obračuna nadomestila osebnega dohodka; če to ugotovi zdravnik, naj to napiše na hranarinsko nakaznico. OZD naj sproti spremlja izostajanje z dela zaradi bolniškega staleža in obvešča o ugotovitvah zdravstveno službo. Če je le mogoče, naj zdravnik sam presodi potrebo po bolniškem staležu. Pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov ne smejo biti prizadeti bolniki, ki jim je potrebna skrb in pozornost, z vso resnostjo pa je treba preprečevati vsakršen poskus neodgovornega izkoriščanja. Brez sodelovanja zavarovancev - uporabnikov zdravstvena služba ne bo mogla uresničiti prizadevanj za manjšo potrošnjo sredstev zdravstvenega sklada. Uporabniki in izvajalci moramo dosledno upoštevati stabilizacijske ukrepe in se pri svojih zahtevah upoštevati dogovorjena sredstva, ali pa se posebej dogovarjati za dodatne vire finansiranja. Če nam skupno ne bo uspelo omejiti porabe s smotrno porabo iz zdravstvenega varstva in z racionalnim trošenjem sredstev zdravstvenega varstva, bomo morali primanjkljaje gotovo pokrivati s samoprispevkom iz netto osebnega dohodka, z uvedbo nove participacije ali pa ukinjati določene oblike zdravstvenega varstva, kar pomeni zapirati ambulante in zmanjšati že priznane pravice. V akcijo za zmanjšanje potrošnje zdravstvenega sklada se mora vključiti vsak posameznik, pa tudi ZK, SZDL in sindikat. Le skupna prizadevanja lahko obrodijo pričakovane rezultate. Disciplina upp-rabnikov in izvajalcev je v teh razmerah več kot nujna. Delegat Metul Malči rabili pri našem delu. To so a-parati za izvrednotenje aero posnetkov in prenašanje detajla v karte z določenim merilom. Ti instrumenti zamenjujejo zelo drage avtografe, le da so manj natahčni. Čeprav smo bili časovno zelo na tesnem, smo veliko videli in spoznali, da napredek na področju geodezije ne miruje. To je področje, ki ga s hitrimi koraki osvaja elektronika in avtomatika. Delovni organizaciji se zahvaljujem, da mi je omogočila ogled in udeležbo na tej razstavi. Por Marjan, geometer PO DOLGOLETNEM DELU PRI GG ZASLUŽENA UPOKOJITEV V avgustu je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec Janko JENSTERLE, revirni vodja v revirju Ribčeva. Janko je znan kot dober in pravičen vodja gozdarske operative v revirju. Delavci, ki so delali v revirju, so visoko cenili njegove izkušnje in delovno prizadevnost. Tudi sam je spoštoval o-sebnost delavca in priznaval človeške ' napore, vložene v trdo delo, v gojenje in varstvo gozdov. Pri GČ Bled je delal od 1948. leta dalje, torej 28 let. Decembra bo praznoval 61-letnico. V tej življenjski dobi je marsikaj doživel. Želimo, da bi v našem glasilu v bodoče kaj več o tem zvedeli. Želimo, da bi še dolga leta o-stal zdrav in nasmejan, kakršen je bil doslej. ZAVAROVANJE OSNOVNIH SREDSTEV Da bi se temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbeno pravne osebe izognile najrazličnejšim nevarnostim pri svojem poslovanju, združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti v zavarovalne skupnosti. Njihovo poslovanje urejajo združevale! sredstev po načelih delegatskega sistema. Tudi naša delovna organizacija združuje svoja sredstva pri zavarovalni skupnosti, da bi s tem zavarovala svoje premoženje in osebe ter odvrnila ali zmanjšala možnost za škodo. Ta zavarovalna skupnost je Sava Kranj, s katero imamo sklenjene najrazličnejše zavarovalne pogodbe glede na predmet in pogoje zavarovanja. Zaradi lažjega obračunavanja zavarovalnine smo letos sklepali zavarovalne pogodbe po TOZD. Osnova za zavarovanje je nabavna vrednost osnovnih sredstev glede na stanje 31.12. preteklega leta. Ob koncu leta se zavarovalnina poračuna glede na knjigovodsko stanje osnovnih sredstev 31.12. tekočega leta. Po TOZD in pri skupnih službah Imamo sklenjene zavarovalne police za naslednje vrste zavarovanj: - požarno zavarovanje, - strojelomno zavarovanje, - zavarovanje proti vlomu in ropu, - zavarovanje odgovornosti, - avtomobilsko zavarovanje kasko, odgovornost, nezgoda. Požarno zavarovanje Proti požaru so zavarovani gradbeni objekti z opremo, zaloge materiala, drobnega inventarja in nedovršene proizvodnje ter investicije v teku. Motorna vozila in samohodni delovni stroji ne spadajo v to zavarovanje. Osnovna sredstva so zavarovana za vsakokratno dejansko vrednost v skladu s posebnimi pogoji in faktorji podzavarovanja za osnovne nevarnosti: požar, udar strele, eksplozije, viharje, toče, padca zračnega vozila, demonstracije in manifestacije. Požarno zavarovanje vključuje tudi tiste ceste, ki so v polici posebej navedene. Ceste so zavarovane za primer poplave, snežnega in zemeljskega plazu ter trganje zemljišča. Pri TOZD Pokljuka je zavarovana cesta Me Žaklja G 27 odcep 11/3-118 do odcepa na Obranco G 28. Pri TOZD Jesenice so zavarovane vse ceste karavanškega področja, prav tako tudi pri TOZD Radovljica: cesti Draga - Ledena trata in Draga - Planinca -Poljška planina. Ostale ceste niso zavarovane. Strojelomno zavarovanje To zavarovanje velja za uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari ob nezgodi v obratovanju, ki pridejo nepričakovano in iz-nenadno pri uporabi zavarovane stvari. Pri nas so strojelomno zavarovani stroji težke mehanizacije (vrtalni stroji Cobre) brez motornih vozil in samohodnih delovnih strojev, delovni tiri, vitli in žičnice. Zavarovano je za vsakokratno dejansko vrednost v skladu s posebnimi pogoji in faktorji podzavarovanja. Dogovorjeno je še 25 % doplačilo za izključitev amortizacije pri delnih škodah in 5 % doplačilo za nadurno delo in brzovozni prevoz poškodovanega predmeta. Zavarovanje proti vlomu To zavarovanje krije nevarnosti vloma, poskusa vloma in ropa, če so pri tem zavarovane stvari odnešene, uničene ali poškodovane. Krije tudi škodo, ki nastane na zgradbi ob vlomu ali poskusu vloma v višini stroškov popravila, toda največ 2 % od dejanske vrednosti zavarovanih stvari. Zavarovanje pa ne obsega škode zaradi navadne tatvine, zatajitve ali poneverbe, posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka), škode zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob inventurah. Pri nas imamo proti vlomu in ropu zavarovano samo hrambo gotovine v železnih, nad 100 kg težkih blagajnah ter dostavo gotovine dvakrat na mesec za osebne dohodke in odkupe. Prenos gotovine preko 50. 000 din pa je zavarovan le tedaj, če dostav-ljalca spremlja vsaj ena polnoletna oseba. V Počitniškem do- Kadar na gozdni cesti obratuje žični izvlek in nakladanje kamionov je res nemogoča cesta za javni promet. Vsi tisti, ki bodo na izletu v gozd naleteli na cestno zaporo, naj razumejo, da na ozki gozdni cesti ni mogoče srečavanje s tovornjaki - foto GG Bled mu Piran so proti vlomu poleg gotovine zavarovani tudi oprema, stroji in inventar. Zavarovanje odgovornosti Pri tem zavarovanju jamči zavarovalnica za povračilo škode, ki jo je zavarovanec povzročil tretji osebi z opravljanjem svoje dejavnosti. Škoda lahko izvira iz telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti neke osebe in iz uničenja, poškodbe ali izginitve stvari. Pri tem tretja o-seba uveljavlja odškodninski zahtevek proti povzročitelju škode. Pri nas obsega zavarovanje odgovornosti dejavnost podjetja po zadnji veljavni registraciji. Zavarovalne vsote pa so za osebe do 300.000,00 din in za stvari do 90.000, 00 din. Premija se obračunava na podlagi realiziranega OD v preteklem letu z začasnimi in končnimi obračuni. Čiste premoženjske škode so iz tega zavarovanja izključene. Samohodni delovni stroji in motorna vozila niso predmet tega zavarovanja, ker so zavarovana posebej. Zavarovalne premije za požarno, strojelomno, ylomsko zavarovanje in zavarovanje odgovornosti za leto 1976 po TOZD: TOZD Bohinj 223. 328,00 din TOZD Pokljuka 67.252,00 din TOZD Jesenice 255. 909, 00 din TOZD Radovljica 48.842,00 din TOZD Gradbeništvo 22.562,00 din TOZD Avtopre- vozništvo 51.692,00 din Skupne strokov- ne_službe______ 41.505, 00 din Skupaj 711.090,00 din Avtomobilsko zavarovanje Obsega zavarovanje motornih vozil in samohodnih delovnih strojev. Deli se glede na panogo na kasko, lom, odgovornost in nezgodo. Zavarovanje avtomobilskega ka-ska obsega poškodovanje, uničenje in izginitev zavarovanega vozila zaradi prometne nezgode ali nezgode sploh, to je nepri- čakovanega dogodka neodvisno od zavarovančeve ali voznikove volje. Zavarovanje obsega tudi nevarnost požara, strele, eksplozije, viharja» toče, padca zračnega vozila, tatvine, zlonamernih ali objestnih dejanj oseb, ki nimajo upravičenega opravka z vozilom. Zavarovalnica jamči tudi za škodo, ki bo nastala na zavarovanem vozilu pri reševanju, stroških vleke ali prevoza poškodovanega vozila do najbližje delavnice zaradi popravila, čiščenja kraja nesreče in odvoz ostankov vozila. Zavarovanec plača pri vsakem zavarovalnem primeru del škode (odbitna franšiza), ki je določena v polici. Nezgodno zavarovanje obsega zavarovanje voznikov, potnikov in delavcev na motornih vozilih. Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj na zavarovančevo telo, ter ima za posledico njegovo smrt, polno ali delno invalidnost, prehodno delovno nezmožnost ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti jamči zavarovalnica za škodo, ki bi jo povzročil zavarovanec s svojim vozilom v prometni nezgodi tretji osebi in le ta uveljavlja odškodninski zahtevek. V nesreči se lahko poškoduje oseba ali stvar. V naši delovni organizaciji so sklenjene pogodbe za avtomobilsko zavarovanje po vrstah motornih vozil in glede na odbitno franšizo. Delovni stroji kot so Catterpiler, nakladalniki, motorni valjarji, traktor kompresor, buldožer, avtogreder, snežni stroj so zavarovani za kasko, lom, odgovornost in nezgodo z odbitno franšizo za 500,00 din. Avtomobilska dvigala so zavarovana za kasko in lom z odbitno franšizo 1.000,00 din. Traktorji Timberjack so zavarovani za kasko, odgovornost in nezgodo z odbitno franšizo 1,000,00 din, ostali traktorji pa z odbitno franšizo 2.000,00 din. Avtomobilske prikolice so zavarovane za kasko in odgovornost z odbitno franšizo 2. 000, 00 din. Tovorna vozila so zavarovana za kasko, odgovornost in nezgodo z odbitno franšizo 3. 000,00 din. Prav tako so zavarovana tudi osebna vozila. Vozniki, potniki in delavci na delovnih strojili, traktorjih in tovornih vozilih so nezgodno zavarovani za smrt 30.000,00 din, za invalidnost 60. 000,00 din, dnevna odškodnina pa znaša 30,00 din. V osebnih vozilih pa so zavarovalne Na gozdnih cestah spet zapažamo zapornice, kot pred 20 - leti. Upajmo, da bodo zdržale pritisk neorganizirane rekreacije in da gozdna proizvodnja zlasti prevoz na odcepih cest, kjer teče koncentrirana gozdna proizvodnja - foto GG Bled vsote višje: za smrt 50. 000, 00 din, za invalidnost 100.000,00 din in dnevno odškodnino 50,00 din. Pri zavarovanju odgovornosti so zavarovalne vsote za tovornjake 5, 000. 000, 00 din, za druga motorna vozila pa 2,500. 000,00 din. Zavarovalne premije iz avtomobilskega zavarovanja za leto 1976 po TOZD; TOZD Bohinj 85. 868, 10 din TOZD Pokljuka 72. 897, 90 din TOZD Jesenice 20. 834, 70 din TOZD Radovljica 10. 628, 10 din TOZD Gradbeništvo 107. 710, 30 din TOZD Avtopre- vozništvo 216. 075, 80 din Skupne službe 22.716, 00 din Skupaj 546. 730, 90 din Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov Če pride do škode na zavarovanem osnovnem sredstvu, mora TOZD takoj pismeno prijaviti škodo zavarovalnici. Če je škoda večja, mora zavarovalnico še pred tem obvestiti telefonsko. Z njo se mora domeniti za ogled škodnega primera, da le-ta naredi zapisnik o škodi. Kopijo prijave zavarovalnici in zapisnika škode pošlje TOZD računovodstvu zaradi evidence in likvidacije škode. Navesti mora tudi, kdo bo poškodovano osnovno sredstvo popravljal. Na podlagi prijave in zbranih računov za popravilo osnovnega sredstva sestavi računovodstvo odškodninski zahtevek za zavarovalnico. V letošnjem letu smo uveljavili odškodninske zahtevke samo iz avtomobilskega zavarovanja. Iz kasko zavarovanja smo uveljavili povračilo škode za pet škodnih primerov v skupnem znesku 30.298,30 din. Iz zavarovanja odgovornosti smo uveljavili povračilo za en primer v znesku 3.384, 90 din. Odškodninski zahtevek iz zavarovanja odgovornosti v znesku 50.845,55 din za popravilo PTT napeljave v Bohinju pa zavarovalnica še rešuje. Razen tega smo imeli še tri totalne obračune škod: za kombi KR 386-54 TOZD Pokljuka, tovorni avto FA P KR 326-24 in tovorni avto Mercedes TATRA KR 470-09, ki jih zavarovalnica prav tako še rešuje. Mužan Milena TEKMOVANJA TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV Tekmovalci so tekmovali v osmih disciplinah: 1. Obračanje meča, montiranje in zatezovanje verige motorne žage 2. Prežagovanje s kombiniranim rezom 3. Zasek debla z motorno žago 4. Podžagovanje debla z motorno žago 5. Podiranje debla na balon 6. Kleščenje vej z motorno žago 7. Teoretični del tekmovanja 8. Precizno prežagovanje debla na podlogi Vse tekmovalne discipline, razen ene so stare in tekmovalcem dobro poznane. Nova tekmovalna disciplina pa je bila prežagovanje debla na podlogi. Tako kot lansko leto DIT so letos osnovne organizacije sindikata GG Bled priredile tekmo- vanje gozdnih delavcev sekačev vseh gozdarskih TOZD. Pokrovitelj je bil Občinski sindikalni svet iz Radovljice. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru kmečkega praznika in je potekalo 5.9.1976 na hipodromu pri Lescah. Ob tej priliki smo izbrali tudi udeležence za republiško tekmovanje gozdnih delavcev sekačev, ki je bilo tako kot lani v Postojni. Za predtekmovalne priprave smo imeli na razpolago zelo malo časa. Prav tako smo bili v časovni stiski tudi pri pripravi tekmovalnega prostora. Kljub temu pa je tekmovanje relativno dobro uspelo, za kar gre zasluga vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi kot tudi samim tekmovalcem. Zanimanje delavcev sekačev je bilo za to tekmovanje majhno. Tudi rezultati so slabši od pri- čakovanih, čeprav tekmovalne discipline predstavljajo praktično njihovo vsakdanje delo. Uspeh je izostal zaradi premajhne preciznosti večine tekmovalcev. Brez dvoma se uspeh na tekmovanju tesno navezuje na način dela v proizvodnji. Če bi v procesu proizvodnega dela zahtevali večjo preciznost pri poseku, bi bili prav gotovo tudi tekmovalni rezultati vzpodbudnejši. Zato se zastavlja vprašanje, ali je usposabljanje sekačev zadostno glede na njihovo zahtevno in odgovorno delo. Praktično izobraževanje delavcev sekačev predstavlja le enotedenski tečaj. To tekmovanje je jasno pokazalo, da bomo v prihodnosti, v kolikor si bomo želeli boljših rezultatov, tako v proizvodnji kot na tekmovanjih morali posvetiti praktičnemu izobraževanju sekačev več pozornosti in sredstev. DOSEŽENI REZULTATI NA TEKMOVANJU GOZDNIH DELAVCEV SEKAČEV NA KMEČKI DAN 5.9.1978 Ime in priimek Start. štev. TOZD gozdarstvo tEKMOVA LNE 12 3 4 Število dose ženili točk DISCIPLINE 5 6 7 8 po tekmoval, disclpl. Skupno število točk 1. BEZNIK Lovro 10 POKLJUKA 44 113 94 91 40 80 95 95 652 2. ZORČ Franc 11 POKLJUKA 40 98 104 93 20 84 95 94 628 3. ZALOKAR Alojz 1 POKLJUKA 46 105 80 93 40 64 95 95 618 4. BABIČ Ili j a 15 JESENICE 38 99 97 95 10 76 92 91 598 5. NOČ Albin 6 JESENICE 46 101 81 82 40 54 95 80. 5 579.5 6. DOMISLIČ Ivo 5 RADOVLJICA 26 99 89 82 20 48 95 90 54 9 7. KOVAČEVIČ Ivo 18 RADOVLJICA 3 94 112 88 20 56 82 92 547 8. BEZNIK Ciril 7 POKLJUKA 44 96 98 73 40 0 95 90 536 9. JELIČ Ante 13 RADOVLJICA 47 76 74 77 0 64 95 95 528 10. PEJIČ Ivo 16 BOHINJ 28 54 92 81 40 56 95 79 525 11. GANIČ Juro 3 BOHINJ 38 60 74 85 40 46 75 74 492 12. BIJELIČ Tomo 14 RADOVLJICA 37 74 66 86 40 0 86 88 477 13. PEJIČ Ivica 4 BOHINJ 26 0 102 68 40 66 92 81. 5 475. 5 14. VUKŠA Dušan 17 JESENICE 44 111 104 97 40 0 76 0 472 15. RAZr'ET Pavel 8 BOHINJ 0 0 97 92 20 56 95 95 455 16. DOŠENOVIČ Djuro 12 .JESENICE 19 0 93 78 0 54 85 88 417 17. TOLAR Franc 2 BOHINJ 22 0 77 68 0 52 90 81 390 E K I P N O I. TOZD GOZDARSTVO II. TOZD GOZDARSTVO III. TOZD GOZDARSTVO IV. TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA JESENICE RADOVLJICA BOHINJ 1. Beznik Lovro 652 4. Babič Ulja 598 6. Domislič Ivo 549 10. Pejič Ivo 525 2. Zorč Franc 628 5. Noč Albin 579. 5 7. Kovačevič Ivo 547 11. Ganič Juro 4 92 3. Zalokar Alojz 618 14. Vukša Dušan 472 9. Jelič Ante 528 13. Pejič Ivica 475. 5 Skupaj točk 1.898 1. 649.5 1. . 624 1.492.5 Za republiško tekmovanje v Postojni smo izbrali naslednjo ekipo: 1. BEZNIK Lovro, TOZD gozdarstvo Pokljuka 2. ZORČ Franc, TOZD gozdarstvo Pokljuka 3. ZALOKAR Alojz, TOZD gozdarstvo Pokljuka 4. BABIČ ILija, TOZD gozdarstvo Jesenice 5. NOČ Albin, TOZD gozdarstvo Jesenice Republiško tekmovanje je potekalo 23. in 24.9.1976. bdeležilo se ga je 29 tekmovalcev iz vse Slovenije. Naši so zasedli naslednja mesta: 1. BABIČ Rija 2. ZORČ Franc 3. BEZNIK Lovro 4. ZALOKAR Alojz 5. NOČ Albin 8. mesto 11. mesto 22. mesto 23. mesto 24. mesto Jere Stane Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Letošnjega prvenstva sta se udeležila le dva Člana naše delovne organizacije. Kljub mrzli vodi sta dosegla zelo dobre rezultate. 50 m crawl - moški od 25 - 35 let (13 uvrščenih) 1. Arh Jani - Iskra Otoče 0:31.7 2. MilatoviČ Ivan - Elan 0:32.0 3. Pangrc Peter - Vezenine 0:32.8 4. Kokalj Janez — Veriga 0:32.9 5. Boškovski Drago - GG Bled 0:34.5 50 m crawl - moški od 40 - 45 let 1. Ahac Boris - GG Bled 0:33.3 2. Pazlar Ciril - Vezenine 0:51.3 3. Ran* Miro - Iskra Otoče 0:55.5 50 m prsno-moški od 25 - 35 let (19 uvrščenih) 1. Mihelič Jože - Šol. center Bled 0:40.5 2. Zupan Peter - Sukno 0:42.4 3. SekovaniČ Janez - Elan 0:43.6 4. Vovk Franc - Veriga 0:43.8 5. ■ • 8. Zupan Miha - Sukno 0:44.4 5. . -6. Malej Janez - Filbo Bohinj 0:44.4 7. Bračič Slavko - Vezenine 0:44.5 8. Boškovski Drago - GG Bled 0:44.7 50 m crawl - moški od 40 - 45 let (6 uvrščenih) 1. Ahac Boris - GG Bled 0:44. 5 2. Beravs Frame - Sukno 0:48.1 3. Rant Miro - Iskra Otoče 0:53.0 Vrstni red ekipno - moški (18 ekip) 1. Iskra Otoče 2. Veriga Lesce 3. Vezenine 4. Sukno 5. GG Bled Por Marjan 220 točk 203 " 167 n 158 n 64 V Informacijo posredujemo tudi trenutni vrstni red in Število osvojenih točk posameznih OOS in KOOS in sicer po izvedbi občinskih prvenstve v 7 športnih panogah. Trenutni seStevek točk za uvrstitev OOS in KOOS za skupnega zmagovalca letošnjih sindikalnih Športnih iger je naslednji: 1. mesto ISKRA Otoče 662 točk 2. mesto ELAN Begunje 431 " 3. mesto VERIGA Lesce 386 " 4. mesto VEZENINE Bled 373 " 5. mesto SUKNO Zapuže 296 " 6. mesto GG Bled 224 " 7. mesto LIP Bled 120 " 8. mesto ŠPECERIJA Bled 93 " 7 lesar!oda 76 7. Športne Igre delavcev lesne industrije in gozdarstva so bile tudi letos v športnem parku na Kodeljevem v dneh 10. in 11. septembra. Sodelovalo je 1700 Športnic in Športnikov iz 44 delovnih organizacij. Od 7 panog smo se udeležili: malega nogometa, odbojke, streljanja in kegljanja. Rezultati po panogah: Mali nogomet (40 ekip) 1. 2. 3. Lesna Lipa Slovle s -trgovina 44 točk 40 " 37 " 27. GG Bled 12 " Odbojka moSki (19 ekip) 1. GG Bled 25 točk 2. Lesna 21 " 3. Marles 18 " Odbojka ženske (13 ekip) 1. GLIN 19 točk * 2. Nov ole s 15 " 3. Lesna 12 " 13. GG Bled kegljev 1 " Kegljanje moški (40 ekip) 1, ZKGP Kočevje 1286 44 točk 2. Lipa 1272 40 " 3. Stol 1268 37 " 27. GG Bled 1133 12 " Občinsko sindikalno prvenstvo v avtorallyu Rezultati: moške dvojice: 1. Rampre Jurij - Rampre Zvone - Iskra Otoče 2. Mandič Marko - Pirih DuSan - Špecerija 3. Lacko Branko - Faganel Franc - Iskra Otoče 4. Kelih Zdravko - Ausenek Anton - Iskra Lesce 5. SuSnik Ljubomir - Ažman Jože - Vezenine 6. Pogačar Franc - Beznik Marko - GG Bled 7. Rožič Jaka - Zalokar Miha GG Bled 27. Smolej Jernej - JerovSek Kostja - GG. Bled 31. Donaval Anton - Kobal Drago - GG Bled Ekipno: 1. KOOS Vezenine 74 točk 2. OOS Špecerija 64 točk 3. OOS Iskra Otoče 42 točk 4. KOOS Elan 33 točk 5. KOOS GG Bled 22 točk Pri kegljanju - moški posamezno je med 240 posamezniki Žer- jav Franc z 226 keglji zasedel 18. mesto. Streljanje moški ,15 ekip) 1. GG Postojna krogov 835 39 točk 2. Stol 824 35 n 3. Lip-Slov. K. 820 32 n 23. GG Bled 635 11 " Streljanje ženske (20 ekip) 1. Lip-Slov. K. 492 26 točk 2. Marles 485 22 II 3. Slovle8-trg. 465 19 " 20. GG Bled 234 1 " Šah - moški (25 ekip) 1. Stol 30 točk 2. Elan 26 II 3. Meblo 23 " 17. GG Bled 8 II Končni vrstni red ekip (44 sodelujočih) 1. Meblo Nova Gorica 205 točk 2. Stol Kamnik 182 n 3. Brest Cerknica 176 n 22.GG Bled (lani 32. mesto) 70 n Čeprav smo se v skupni uvrstitvi za 10 mest pomaknili višje, s tem ne smemo biti zadovoljni. Dobre rezultate bomo dosegli le takrat, kadar se bodo z rekreativnim športom ukvarjali člani kolektiva vse leto in ne le mesec dni pred tekmovanji. e Vsem Športnicam in Športnikom, ki so se požrtvovalno borili za barve naSega kolektiva, se zahvaljujem v imenu sindikata. Marjan Par 5jS ~ « OB OBLETNICI SMRTI Minilo je leto dni, odkar smo se poslovili od pokojnega ISKRA Franca, našega nekdanjega sodelavca in upokojenca. Tokrat oživljamo spomin na nekdanja povojna leta, ko smo z velikim zaupanjem v lastne sile neumorno obnavljali porušeno domovino, z visoko zavestjo premagovali napore ter se brez oklevanja lotevali novih zaprek pri premagovanju zaostalosti. Pokojni Franc je bil tudi partizan. Takratno tovarištvo ter zaupanje v svetlejše cilje je vestno gojil tudi v povojnem obdobju. Kot revirni vodja je moral skrbeti, da so bili dnevni, tedenski, mesečni plani v gozdni proizvodnji vselej v celoti realizirani. Kljub visoko razvitemu čutu odgovornosti, pa vselej zaradi različnih vzrokov le ni. bilo mogoče doseči postavljenih ciljev. Kljub temu so z množičnim udejstvovanjem v prosto- voljnih akcijah izven delovnega časa delovni ljudje nadoknadili vse. Kaj vse so delovne roke ustvarile po vojni v socialističnem in samoupravnem razvoju pri nas, si more predstavljati le tisti, ki je sledil družbenoekonomskemu in socialnemu napredku pri nas. Veliko borcev je že pomrlo. Med njimi tudi naš tovariš Franc, ki se ga ob obletnici smrti spominjamo. Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: urednik Konc Janez, dipl. pravnik, tehnični urednik Lakota Franc ter člani: Veber Ivan, dipl. ing.:, Podlogar Jože, Golob Emil, dipl. ing. : Lapuh Nikolaj, Zupan Metka, Reš Janez, ing: Cvetek Franc. Tisk Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 500 izvodih.