Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Kdaj bodo volitve? Dasi je še vedno dvomljivo, ali bo dobila sedanja vlada pooblastilo, da izvede volitve, ali ne, se vendar že razširjajo govorice, da bodo volitve 18. septembra. Ker pa bi se na jesen morale vršiti tudi obč. volitve po naših krajih, bodo potem te zadnje za nekaj časa preložene. Sedanja vlada se bo izpopolnila. Jasno je, da vlada taka ne more ostati, ker vse delo skoro stoji, ko se razpravlja te o političnih in osebnih vprašanjih, med tem pa gospodarstvo trpi in celo lakota razsaja v Bosni in Hercegovini. Je res sramota, da nimamo tako delovne vlade, ki bi tako lahko rešila ubogo bosansko ljudstvo lakote, ko je vendar žita dovolj v državi. — Kdo bo vstopil v vlado, se seveda mnogo domneva. Na vsak način hočejo v vlado tudi Slovence In Hrvate. Demokrati se že kar penijo, tako si prizadevajo, da bi SLS zavrli pot v vlado. Vedo pa naj, če bo SLS hotela iti v vlado, bo šla preko njih. Penzijoniranje generala — Milosavljeviča, prometnega ministra. Ko je ta general stopil v vlado, je bilo mnogo protesta po državi. Znan je dr. Koroščev nastop o Božiču ravno v tem oziru. Po njegovem odločilnem nastopu je uvidel general Milosavljevič, da mora odložiti sabljo, če hoče biti — politik. Zato je zaprosil za pokoj in je bil te dni upokojen. Za naprej pa se bo posvetil politiki in bo že pri prihodnjih volitvah kandidiral. SDS v razsulu. Ker je Pribičevič popolnoma osamljen t političnem življenju, naši žerjavovci pa so nekaj močni le tedaj, če so na vladi, zato se pripravlja razkol v SDS. Slovenski demokrati se bodo ločili od Pribičeviča in so poizkusili najpreje z »Napredno fronto«, zdaj pa bodo kar novo stranko. Ta nova stranka bo le nov napis nad vratmi, ljudje bodo pa isti ostali, blago se bo pa še poslabšalo. Radičeva stranka — razpada. Znova se bo ločilo več poslancev od Radiča, ker jim grozi, da jih več ne kandidira pri prihodnjih volitvah. Pridružili se bodo bloku, ki so ga osnovale razne hrvatske stranke proti Radiču. Hrvaška ljudska stranka, ki se je pri volitvah v oblastno skupščino zopet okrepila, bo nastopila samostojno. V DRUGIH DRŽAVAH. Nova svetovna vojska? Ako pogledamo danes po svetu, vidimo, da so znova tako napete razmere, kot so bile leta 1914. Razlika je le ta, da so tedaj države bile vsestransko pripravljene na vojsko, pa so jo kar začele, zdaj pa se še niso dovolj okrepile po zadnji vojni in še niso z vsem založene. Izredno bojevitost kaže Italija, kjer je Mussolini povdarjal, da more postaviti 5 milijonov vojakov, da bo v par letih imel zrakoplov, s katerim bo solnce zatemnil, da ne bo sijalo na zemljo. Itelijo še drži, da miruje Anglija in Francija. — Anglija se je odločila, da bo uprizorila skupen nastop Evrope zoper Rusijo. Sama je že prekinila vse državniške zveze z Rusijo. Za svojo politiko je že dobila tudi Rumunijo, ki je te dni odredila delno mobilizacijo. Litva, soseda Rusije, je prekinila pod angleškim vplivom svoje odnošaje z Rusijo. Isto se pričakuje tudi od Poljske in celo Madžarske. Nemčija bo ostala nevtralna. Gotovo ji bo ta nepristranost zelo koristila. Naša država stoji na strani Anglije, ker ta stoji na naši strani zoper Italijo. — Torej je ozračje že precej ostro, vendar je upati, da do krvavega spopada ne pride, ker Rusija še ni pripravljena. če pride do boja, bo bojišče na evropski meji Rusije, poleg tega pa v Aziji, kjer imajo danes Rusi že odločujoč vpliv. Lahko pa se zgodi, da se bodo tudi ti strahovi razblinili v nič, posebno, če se bodo državniki spomnili, da narodi ne marajo vojske, saj se še niso niti zacelile rane po prejšnji svetovni vojni. Enako so vse vojne priprave za moderno vojsko, ki se bo vršila v zraku in s pli- s ni ter strupi, še le aa začetka. Marsikdp bp pač rekel: Kedaj ." bo vendar te ljudi srečala pamet? Odgpvor bi bil: kadar bo krščaastvo s Kristusovim naukpm ljubezai prepojilo tudi javao življeaje. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo pričela v kratkeia. Mussoliai je zato govoril o svojih velikih aačrtih, . o svoji mogočai vpjski itd., da bi pač bila Jugoslavija veadar bolj poaižaa ia boječa. Upamo, da se mu to ai posrečilo. Krvave bolgarske volitve — to je sicer zaaaa stvar, ali za sedaaje se že pri agitaciji vrše zelo številai ia hudi krvavi poboji. Bolgarski kralj Boris je odpotoval v Pariz m Lpa- ¦ doa, deloma, da se izogae domačemu volilaemu boju, delpma pa, da stopi v zvezo z odločilaima državama v Evropi. Masarvk zopet predsedaik čehoslovaške republike. — Že v tretjič je bil za predsedaika izvoljea Masaryk. To je zaameaje, da ni oa kak političea ekspoaeat, ampak človek, ki predstavlja voljo vseh tistih straak, ki hpčejp obstpj ia napredek domoviae. Boji na Kitajskem vedno hujši. Nikakpr ai mpgoče dobiti popolaih ia zaaesljivih vesti s Kitajskega bpjišča. Eaako tudi ae predvideti, katera skupiaa bp zmagovitejša, ker se ne pozaa ajih števila ia tadi je prikrito, odkod dobivata ti skupiai — pomoč.