Ventil 2 / 2023 • Letnik 29 71 BESEDA UREDNIŠTVA Težave pisanja uvodnikov, različnih spisov, esejev in podobnega so s sodobnim orodjem odpravljene. Umetna inteligenca zmore več kot človeški um. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazala prihodnost. T okratni uvodnik pa bom skušal napisati sam po stari ustaljeni navadi. V tem mesecu je v Celju potekal tradicionalni Med- narodni industrijski sejem, ki ga organizatorji prire- dijo vsaki dve leti. Zaradi epidemije je bil leta 2021 odpovedan in prestavljen na leto 2022. Letos pa je bil organiziran, kot bi moral biti po tradicionalnem urniku. Organizatorji so letos s številom razstavljavcev izje- mno zadovoljni in celo presenečeni. Podobno velja za število obiskovalcev sejma. Organizatorji celo navajajo, da je sejem po številu razstavljavcev in obiskovalcev v zadnjih nekaj letih (dve leti po koroni) postal prepričljivo največji in naj- pomembnejši sejem s področij orodjarstva in stro- jegradnje, varjenja in rezanja, industrije polimerov, industrijskega vzdrževanja ter industrijske avtomati- zacije, robotike in elektronike v jugovzhodni Evropi. Da gre za pomemben regionalni sejem, pričata po- datka, da je med razstavljavci več kot 60 odstotkov tujih podjetij iz več kot 32 držav, med obiskovalci pa jih več kot 43 odstotkov prihaja iz 13 tujih držav. T a sejem je vsem, ki delujemo v teh panogah, več kot izjemna priložnost za najhitrejše in najcenejše prido- bivanje kupcev iz celotne jugovzhodne Evrope, za predstavitev novosti, srečanje z obstoječimi kupci in primerjavo s konkurenti. V Sloveniji predstavlja industrija pomemben del gospodarstva, saj je naša država ena izmed najbolj industrializiranih držav Evropske unije. Industrija ustvari 24 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. To so zelo spodbudni podatki. Večino industrijske proizvodnje izvozimo v najbolj razvite države sveta. Pri tem pa nastopijo zelo pomembna vprašanja: ali je slovenska industrija konkurenčna drugim, kakšna je v tej panogi dodana vrednost na zaposlenega, kakšen je razvoj v naši industriji in kakšna je njena bodočnost? Številni pokazatelji kažejo, da v marsičem, predvsem na klasičnem strojništvu, zaostajamo za drugimi dr- žavami. Prva težava je, da je pri nas delovna sila re- lativno zelo draga. Tu gre zaradi visokih obdavčitev osebnih dohodkov kritika na državo. S temi podatki prav gotovo ne moremo biti zado- voljni. Po številnih podatkih naša konkurenčnost pada, dodana vrednost pa raste zelo počasi. To žal še posebej velja za področje strojništva. V zadnjem tednu se je na problem odzvala politika (vlada RS) in podpisala nek sporazum z Gospodar- sko zbornico Slovenije, s Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in z Rektorsko kon- ferenco Republike Slovenije. T o naj bi bil zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem na- slavljanju »doline smrti « na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dogovor bo tako pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in dr- žavljanov, okoljske vzdržnosti in visoke dodane vre- dnosti. Pomen tega sporazuma bomo lahko ocenjevali šele v prihodnosti. Nadalje imamo posebno strateško skupino pri Go- spodarski zbornici Slovenije: Slovenija 5.0. Njeno poslanstvo je ozavestiti različne javnosti o pomenu industrije in nujnosti njenega razvoja na podlagi ra- zvojnih programov, ki imajo največ možnosti, da bi jih bilo moč unovčiti na trgu. Zato strateška skupi- na Slovenija 5.0 združuje deležnike, ki najbolje vedo, kako, kje in komu bomo lahko na trgu najuspešneje prodali nove produkte, storitve ali tehnologije, ki so tudi cilj strategije pametne specializacije. Akterji, ki sodelujejo v projektu Slovenija 5.0, imajo pred seboj pomembno vprašanje: kako do optimalnega razvoja industrije kot ključnega motorja izvoza in gospodar- stva v obdobju 2020–2030, vključujoč močne pove- zave s povezanimi neindustrijskimi panogami. Vse te strateške skupine, sporazumi in dogovori nam nič ne pomenijo in ne pomagajo, če ne bomo ustvarili okolja, v katerem se bodo podjetniki, obr- tniki, inovatorji ter raziskovalci in znanstveniki dobro počutili. Če ne bomo ustvarili okolja, ki je boljše ali vsaj primerljivo z okoljem v tujini, nam ne more nihče pomagati. V zadnjem mesecu je bila narejena raziskava o po- slovni privlačnosti posameznih držav. Tudi tu se je Slovenija izkazala zelo slabo. Znašla se je pod pov- prečjem držav, ki so sodelovale v raziskavi. Poslovna privlačnost neke države je nov pojem, ki se je pojavil pred časom in opisuje, kako je neko okolje ali neka država privlačna za tuje naložbe, zaposlene, iskanje službe oziroma kako je to okolje prijazno za poslovanje. Ocena o poslovni privlačnosti je sesta- vljena iz več kategorij: državna uprava in administra- cija, infrastruktura, davki, viri, znanost. Skratka vse, kar nekemu podjetju lahko olajša ali pa oteži poslo- vanje. Če pogledamo te kategorije, vidimo, da virov nima- mo, da imamo veliko administracije, da imamo viso- ke davke in vse to odvrača tuje naložbe in mlade od iskanja zaposlitve. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Slovenija - najbolj indu Strij Ska država v e vropi , mar re S?