Poštnina plačana v goiciin.
Sped. it &bboti. pestiče • I .'jiappo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
t
Wi
Leto XVI. - Štev. 17 (790)
Gorica - četrtek 23. aprila 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
Italijanski škofje so zborovali Sedemdesetletnica Hruščeva
Italijanski škofje so pretekli teden, od 14. do 16. aprila, zborovali v Rimu. V torek jih je sprejel sveti oče, ki je imel zanje daljši programatičen nagovor.
NAGOVOR SV. OČETA
Povedal je, da morajo tudi italijanski škofje skrbeti samostojno za dušnopastir-sko delovanje v Italiji, kakor skrbijo škofje drugih narodov. Pred italijanskimi škofi so veliki problemi: preveliko število škofij, zavarovanje verskega življenja med ljudstvom, ki mu grozi razvoj modernega življenja in še prav posebno laicizem in komunizem, — skrb za duhovniške poklice, za katoliški tisk in za šolo.
Sveti oče je dejal, da teh problemov ne more reševati stari zdravnik Cas. V sedanjih razmerah čas ne dela v našo korist. Sami od sebe se problemi ne bodo rešili. Niti zaupanje v božjo Previdnost ne zadostuje, če ni osebnega prizadevanja in truda. Teh problemov tudi ne more reševati posamezen škof ali posamezna cerkvena pokrajina. Potrebno je skupno delo.
Sveti oče je povabil italijanske škofe, naj pogumno sodelujejo pri delu koncila. Naj se ne bojijo truda, ki ga nalaga koncil, niti sprememb, ki jih bo ukazal koncil. Sedanji koncil je brez dvoma velika milost in čas Gospodovega obiskanja. Italijanski škofje bodo napravili svetemu o-četu in Cerkvi veliko uslugo, če skupno preštudirajo sheme koncila in stavijo e-notne predloge. Zelo koristno bi bilo tudi, če se včasih sestanejo in pogovorijo s škofi drugih narodov.
Sveti oče je škofom naročil, naj pametno izvedejo določbe liturgične konstitucije, ki jih je odobril koncil. Vedno moramo dati prvenstvo delovanju milosti in zato zakramentalnemu življenju in molitvi. Obnoviti je treba versko življenje ljudstva, očistiti izraze pobožnosti, dati cerkvenim obredom pravo dostojanstvo, preprostost. Brez te notranje in zunanje prenovitve se versko življenje pri ljudskih množicah ne bo ohranilo.
Sveti oče pravi, naj se škofje posebno trudijo za posvečenje Gospodovih dni. Sveta maša z božjo besedo in sodelovanjem vernikov naj bo v središču. Pospešujejo naj cerkveno petje in zlasti ljudsko petje. Dobesedno pravi: Zapomnimo si, če ljudje pojejo, ne zapuščajo cerkva, In če ne zapuščajo cerkva, si ohranjajo vero in krščansko življenje.
NAVODILA ŠKOFOV
Ob koncu tridnevne plenarne konference je bilo izdano poročilo, v katerem je omenjenih več pekočih problemov, ki jih je treba rešiti, če naj bo katolicizem v Italiji kos silam teme in sposoben versko in moralno preroditi trenutno vse preveč zmaterializirano in razkristjanjeno zasebno, družinsko in družabno življenje italijanskih vernikov.
Škofje upajo, da bodo verniki radi sprejeli in sodelovali pri smernicah in novostih, ki so bile nedavno uvedene v Cerkvi z namenom, da se poživi aktivno in zavestno sodelovanje vernikov pri življenju Cerkve, zlasti kar se tiče liturgične obnove.
Tudi pričakujejo, da bodo verniki podprli akcijo za čim boljšo uporabo sredstev družabnega obveščanja (tisk, radio, televizija) z namenom, da se da čim večji poudarek verskim, moralnim in družbenim vrednotam.
Škofje z žalostjo ugotavljajo, skupno s sv. očetom, da se vedno bolj širi nemorala v tisku in v filmu, kar pomeni silno nevarnost za zdrav razvoj mladine in družine ter grozi uničiti temelje vse dosedanje krščanske tradicije v italijanskem narodu.
Zato dvigajo škofje svoj glas pred vso javnostjo in se obračajo zlasti do tistih, ki imajo skrbeti za vzgojo mladine in ljudskih množic, naj poskrbijo za učinkovito aplikacijo tistih zakonov, ki so bili dani zato, da preprečijo moralno kvarjenje in nekontrolirano proslavljanje greha ter najbolj nizkotnih zablod. Ta budnost zoper moralni razkroj, ki se skoro neovirano širi, ima svojo zaslombo tudi v 21.
členu italijanske ustave, ki predvideva in ščiti vse tiste odredbe, ki imajo namen preprečiti dejanja zoper javno moralo in dostojnost v družbi.
Prav tako pa naj bi tudi umetniki, literati, kritiki, filmski režiserji in drugi kulturni ustvarjavci poskrbeli, da bodo njih dela vredna imena in krščanskega izročila italijanskega naroda.
Potem opozarjajo škofje tudi na pravilno rabo zemeljskih dobrin. Sedanji ekonomski položaj v državi zahteva, da vsi verniki bolj skromno živijo, si tudi kakšno žrtev naložijo in pomagajo tistim, ki trpijo pomanjkanje in druge neprilike.
Prav tako želijo škofje znova opozoriti na dve nevarnosti, ki grozita omrtvičiti katolicizem italijanskega naroda: na laicizem, o katerem je bilo govora 25. marca 1960 v skupnem pastirskem pismu, ter na brezbožni komunizem, ki so ga škofje znova obsodili v svoji zadnji poslanici 31. oktobra 1963. O obeh zmotah je treba vedno znova govoriti, jih razkrinkavati in vernike o njih zadostno poučiti.
Končno škofje pozivajo vernike, naj se v duhu zadnjega koncila zavedo svojih dolžnosti, ki jih imajo kot člani Cerkve, in naj zato sodelujejo v apostolskih organizacijah, ki imajo namen pomagati pri širjenju in utrditvi božjega kraljestva na zemlji. To sodelovanje bo pripomoglo, da se bodo sence umaknile in bo tudi v Italiji vzbrstela nova verska pomlad, kot si jo II. vatikanski koncil zamišlja in pripravlja.
Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev je 17. t. m. dopolnil sedemdeset let. Za to priliko so pohiteli v Moskvo predstavniki vseh vzhodnoevropskih držav, razen seveda Albanije. Toda v sovjetsko prestolnico jih ni toliko prignal Hruščevov rojstni dan, kakor nujna politična potreba, da izrazijo solidarnost sovjetski vladi in partiji v sporu s kitajskimi voditelji. — Prvi se je podal v Moskvo poljski ministrski predsednik Gomulka, ki je priliko izkoristil, da poudari neodvisnost Poljske. Čeprav nerad, je končno tudi on obsodil zadržanje Mao Tse-tun-ga, čeravno je le-ta odvrnil leta 1956 Hruščeva od tega, da ni poslal nad poljske upornike sovjetskih čet kakor na Madžarskem. V zameno je pa dosegel potrditev sovjetskega jamstva za zahodno mejo.
Slovesnosti v Kremlju so se u-deležili še Jožef Cyrankijewicz, A. Novotny (Češkoslovaška), Walter Ulbricht (Vzhodna Nemčija), Ja-noš Kadar (Madžarska) in Jum-žadin Cedanbal (Mongolija) ter Todor Živkov (Bolgarija). Zadnji trenutek je prispelo še romunsko odposlanstvo, katerega prihod je bil negotov do zadnjega. Vodil ga je Georgij Maurer.
Titovo življenjsko delo v nevarnosti?
V zuriškem tedniku »Die Welt-woche« je dopisnik Karl Rau objavil članek, ki je vzbudil splošno pozornost. Opozoril je namreč na dejstvo, da tudi sedanjemu režimu v Jugoslaviji ni uspelo zliti narodov Jugoslavije v novo narodno enoto. Nasprotno, zdi se, da so se zadnje čase spet pojavili izbruhi trenj med posameznimi jugoslovanskimi narodi.
Znano je, da sedanja Jugoslavija, zlasti pred Angleži in Američani, utemeljuje umestnost komunistične diktature v državi zlasti s tem, da opozarja na narodno po-mirjenje, ki se je doseglo, odkar je Tito prišel na oblast. V tem oziru naj bi bili odnosi med posameznimi republikami naravnost idealni.
Zato je nedavna izjava predsednika hrvaške socialistične republike dr. Vladimira Bakariča tem bolj odjeknila, saj priča, da je narodna mržnja med narodi Jugoslavije spet prišla do novega razmaha.
Šef komunistične stranke na Hrvaškem je brez ovinkov povedal, da vladajo v šestih jugoslovanskih republikah na političnem, gospodarskem in kulturnem področju nasprotujoče si tendence. Pritožil se je nad izkoriščanjem gospodarsko visoko razvitih dežel Slovenije in Hrvaške, ki morata brez prestanka reševati gospodarsko manj razvite kraje Južne Srbije (Makedonije) in Črne gore. Tudi je izjavil svoje negodovanje ob dejstvu, da se Beograd, kadar je treba podvzeti važne zunanjepolitične odločitve, nikdar ne posvetuje z Zagrebom.
Iz povedanega je razvidno, da so trenutno gospodarski razlogi najmočnejši, ki povzročajo nove napetosti med jugoslovanskimi narodi. Narodni dohodek v Sloveniji in na Hrvaškem je namreč tri- do petkrat višji kot v republikah Srbija, Makedonija in Črna
gora. Beograjska centralna vlada stoji na stališču, da mora biti državni dohodek po vsej državi enakomerno porazdeljen. Treba je torej vzeti tistemu, ki ima, in dati tistemu, ki nima. Toda s tem porazdeljevanjem, kot zgleda, niso zadovoljne ne »revne« ne »bogate« republike. Prve pravijo, da dobijo še vedno premalo, druge pa so ogorčene nad brezvestnim izkoriščanjem. »Ali naj mi garamo zato, da bodo južnjaki na naš račun lagodno živeli?« zagrenjeno kritizirajo severnjaki osrednjo vlado.
Ta kritika pa ni ostala le v gospodarskih krogih, ampak je zašla tudi v partijske vrste. Tudi njim se zdi vedno bolj neumno polniti vrečo brez dna. Prav tako Slovenci in Hrvatje z malo simpatije opazujejo početje beograjske vlade, ki iz propagandnih razlogov podpira nerazvite države Afrike in Južne Amerike ter mednje razmetava sadove slovenskega in hrvaškega gospodarskega napora.
To nezadovoljstvo, je čutiti že nekaj let, zlasti pa od leta 1961. Predsednik Tito se zadnje čase v svojih govorih ponovno in ponovno povrača k narodnostnemu problemu in žigosa vse, ki branijo gospodarske interese Slovenije in Hrvaške kot »lokalpatriote«, ki bi imeli najrajši za svoje republike »lastno armado, lasten denar in celo lastno zunanjo politiko.« No-sivce teh absurdnih idej (po Titovih besedah) pa je najti ne samo med književniki in ostalimi razumniki, temveč tudi in celo v vrstah komunistične stranke, kar dokazuje, da je celo vanjo zašel separatistični duh, ko bi morala biti partija po svojem poslanstvu prva, ki pospešuje stapljanje narodov Jugoslavije v višjo socialistično skupnost.
Da komunistična stranka zgublja zlasti med inteligenčnimi krogi in da je tam leglo novega nacionalizma, priča tudi poročilo, ki ga je izdal beograjski »Inštitut za
Izmed zahodnih državnikov je prišel osebno v Moskvo čestitat Hruščevu samo predsednik finske republike, Kekkonen. Ob tej priliki so Hruščevu podelili medaljo »zlate zvezde«, ga razglasili za heroja Sovjetske zveze ter ga odlikovali z Redom Lenina. Slavnostnega kosila v dvorani sv. Katarine v Kremlju so se udeležili tudi številni tuji gostje.
VOŠČILA MAO TSE - TUNGA
Na predvečer praznovanja 70-letnice Hruščeva je prišla iz Pekinga brzojavka, v kateri štirje veliki kitajski voditelji (Maoce-tung, Liušaoči, Čuenlaj in Čuteh) voščijo Hruščevu »zdravje in dolgo življenje«, potem ko sa ga leto dni grozovito psovali ter mu napovedovali žalosten konec. Imenujejo ga celo »dragi tovariš«, in to potem, ko se niti ni še dobro posušilo črnilo v »Ljudskem dnevniku«, ki je pred dvajsetimi dnevi imenovalo Hruščeva »največjega kapitulanta v zgodovini«.
To nenavadno voščilo je prišlo povsem nepričakovano, kot strela z jasnega. Marsikoga je zmedlo, kar je verjetno bil eden glavnih namenov pekinških voditeljev. Sedaj ugibajo, zakaj se je Peking odločil za »ofenzivo smehljajev« na zadnje izredno hude obtožbe Hruščeva. Najbolj verjetna je domneva, da so hoteli vplivati na tiste komunistične partije, ki se ne ogrevajo za sklicanje svetovne komunistične konference, na kateri naj bi po načrtu Hruščeva izobčili kitajske komuniste. Čim-dlje se odlaša s sklicanjem take konference, tembolj težavno bo izobčenje Pekinga iz mednarodnega komunističnega občestva.
POMOTA ALI KRUTA ŠALA?
»Hruščev je umrl.« To kratko vest je vrgla v svet prejšnji ponedeljek zahodnonemška tiskovna agencija DPA. To se je zgodilo ob 21.48 po srednjeevropskem času, ko je sovjetski ministrski predsednik nazdravljal Vladislavu Go-mulki v Kremlju. Novica je po teleprinterjih bliskovito obletela svet ter izzvala silno vznemirjenost. V Londonu so časopisi izšli
marksizem in akademsko mladino«. Po tem poročilu se je v Bosni in Hercegovini 72% študentov izjavilo kot marksiste; v Srbiji in Makedoniji jih je 64%, v Hrvaški 50% in v Sloveniji samo 43%.
Dopisnik Karl Rau takole zaključuje svoje poročilo : »Dve diktaturi sta si do sedaj v Jugoslaviji prizadevali, da bi dosegli narodno edinstvo. V prvi Jugoslaviji je bila to kraljevska diktatura, ki je hotela jugoslovanske narode proglasiti kot plemena in jim vsiliti neko novo jugoslovanstvo, ki naj bi bilo dejansko le posplošenje srbi-janstva na vso državo. V drugi Jugoslaviji je ta poskus hotela izvesti komunistična diktatura, in sicer na podlagi gospodarskega izenačenja posameznih narodov. Tito je bil dolgo časa prepričan, da je v tem oziru uspel in da je dokončno rešil problem jugoslovanskega edinstva. Pa se je izkazalo, da so jugoslovanski narodi glede gospodarskega razvoja vsaj toliko občutljivi kot glede svojega jezika. Bakaričeva kritika to jasno kaže. Titovo življenjsko delo je v nevarnosti in nihče ne ve, ali bo Titova Jugoslavija prebolela to novo krizo ali pa razpadla tako kot Jugoslavija kralja Aleksandra in Petra II. leta 1941.
z naslovi: »Poročajo, da je Hruščev umrl« in podobno. Uredniki so že začeli pripravljati članke in komentarje o posledicah te nepričakovane smrti. Ko je ameriški predsednik Johnson zvedel za novico, se je brž odpravil v Belo hišo. Na borzah so začeli tečaji naglo padati eden za drugim.
Na uredništvu sovjetske tiskovne agencije Tass so začeli zvoniti telefoni. Vsi so spraševali, kaj se je zgodilo, in ali novico lahko potrdijo. V teku ene ure je bila vsa zadeva dokončno razčiščena: Vest ni potrjena... vest je neresnična! — Svet se je oddahnil.
Nemška agencija DPA se je za tako tvegano depešo opravičila, češ da je bila vest posledica nesporazuma med nekim japonskim časnikarjem in sovjetsko agencijo Tass. Na vprašanje, zakaj je nenadoma prekinila oddajanje govora Hruščeva, je Tass odgovorila, da je »argument pošel«. Japonski časnikar pa je razumel, da je Hruščev pošel — umrl.
Sovjetske oblasti so ukazale nemški agenciji DPA, naj zapre svoj urad v Moskvi, ravnatelju u-rada Heinzu Guntherju pa, naj v 24 urah zapusti Moskvo. Vsa opravičila, da je bila vest posledica »človeških slabosti«, niso nič pomagala.
Še vedno pa ostaja skrivnost, ali je šlo v resnici za pomoto ali za kruto šalo.
HRUŠČEV: VOJiNA ALI RIŽ?
Ob priliki obnovitve sporazuma o poljsko-sovjetskem prijateljstvu pretekli teden v Kremlju je Hruščev ponovno obtožil voditelje KP Kitajske razbijaške dejavnosti ter hegemonije nad komunističnim gibanjem. Odkrito je povedal, da ne gre več za teoretično polemiko, temveč za željo po hegemoniji. »Kaj bi reklo naše ljudstvo, če bi sprejeli kitajsko stališče, da je treba biti skromni v željah? To bi pomenilo, da moramo našo industrijsko proizvodnjo preusmeriti na proizvodnjo pasov in da moramo te pasove na sebi stalno natezati. Vprašajmo kitajskega delavca ali kmeta, kaj si želita — vojno ali riž. Jaz mislim da riž, ker kitajski delavci imajo prav tako želodec kot sovjetski.«
Nato je dejal, da kitajski voditelji toliko besedičijo o revoluciji, da bi obrnili pozornost kitajskega ljudstva od stvarnih vprašanj dežele, ki potrebuje hrano, obleke in stanovanja. Očital jim je, da so delali avanturistične eksperimente v narodnem gospodarstvu, kot so bili »veliki skoki naprej« in »ljudske komune«, ter da se hočejo polastiti vodstva naprednih gibanj v svetu s širjenjem rasističnih idej, češ, »da beli ne bodo nikdar razumeli črnih in rumenih ljudi.«
Zopet tri težke nesreče
Deset milj daleč od Dahrana v Saudovi Arabiji se je dne 18. apnila ponesrečilo potniško letalo «Caravelle» in padlo v morje. Letalo, ki je pripadalo družbi «Middle East», je odpotovalo iz Beiruta in je bilo namenjeno v Dahran. Na letalu je bilo 42 potnikov in sedem članov posadke. Strašne nesreče ni nihče preživel.
Na južnem dolu Sumatre je prišlo do velikega usada, ki je povzročil smrt 64 oseb. Usad je porušil 29 hiš in tovarno za luščenje riža.
Do tretje nesreče je prišlo pri Washtng-tonu v ZDA, kjer sta trčila dva vojaška zrakoplova in je pri tem izgubilo življenje 17 padalcev.
Največ trpijo otroci!
Korakajmo ločeni,
udarimo	z
Ruska revija »Semjd i Škola« (Družina in šola) od aprila 1962 je prinesla nekaj slik o sovjetskem življenju. Napisal jih je »kandidat pravnih znanosti«, jurist. Te stike so zelo zanimive, ker nam jasno in odkrito prikazujejo družinsko življenje, ki se ne ravna po krščanskih načelih. Oglejmo si te slike, kakor nam jih opisuje omenjeni pravnik.
PRVA SLIKA NA SODNIJI
Na sodniji smo, pri sodnijski razpravi. Oče zahteva od sodnika: »Izročite mi sina. Ne morem živeti brez njega!« — »Niti jaz ne morem živeti brez njega,« je odvrnila še mlada žena in sklonila obraz, da skrije solze, ki so ji oblile oči.
Pred sodnikom se razvija drama dveh oseb. Drama dveh? Ne! Tudi drama tretje osebe, sina teh dveh oseb, ki ni prisoten v sodnijski dvorani za razprave. Sin sedaj mirno je prikuho, ki mu jo je pripravila soseda, in ne ve, da se sedaj na sodniji odločuje o njegovi usodi.
V pravnem jeziku se ta pravda imenuje »pravda za pravico do sina«. Zaradi svojega poklica je moral kandidat, ki se je pripravljal za pravniški poklic, cesto prisostvovati takim razpravam. Vedno so te
razprave povzročile v njemu žalosten vtis. Sodnik je v tem primeru moral izbrati manjše zlo za sina. Ni mogel izbrati dobro. Samo starši so mogli to storiti, če bi se bili pomirili. Toda tega niso hoteli.
Ko sta se oče in mati ločila, je sin bil še dete in oče se ni potegoval zanj. Sinček je moral ostati pri materi tembolj, ker je pri očetu nastala nova ljubezen, iz katere bi se bila mogla razviti poroka. Toda nove poroke ni bilo ne takoj ne pozneje. Leta so tekla. Očetovo življenje se ni zboljšalo. Očeta je vlekla vedno večja ljubezen do sina, ki je ostal pri materi.
Mati se je zopet poročila in razporočila. Sin je rastel brez materinega varstva, ker je mati morala veliko delati in se ni mogla posvetiti vzgoji svojega sina.
Vse drugače bi bilo, če bi se bila oče in mati pomirila in zopet združila, če ne zaradi drugega, vsaj iz ljubezni do sina. Toda oholost je bila premočna. In zato je prišlo do borbe za sina pred sodnijo. Oče je krivil mater, da sina slabo vzgaja. Imel je prav. Mati se je branila in izjavila: »Storim vse, kar moreni, toda dela ne morem pustiti. Ali bo mogel oče več dati sinu, kakor more dati mati?«
Sodnik je sklenil, da sin ostane pri materi. Otrok ni žoga in ga ni mogoče me-
2555*
Iz življenja Cerkve
Peta knjiga govorov papeža Janeza XXIII.
Svetemu očetu so izročili prvi izvod knjige, ki vsebuje govore pokojnega papeža Janeza XXIII., in sicer od 28. oktobra 1962 do 3. junija 1963. Knjigo je izdala in natisnila Vatikanska tiskarna. Knjiga je tem bolj dragocena, ker obsega govore iz zadnjih mesecev papeževega zemskega življenja, ko je že vedel, kakšno bolezen ima.
Don Alberione — 80-letnik
Četrtega 'aprila je praznoval 80 let življenja veliki moderni apostol dan Giacomo Alberione. Ustanovil je deset redovnih družin, zgradil 15 cerkva, okrog sto oratorijev in 400 redovnih hiš. Znal je najti de-set tisoč sodelavcev, ki vodijo pet radijskih postaj, proizvajajo in razdeljujejo filme, tiskajo desetine revij im izdajajo nad tisoč knjig letno. — Za življenjski jubilej je neutrudnemu apostolu sveti oče poslal osebno pismo z voščili.
Holandska princezinja Irena se bo poročila v Rimu
Tajništvo princa Ksaverdja in princezinje Magdalene Borbone-Parma je izdalo uradno poročilo, da se bo vršila poroka princa Karla Huga, madridskega kneza, s holandsko -primcezinjo Ireno Grange-Nassau dne 29. aprila v Rimu v cerkvi sv. Marije Snežne. Holandska kraljeva hiša je od svoje strani sporočila, da se poroke ne bo udeležila. Ireno in Karla bo poročil kardinal ms-gr. Giobbe.
Latinščina obvezen predmet na Češkoslovaškem
Češkoslovaški prosvetni minister je ukazal, naj bo latinščina obvezen predmet na nekaterih srednjih šolah. Do toga odloka je prišlo, ker se je češka Akademija znanosti pritoževala, da dijaki premalo obvladajo besede, izpeljane iz latinskega jezika.
Kongres katoliških delavcev v Vietnamu
Katoliški delavci v južnem Vietnamu so imeli svoj četrti kongres. Na kongresu so bili častni gostje nadškof iz Saiigona in dva budistična bonca. Organizacija šteje 400 tisoč članov, med njima mnogo pripadnikov drugih veroizpovedi. Vsi delegati, ki so se udeležili kongresa, so prejeli knjižico z encikliko papeža Janeza XXIII. »Mir na zemlji«.
Gonja proti krstu v Sovjetski zvezi
Sovjetski časopis »Leminskoje Znamvja« poroča o propagandistični delavnosti brez-božoev, ki skušajo pregovoriti starše, da ne bj dali krstiti svojih otrok. Člani brezbožne mladine obiščejo mater takoj po rojstvu otroka in ji govore: »Draga mati, dala si življenje novemu članu socialistične družbe, stori, da postane graditelj komunizma in ne dovoli niti najbližjim sorodnikom, da hi ga okužili z neznanstvenim verovanjem.« Člankar pa ugotavlja, da tako prepričevanje na splošno ne napravlja na matere velikega vtisa, zaradi
česar se bo treba vrniti k temeljiti razpravi o tem problemu. Tu in tam pa je tem propagandistom le uspelo, da mlade matere niso dale krstiti svojih otrok.
Lurška votlina ob afriški reki
Reko Mugana v Tanganjiki so smatrali ljudje za začarano. Misijonar je hoteti pregnati to praznoversko mišljenje. Vpričo ljudi je vrgel steklenico Itirške vode v reko. Poleg reke pa je zgradil lu-rško votlino, ki jo domačini zelo radi obiskujejo. V bližini votline je duhovnik zgradil tudi kapelo in bolnico. Vsakemu romarju izroči rožni vetnec.
Stavka gobavcev
V glavnem mestu Ceylon-a, Colom-bo, je organiziralo 300 gobavcev gladovno stavko proti ukrepu vlade, da morajo vse katoliške redovnice zapustiti deželo. Mnoge izmed teh redovnic so stregle gobavcem po bolnicah.
Niso še prepričani o škodljivosti vere
Časopis »Moskovski Komsomolec« se pritožuje, da sovjetski šoli še vedno ni u-spelo vseh otrok pridobiti za brezboštvo. Veliko krivde imajo pri tem učitelji, ki še vedno niso prepričani, da je vera največje zlo družbe. Pobijajo druge zablode, kar se pa vere tiče, se pa omeje samo na to, da o njej ne govore.
Nabirka za misijone v Kongu
Škofija Leopoldville v Kongu je zbrala v preteklem letu 274.000 kongoških frankov za misijone. Nabirka je skoro za sto tisoč frankov višja kot je bila leto prej. Praznovali so tudi dan krščanske ljubezni na oljčno nedeljo. S lemi pobudami hočejo kongoški škofje navajati svoje vernike na medsebojno pomoč, kar je za pravo krščansko življenje neobhodno potrebno.
Sveto pismo v japonščini
Leta 1950 so salezijanci preskrbeli prevod evangelijev* v moderno japonščino, ki ji pravijo »kogo«. Leta 1953 so izdali celoten prevod svetega pisma nove zaveze. Letos pa izide — tudi po zaslugi salezijam-cev na Japonskem — celoten prevod svetega pisma stare zaveze. Od leta 1950 je šlo mod Japonce 240 tisoč celotnih ali okrajšanih izvodov nove zaveze.
Težka, a pravična obsodba
Sodnik iz Montebelluna je izrekel zelo strogo kazen na račun ponarejevavca vin Maksimilijana Biasottija, lastnika velike vinske industrije v Valdobbiadene. Po pravici lahko imenujemo njegovo podjetje vinsko industrijo, saj je ponaredil tri tisoč hi vina. Skupno z industrijalcem Bia-sottijem so na zatožni klopi bili še njegovi šoferji in sedem delavcev, vsi obtoženi, da so Biasottiju pomagali pri nečednem poslu, kljub temu da so vedeli za njegovo početje. Sodnik je Biasottija obsodil na 80 milijonov lir globe in 15 dni zapora.
tati od matere na očeta in obratno, če ni za to težkih razlogov.
Razprava se je končala. Iz sodnijske dvorane sta odšli dve osebi, oče in mati, oba potrta. Pravda se je končala, a z izidom pravde ni bila vesela ne stranka, ki je zmagala, ne stranka, ki je podlegla. Ni bila ugodna niti za sina. Trpel je tudi on, ' ker je ostal brez družine. Niti modrost sodnije mu ni mogla vrniti družine.
DRUGA ŽALOSTNA SLIKA
Oče, mati in sinček, dve in pol leti star. Nekega dne je očeta zadela avtomobilska nesreča. Nezgoda ga je privezala na posteljo. Zdravniki so rekli za dolgo časa, morda za vedno.
žena je dokazala, da je slaboten značaj. Težave, ki jo čakajo, so jo prestrašile. Pobegla je iz hiše. Zapustila je tudi sinčka, da bi bila bolj svobodna. Mislila si je: nobeden noče vzeti žene z otroki.
Toda niti brez otroka je nobeden ni vzel. Za nekaj časa je mlada žena spoznala vso nizkost svojega ravnanja. Skesala se je. Toda mož ji ni odpustil, žena je zahtevala sinčka. Zadeva je prišla pred sodnijo.
Težko je bilo za sodnijo, kako naj zadevo reši. Smilil se jim je oče. Zdelo se je, da bi bilo bolj koristno za otroka, da je pri materi. Res je, oče se jim je zelo smilil, toda kaj je oče mogel storiti za sina, ko je bil popoln invalid? Mati res ni bila nedolžna, a bila je mlada in zdrava.
Sodnija je slučaj tehtno premislila in sklenila, da pusti sina pri očetu. Vzeti sina očetu bi bilo ne samo težka bol za očeta, ampak tudi težka rana za srce sina. V' ostalem je mati s svojim obnašanjem dokazala, da ne bi znala vzgajati sina.
TRETJA SLIKA
Razšla se je družina s tremi sinovi. Oče je zapustil družino, toda ne brez razloga. Razlog je bila lahkoumnost matere. Bila je nezvesta možu. Mož ni imel toliko moči, da bi ji odpustil. Zato je družina razpadla. Dva starejša sinova sta ostala pri materi, tretjega sina je vzela stara mati na deželi. Bilo je pretežko za mater, da bi skrbela za vse tri otroke. Vsako nedeljo je oče šel na deželo, da obišče najmlajšega sina. Ko je imel dopust, je vedno šel k temu sinu. Vez ljubezni med očetom in tem sinom je bila vedno močnejša.
Stara mati je umrla. Oče je hotel imeti najmlajšega sina pri sebi. Sin je imel takrat devet let. Zadeva je prišla pred sodnijo. Oče je hotel imeti pri sebi tega sina in mati tudi. Sodnija je prisodila sina materi. Zakaj?
Sovjetska pedagogika, sovjetsko vzgoje-slo\’je določa, da vzgoja v kolektivu, v skupnosti bolj odgovarja koristi otroka. V zgoraj omenjenem primeru vzgoja še tretjega sina ne samo ni nobena ovira, ampak, nasprotno, olajšuje vzgojo.
Tako nam je mladi sovjetski pravnik orisal tri sovjetske družine, v katerih je razdor med očetom in materjo povzročil ne samo razdor zakonske zveze, ampak tudi težke posledice za otroke.
In kako sodi o takih zakonih ruski mladi pravnik? Njegove besede so naslednje: »Življenje ne teče v vseh družinah srečno. So prepiri in nesporazumi; zgodi se pa, da pride do razporoke. Žal, ti primeri niso redki. Toda dolžnost vzgoje, lastna notranja vzgoja, čut lastnega dostojanstva morajo prepričati te osebe, da se ne smejo otroci vleči v lastne osebne spore, tako da postanejo žrtve družinskih sporov. In če se je družina ločila, je treba storiti vse, da se ublaži težka rana, ki jo je ta ločitev povzročila otrokom.«
A kaj pravimo 'mi na to? Ne bomo sodili, ali so sodbe, ki jih je izrekla ruska sodnija v zgoraj navedenih primerih, pravične ali krivične, naj n reč ali je sodnija pravično ali krivično postopala, ko je razsodila, komu naj se prisodijo otroci, očetu ali materi. Moramo pa priznati resnost, s katero mladi ruski pravnik presoja zakonsko zvezo. Pravi, da r Rusiji razporoke niso redke. Posebno naglaša usodne posledice razsula družine za otroke. Otrok je vedno nedolžna žrtev družine, ki je razpadla.
Ta presoja ruskega pravnika sijajno potrjuje naš katoliški nauk o nerazvezljivo-sti zakona, o težkih posledicah ločitve ali razporoke. Razporoku onemogoča prvotni cilj (finis primarius) zakona, ki je pravilna vzgoja otrok. Otrok namreč potrebuje očeta in mater, potrebna mu je ne samo ljubezen matere, ampak tudi krepka roka očetova, očetova razsodnost. Zato sta za vzgojo otrok oba potrebna, oče in mati, in sicer je potrebna trajna pomoč očeta in matere. To je pa nemogoče, če zakonska zveza ni nerazdruiljiva.
R.
Dne 10. maja bomo spet stopili v volilno izbico in z glasovnico izrazili svojo politično voljo. Kar nas je Slovencev, bomo dali glas edini slovenski listi, ki nosi pomena polno ime SLOVENSKA SKUPNOST. S svojim glasom bomo potrdili tisto staro, a še vedno veljavno politično načelo kulturnih narodov, ki pravi: Korakajmo ločeni, udarimo združeni! To se pravi: Vsakdo izmed nas ima kot zrel in razsoden človek, ki misli s svojo glavo, o mnogih rečeh lastno mnenje, ki je drugačno kot tisto, ki ga ima prijatelj, sosed, tovariš pri delu. Kadar pa gre za to, da se Slovenci na tej zemlji ohranimo, da nam država, v kateri živimo in njene zakone izpolnjujemo, da vse pravice, ki nam po naravnem pravu in po ustavi pritičejo, takrat smo vsi edini; druži nas želja, da bi koristili slovenski misli.
Državni zbor je sprejel statut za našo deželo z veliko zamudo, že leta 1947 je ustavodajna skupščina določila, da naj ima tudi Furlanija z Julijsko krajino posebno avtonomijo. Toda kratkovidni ljudje iz raznih strank, a vsi z glavo še v strupeni megli fašistične protislovenske ideologije, so tekli v Rim in preprečili uresničenje te avtonomije. Slabo spričevalo si je dal ustavodajni državni zbor, ko je poslušal prišepetavanje teh ljudi in odložil našo avtonomijo im nedoločen čas.
Deželni statut ne vsebuje nobenega posebnega jamstva za Slovence. Tretji člen res pravi: »V deželi se vsem državljanom priznava enakost v pravicah in ravnanju, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, in zaščita njihovih narodnostnih in kulturnih značilnosti.« A to so le besede, besede! Dokler ostanemo pri besedah, se zaščita naše samobitnosti ne bo niti za las zboljšala. Potrebni so izvršni državni in deželni zakoni, taki zakoni, ki bodo določali, kako se to »priznanje enakosti v pravicah« v življenju naroda tudi izpelje, zakoni, ki bodo prizadetim oblastem ukazovali in prepovedovali: To moraš storiti, onega ne smeš!
Deželni statut nam je krivičen. V Dolini Aosta je okoli 100.000 ljudi, pa ima deželni zbor 35 svetovavcev. Naša dežela pa šteje nad 1,200.000 duš, svetovavcev pa bo imela le 61, torej niti še enkrat toliko kot Dolina Aosta. Seveda, če bi bilo število svetovavcev višje, bi Slovenci imeli upanje na dva ali tri mandate. Toda vse velike stranke, brez katerih bi statut ne mogel biti sprejet, so se na škodo Slovencev zedinile na tako nizko število svetovavcev.
Kljub tej očitni krivici ne bomo izgubili korajže. Samozavestno pojdimo na volišče; doseči hočemo vsaj enega zastopnika v prvem deželnem zboru, ki bo zasedal na teh tleh natančno po petdesetih letih praznote. Dobro namreč vemo, da v političnem življenju odsotni nimajo nikoli prav. Vsi Slovenci bomo glasovali za listo SLOVENSKE SKUPNOSTI. Nihče ne bo poslušal vabljivih glasov raznih neslovenskih agitatorjev, ki so že na delu, da bi zvabili čimveč naših volivcev v svoj tabor.
Pri zadnjih volitvah v državni zbor smo goriški Slovenci po svojem svobodnem preudarku glasovali za krščansko demokracijo. Za desetomajske volitve pa smo izbrali in postavili svoje kandidate, ker hočemo ohraniti samostojnost politične organizacije. Če komu kdaj pomagamo, storimo to kot svobodni ljudje in ne kot najemniki. Zavedamo se, da je svoboda za vsakega posameznika in za vso človeško družbo neprecenljiva dobrina.
Slovenci, zastopnik v deželnem zboru bo imel široko polje za delo. Sodelovati bo moral pri izgradnji deželne avtonomije, kateri želimo v interesu resnične demokracije popolnega uspeha. Imel pa bo tudi nenavadno odmevno govorniško tribuno, s katere bo lahko zahteval naravne in ustavne pravice Slovencev. S tem bo pripomogel, da se bo čimprej približal čas, ko bomo narodnostno sovraštvo vrgli v ropotarnico zgodovine ter bomo ustanovili mirno sožitje na temelju enakih pravic in medsebojnega spoštovanja.
dr. Anton Kacin
  Illllllllllllllllllll Illlllllllllllllllllllll Illllllllllllllllll 1111
Zunanjepolitični pogledi Francije
Francoska diplomacija ne zamudi nobene važnejše prilike, da pokaže svojo tako imenovano avtonomno politiko. Po diplomatskem priznanju komunistične Kitajske se je Francija začela bolj aktivno zanimati za dežele Jugovzhodne Azije (Vietnam, Laos, Kambodža) in na pol uradno predlagati rešitve političnih kriz v omenjenih deželah, ki so zelo blizu stališču Pekinga. Tako je vrgla na dan predlog o nevtralizaciji tamkajšnjega področja. Na zasedanju SEATO-ja (zahodno zavezništvo za obrambo Jugovzhodne Azije), ki je bilo pretekle dini v Manili na Filipinih, ni francoski predstavnik podpisal celotnega zaključnega poročila, v katerem je rečeno, da so države članice »pripravljene po potrebi storiti ustrezne korake v skladu is prevzetimi obveznostmi.«. Izrazil je sicer vso simpatijo in prijateljstvo z vietnamskim ljudstvom, toda ni hotel podpisati vseh točk zaključnega poročila. Zahteval je, da mora komunike vsebovati tudi njeno stališče, po katerem je »popolnoma neustrezno sprejeti kakršno koli deklaracijo o Južnem Vietnamu glede na resnost položaja v tej deželi.« Ker >se ostali predstavniki niso strinjali s tem stališčem Francije, so njene pripombe priključili k poročilu kot dodatek.
Nekateri francoski listi so kritizirali tako nesolidarno zadržanje vlade z ostalimi zahodnimi zavezniki. »Morebiti ima general De Gaulle prav,« piše Le Figaro, »da se v Južnem Vietnamu me more obnesti nobena vojaška akcija, toda Jugovzhodne Azije se ne brani pred komunizmom z raz-diranjam zavezništva. Če menimo, da je naše stališče pravilno, skušajmo ostale zaveznike prepričati z drugačnimi sredstvi.«
DE GAULLE OPERIRAN
V največji tajnosti se je francoski predsednik De Gaulle podal v neko pariško kliniko, kjer so ga operirali na prostati. Kirurški poseg je trajal eno uro in 40 minut in se je uspešno zaključil. Zdravstvena poročila pravijo, da se general dobro počuti in da bo kmalu okreval.
Pred tem je imel po radiu in televiziji govor, v katerem je poudaril, da bo Francija nadaljevala po svoji začrtani potti tako na gospodarskem kot na zunanjepolitičnem področju. Dejal je, da mora Francija nadaljevati z napori za ustvaritev last-
ne udarne atomske sile ter z gospodarsko pomočjo nerazvitim deželam, da ne bi te države prišle pod izključen vpliv »dveh hegemonističnih grupacij, ki težita po razdelitvi sveta« (ZDA in Sovjetska zveza).
Michelangelova Pleta na svetovni razstavi
Dne 22. aprila so v New Yorku slovesno odprli svetovno razstavo. Slovesnosti sta se udeležila tudi kardinala Marella in Spelimian. Pri razstavi sodeluje nad 50 dežel. Tudi Vatikan ima svoj paviljon, v katerem je razstavljen Michelangelov kip Pieta in kip dobrega Pastirja, delo neznanega umetnika >iz 4. stoletja.
Gradnja vatikanskega paviljona je stala 3,800.000 dolarjev, kar je zelo malo v primeri z drugimi paviljoni. Npr. paviljon General Motors stane 50 milijonov dolarjev, Fordov pa 40 milijonov. Pieta so prepeljali v New York z ladjo Cri-stoforo Co-lombo. Iz Vatikana v Neapelj pa na posebnem kamionu. Prav tako so s posebnim kamionom prepeljali kip z ladje na rasta-vo. Tvrdke, ki so sprejele ta prevoz, so vse delo opravile brezplačno. Kip Pieta so zavarovali za deset milijonov dolarjev, dobrega Pastirja pa za dva milijona.
Glavna misel vatikanskega paviljona je: CERKEV JE KRISTUS, KI 2IVI V SVETU. Ta resnica je prikazana v treh delih: Cerkev kot Kristus, ki ljubi, ki uči, ki posvečuje. — Kardinal Pavel Marella je kot poseben papeški legat odprl vatikanski paviljon.
Mimo kipa Pieta obiskovavoi ne bodo hodili, temveč se bodo vozili na posebnem tekočem traku podobno kot imamo danes po raznih velikih -trgovinah in železniških postajah, kjer namesto stopnic dvignie človeka v višje nadstropje poseben tekoč trak. Pred kipom Pieta se bo vsak obi-skovavec pomikal le kakih šest sekund. Računajo, da bo tako lahko videlo kip kakih šest tisoč ljudi na uro.
Razstava bo trajala dve leti. Pozimi bo zaprta. Začne pa -se v letu, ko New Yark obhaja 300-letnico obstoja. Tako obsežna je, da s-i je turist, ki bo prišel v New Yo-rk za oden ali dva -tedna, ne 1xd -mogel vse ogledati. Vsakdo si bo moral narediti načrt, da si bo ogledal, kar ga zanima.
Vsi v slovenski tabor!
Kako bomo Slovenci volili? Odgovor je zelo preprost: slovensko. Izbire imamo zelo malo. Imamo samo eno listo. Imenuje se Slovenska skupnost.
Tako nam pravi zdrav razum. Tako nam narekuje srce. In še nekaj važnega nam tako narekuje : potreba po usodni odločitvi v zgodovini slovenske manjšine v Italiji. Gre za odločitev: ali ostanemo Slovenci ali se poitalijančimo. To veliko bitko vodimo pri letošnjih deželnih volitvah. Nastala sta dva tabora: slovenski tabor in tabor prebežnikov v italijanske stranke. Tisti, ki so ostali zvesti materini besedi, slovenski narodnosti ter veri naših očetov, bodo ostali Slovenci, se bodo strnili v slovenski tabor in bodo glasovali za slovensko listo, ki se imenuje SLOVENSKA SKUPNOST. Prebež-niki v tabor italijanskih strank bodo zagrešili greh nad lastno narodnostjo. Iz politične zaslepljenosti bodo glasovali za Italijansko komunistično partijo, Italijansko socialistično stranko, italijanske indipendentiste ali kakšno drugo stranko. Ce v tej bitki zmagajo oni, bomo Slovenci v Italiji ostali brez lastnega političnega predstavništva v deželnem zboru. Počasi bomo padli na položaj naših bratov Beneških Slovencev, ki lahko le še doma govorijo svoje narečje. Ako zavedni Slovenci ne bomo pazili, ako bomo volili komuniste ali socialiste, bomo sami omogočili naše raznarodovanje, torej tisto, česar ni mogel doseči fašizem v dvajsetih letih z vsemi bajoneti, ricinusom, zapori, konfini, preganjanjem in streljanjem zavednih Slovencev. To se ne sme zgoditi.
Zato se moramo vsi strniti v slovenski tabor! Na Tržaškem in Goriškem moramo zbrati okrog 10 tisoč glasov, da bo izvoljeno naše zastopstvo! — Vsi delajmo, molimo, prepričujmo naše ljudi, pojdimo od človeka do človeka, da bo zmagala slovenska lista, ki ima za znak lipovo vejico z dvojezičnim napisom SLOVENSKA SKUPNOST!
ZAVEST BREZ ZAVESTI
Med nami so ljudje, ki se imajo za velike Slovence. Vise druge kritizirajo, opravljajo in jim očitajo, da za slovensko stvar nič ne naredijo, da imajo premajhno slovensko zavest. Človek bi mislil, da bodo vsaj dosledni in bodo svojo narodno zavest pokazali tam, kjer je najbolj potrebno: na volišču. Kaj še. Takrat imajo polno izgovorov. Pravijo, da je politika eno, narodnost pa drugo. In ravno to je zmota! Pri volitvah se zbiramo oikrog liste SLOVENSKA SKUPNOST vsi tisti, ki se prištevamo v slovanski tabor ne glede na morebitno različno politično prepričanje. SLOVENSKA SKUPNOST je bolj slovenska narodna kakor politična lista. Tisti, ki glasujejo za Italijansko komunistično Partijo ali Italijansko socialistično stranko, delajo za počasno potujčevanje Slovencev, čeprav se imajo za patentirane narod-
njake. Ko vključujejo naše ljudi v vsedržavne italijanske stranke, hote ali nehote kopljejo grob slovenski manjšini v Italiji. Je mar to narodna zavest? To je zavest brez zavesti, narodna slepota. Kdor je res zaveden, stopi v slovenski tabor, glasuje za SLOVENSKO SKUPNOST.
DRUGI O NAS
Pred časom sem po naključju govoril z italijanskim učiteljem, ki poučuje na italijanskih razredih osnovne šole v Trebčah. Pogovor je nanesel tudi besedo o Slovencih v Italiliji. Italijanski učitelj mi je rekel tole: »Marsikaj razumem, to pa mi ne gre v glavo, zakaj toliko Slovencev ne glasuje za slovensko listo. Jaz na primer precej dobro pozn am Trebče. C e bi sodil po volilnih izidih, bi mislil tako, kakor misli veliko drugih tržaških Italijanov, to je, da v Trebčah skoro ni Slovencev. Veliko glasov dobi Italijanska komunistična partija, pa tudi Italijanska socialistična stranka. Zelo malo jih dobi slovenska lista. In tako ljudje pač mislijo, da Slovencev v Trebčah ni. Jaz, ki tam učim, vem, da so. Čudim se le, da ne glasujejo slovensko.«
Pa sem si mislil, da je to dober nauk za nas, vreden, da ga napišem in pošljem v »Glas«. Če mi hočemo ali nočemo, če nam je prav ali ne, drugi prištevajo med Slovence samo tiste, ki -glasujejo za slovensko listo. Prej te nevarnosti niti sam nisem jemal resnico, zdaj pa vidim, da je resna. Zato se mi zdi pametno in potrebno, da vsi Slovenci res glasujemo za edino slovensko listo, to je za Slovansko skupnost. Če nekaterim ta lista ni všeč, naj napravijo drugo, toda naj bo slovenska. Dokler pa druge ni, glasujmo vsi za listo Slovenske skupnosti. Takšno je moje mnenje, čeprav se sicer ne zanimam za politiko.
P. K.
VOCE 1S0NTINA
o narodnih manjšinah
Novi goriški tednik Voce Isontiua je začel pogumno hoditi po novih potih, ki jih nismo vajeni pri italijanskih časopisih od časov po prvi vojni dalje. Do domačih problemov zavzema novo objektivno stališče, kakor ga drugi časopisi niso nikoli poznali. To velja za preteklost italijanske katoliške skupnosti v Furlaniji in v Gorici. Prvič po dolgih letih smo brali o pionirjih krščanske socialne obnove med našimi Furlani, dr. Faiduttiju in dr. Bugattu iz časov pred prvo svetovno vojno. Potem smo zasledili dva članka o vprašanju narodnih manjšin. Za oba je značilno, da sta napisana v novem duhu, ki išče razumevanje in sodelovanje s slovensko manjšino v reševanju skupnih problemov. »Toliko vprašanj je, ki bi jih lahko skupno obravnavali, toliko težkih položajev, ki bi se jih morali skupno lotiti, toliko ovir, ki bi jih morali premagati s skupnim sodelovanjem.« (12. 4. 1964). »Menimo,« nadaljuje člankar, »da je prišel čas za razgovor (z narodno manjšino) brez predsodkov in sumničenj... Ko izražamo to svojo namero, potrjujemo tudi svojo odločnost, da hočemo delati povsod in vedno ob polnem spoštovanju upravičenih in naravnih zahtev narodne manjšine, ki živi sredi skupnosti, katero mora označevati predvsem pečat evangeljske ljubezni.«
V naslednjem članku z dne 19. 4. pa drug pisec ugotavlja, da bi bilo mogoče iskati takih stikov z narodno manjšino in začeti z njo razgovor na polju kulture.
Ko z veseljem opozarjamo na ta dva glasova, nova med italijanskimi katoličani, ugotavljamo, da je od strani naše narodne in katoliške skupnosti več kot dosti dobre volje in pripravljenosti za tale razgovor, da je le-ta dobra volja iskrena in ne samo morda odmev predvolilne kampanje.
Sedaj ali nikoli...
Volilni podatki
Vseh sedežev v deželnem sedežu je 61 za vseh pet okrožij: za Trst 15, 7 za Gorico, 21 za Videm, 12 za Pordenone in 6 za Tolimeč. 56 sedežev bo dodeljenih na podlagi celotnih količnikov, ostalih pet pa z ostanki na osnovi števila prebivav-stva, ki ga je 1,204.298. Volivcev v deželi je na osnovi pregleda z dne 31. marca 882.903. V Trstu je 236.647 volivcev (skoraj vsi so v tržaški občini, kjer jih je .421091). Na Goriškem je 101.010 volivcev (v sami Gorici 31.599). V Vidmu 296.721 (v mestu 64.292), v Pordenonu 171.399 (v mestu 25.913), v Tolmeču 80.126 (v mestu samem 6.314). Vseh moških volivcev je 420.527, žensk pa 462.376. Osrednja področna komisija je zavrnila monarhistično listo. Zavrnili so jo zaradi številnih nepravilnosti v priloženih dokumentacijah. Nepravilnosti 'so zelo hude, zato je izključena poprava.
Slovenci moramo biti zastopani v deželnem svetu. Če ne bi imeli lastnega zastopstva, bi drugi rekli, da nas ni. Mi pa smo tu in hočemo živeti!
'UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
PRISPEVAJMO ZA VOLILNI SKLAD!
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Predlagatelji goriške kandidatne liste za deželne volitve vljudno vabijo volivce in sploh vse Slovence, naj dajo prostovoljne prispevke za volilni sklad.
Volitve zahtevajo pač precej visokih izdatkov, zato je prav, da vsakdo prispeva za stroške po svojih močeh.
Prispevki se lahko izročijo v roke kandidatov, voditeljev Slovenske demokratske zveze ali pa uredništvu »Katoliškega glasa«. — Hvaležno se sprejme vsak še tako skromen prispevek!
29.
piki
(Jz zapiskov zareškega župnika)
Moje ostre besede so ga hudo prizadele. Presenečeno me je gledal. Celo se mu je Vračilo, senci živčno zadrhteli, stisnil je u'Stnioe in le z vidnim naporom je ohranil mir in -ravnotežje. Najraje bi mi s trdo besedo zaprl usta, a ni me hotel raniti. •Mojo duševno stanje je bilo divje 'razburjamo in čeprav sem se zavedal, da sem krivičen v obtožbah, me je val zagrenjenosti 'tiral nevzdržno dalje. »Da, kje ste bi-sem se vse huje razvnemal. »V imenu ^štetih mrtvecev, ki ležijo nepokopani po lajnah in grapah, v imenu dveh tisoč ^•'terniranoev in več stotin moških, ki ti-^jo v kasarni na Tržaški cesti, vam kli-®ar*i: ,,Kje ste bili? Im kaj ste delali? Vsa ^ša
manjšina je stala pod Italijo v sklenjenih vrstah tesno za vami, le kaj ste de-
*ali. da ste izgubili narodno vodstvo in da 50 vam drugi izmaknili krmilo liz rok? ^*j ste delali? Bili ste mesto na gori, ki 1 moralo med svojimi zidovi hraniLi ne-^krunjenc narodne svetinje, vero očetno, )ž,’očila dedov in narodno kulturo, a kaj ste Počenjali, čuvarji narodnih svetinj, da Je vdirla v to svetišče tuja modrost, ki je "Skrunila narodno dušo, vero, nravnost in 1 je težko ranila samo ljubezen do last-
nega naroda in navezanost na rodno grudo?"«
Moj sobesednik je še vedno molčal, njegov molk pa me je dražil in izzival. S tresočim se glasom sem kriknil: »In kaj ste storili tu v Gorici, da bi zajezili gorje, da bi omilili orkan, .ki se je razdivjal nad de-želo? Da bi rešili jetnike, ki so jih z vseh vetrov semkaj privlekli? Nič? Duhovniki s podeželja hi šli zanje, če treba, tudi v levje žrelo!«
Gospod Aleš je tedaj dvignil roko in rezko ukazal: »Dovolj!« Nato pa je mirno, skoro očetovsko nadaljeval: »Prav, da je bruhnilo na dan, kar se je v tebi nabralo v teh strašnih tednih. Vse bomo pretresli in razčistili. Razumel pa boš, da je vprašanje odgovornosti za gorje, ki se je zrušilo na goriške 'Slovence, tako zapleteno, da mu ne bova prišla do dna v tej uri živčne napetosti. Tragični dogodki' so rezultanta številnih zgodovinskih silnic, predvsem kratkovidne italijanske politike, ki je pognala našo manjšino na eksplozivno stopnjo ogorčenosti, dalje različnih državnih interesov in zahtev državne varnosti, politične nezrelosti naših ljudi in še posebno skritih ciljev 'mednarodnih gibanj in ideologij, ki težijo po nadoblasti v svetu. Naša narodna manjšina je le neznaten drobec na svetovni šahovnici, je le brezpomemben činitelj v orjaški borbi velesil, ki često poteptajo v prah neprimerno večja narodna telesa.«
Te besede se bodo zdele morda trde; tnorda izraz nepremišljenega pesimizma, a dobro je, da se vanje zamislimo, ker jih večkrat slišimo. Pred nami so namreč deželne volitve in naši prijatelji in nepri-jatelji se vprašujejo, kaj bodo Slovenci naredili in kako se bodo izkazali: ali res hočejo veljati še za Slovence ali hočejo le še samo krepiti in podpirati raznobarvne stranke, ki jim je obstoj in razvoj narodne manjšine le deveta briga, ker drugače pač ne more biti. Ali bodo s skupnim nastopom pokazali, da hočejo, da so upoštevani in zavarovani? Ali bodo Slovenci spravili v deželni zbor vsaj enega demokratičnega predstavnika, ki bo zastopal koristi manjšine, ne pa koristi Rusov ali celo Kitajcev ali ne vem še koga? Odgovora na ta in podobna vprašanja ne more dati naš tednik. Dati ga bodo volivci.
Marsikaj se govori in se bo še govorilo na volilnih shodih, v javnosti in v zasebnih razgovorih, po pismih in v listih. V precejšnji meri tudi z namenom, da se prepreči tak skupen nastop. Nekateri so se za to delo dobro pripravili in znajo vsako priliko dobro izkoristiti. Bodimo torej pozorni in oprezni. Naj nas ne premoti takozvani polom komunizma (ki je sedaj le navidezen) in naj nas ne zmede poziv k skupnemu delu za vsedržavne koristi. Kakor je skrb za vsedržavne koristi povezana s skrbjo za narodne manjšine, tako je tudi lojalno in odkrito delo za obstoj in rast manjšine v korist celotne države.
Pravijo, da je sedanji čas poln egoizma in brezbrižnosti za potrebe bratov. A prav v tem času je veliko ljudi, ki pričakujejo čudežev, ki naj bi rešili vse zadeve, uredili vse potrebe itd. Zato pa čakajo in se ne Zganejo. Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Če hočemo kaj doseči in ustvariti, si moramo naprej sami pomagati, se sami boriti, sami delati. Drugi bodo kvečjemu naše delo razumeli, odobrili, podprli. Kar moremo in moramo sami narediti, tega ne pričakujmo od drugih. In večkrat je krivo našega stokanja prav to neopravičeno pričakovanje, da bodo drugi na mesto nas delali, se žrtvovali in trpeli.
Kaj se je naredilo, da bi se za tako delo usposobila in navdušila naša mladina? Tista mladina, ki je izšla iz slovenskih šol, morda že dokončala univerzitetne študije in je sedaj v borbi za življenje? Ali se zavedamo, da so take prilike preizkusni kamen, koliko mladini zaupamo? Ali se zavedamo, da bo brez mladine, ki naj bi od starejših prevzela odgovornost za obstoj in rast manjšine, vse zastarelo in okostenelo? Ali pa slovensko prebivav-stvo že zaman čaka na glasnike, ki bi narod dvignili iz utrujenosti ter pomagali reševati narodnostno vprašanje, kjer je najbolj potrebno?
Kako bi bil človek vesel, ko bi se od besed »Sedaj, ali nikoli...« uresničila beseda: »Sedaj!«
To se bo zgodilo, če razumemo važnost sedanjega trenutka.	Lojze Škerl
IZ JUGOSLAVIJE Radio Trst A
»Vse to je nesporno soodločalo, da smo zabredli v tako stisko, menim pa, da vas še tako silne stvarne okoliščine ne morejo oprati osebne krivde. V kritičnem trenutku ste ostali odtrgani od ljudstva, odmaknjeni od skupnega trpljenja. Se sanjalo se vam ni o Vipavski republiki, pravite, in zvez še zdaj niste spletli s podeželjem. Niste na višini svoje naloge! Vedite torej, da ste si zapravili zaupanje, ki ga je dežela stavila v osrednje vodstvo!«
Nemajhna je bila Aleševa zadrega. »Zadevo bomo razčistili!« je zagotavljal. »Sodim pa, da sedanji težki položaj zahteva vse kaj drugega kot iskati krivcev. Nujno je, da proučimo nastali položaj in da do-ženemo, kaj nam v naročju hrani neposredna prihodnost!«
»Iz napak klijejo nauki,« sem vztrajal,
»iz priznane krivde zori poboljšanje!« — »Javni blagor narekuje, da trenutno pustimo ob stran trenja in obtožbe. Eno samo je potrebno, eno samo je nujno: preprečiti nadaljnje žrtve!« — »In kako boste to dosegli?« — »Pozneje zvečer imamo važno sejo. Pridi jutri, pa zveš kaj več.« — »Nemogoče!« sem odvrnil. »Takoj opoldne odpotujem domov. Skrbi me, kako je tam. Sicer sem v Gorici končal svojo nalogo: za odpeljance sem storil, kar je bilo mogoče, vam sem tudi povedal, kaj si ljudstvo v tej uri pričakuje od svojih voditeljev.«
(se nadaljuje)
Goriške tvrdke na ljubljanskem velesejmu
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da se bo vršil v Ljubljani v dnevih od 9. do 17. maja III. velesejem »Alpe-Adria«. Prejšnja leta so goriški trgovci nastopili v skupnem paviljonu, letos pa bo vsaka tvrdka nastopila samostojno.
Trgovinska zbornica je pripravljena pomagati tvrdkam, ki nameravajo nastopiti na velesejmu, s skupno vsoto 200 tisoč lir. Posamezna trvdka pa ne bo do-biia več kot 20.000 lir. Trgovinska zbornica poziva goriške trgovce, naj se velesejma udeležijo, kajti to bo služilo k večjemu razumevanju in napredku trgovine med obema državama.
Otvoritev zagrebškega velesejma
V Zagrebu so v soboto 18. aprila odprli spomladanski mednarodni velesejem. Na velesejmu je letos zastopanih okrog 500 domačih in 400 tujih razstavljavcev iz 21 držav. V okviru sejma je še devet posebnih razstav.
Tito je obiskal po potresu prizadeto Slavonijo
Maršal lito z ženo Jovanko in drugimi visokimi osebnostmi je dne 17. aprila o-biskal po potresu prizadete kraje v Slavoniji, Slavonski Brod ter Vasi Vinogradi, Podvinje, Bukovi je in Vranovce. Nad razdejanjem teh krajev je bil zelo presunjen in je dejal, da je škoda mnogo večja, kot je doslej poročal tisk. Prizadetemu prebi-vavstvu, ki se je ob tej težki katastrofi zelo junaško zadržalo, je obljubil vso pomoč. »Vas je prav tako važna kot mesto,« je dejal. Škodo potresa cenijo na
9 in pol milijarde dinarjev.
Obsodba ustašev na Reki
Pred kazenskim okrožnim sodiščem na Reki se je pretekli teden vršila obravnava proti devetim članom uslaške emigrantske skupine in njihovim štirim pomagačem, obtoženim, da so bili poslani v Jugoslavijo s terorističnimi nameni. Sodišče je obtožene obsodilo na strogi zapor od 6 do 14 let. Štirje njihovi pomagači, jugoslovanski državljani, so bili obsojeni na 7 do
10 mesecev zapora. Sodišče je obsojenim upoštevalo olajševalne okoliščine, ker jim ni uspelo, da bi izvršili svoje namene.
Ženska-ravnateljica državnih telefonov
Minister za pošto in telefonsko obveščevalno službo on. Russo je imenoval za ravnateljico državnih telefonov inženirko Evgenijo Grillo Niccolo. To je prva ženska v Italiji, ki je prišla na tako važno mesto. Promovirala je ina rimski inženirski fakulteti leta 1925. Sedaj ima 64 lot in je že več let vdova. Izjavila je, da zelo rada dela. Ko so jo časnikarji prosili za fotografijo, je izjavila, da ni ‘nobena filmska diva, temveč le državna uradnica.
Spored od 26. aprila do 2. maja
Nedelja, 26. aprila: 9.30 Zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca, ki ga vodi France Cigan. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »V skalnih gorah« - 3. nadaljevanje.
— 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednik Mitja Volčič. — 14.30 Sedem dni v svetu.
— 15.30 Radijska novela - Andre Theu-riet: »Postrv«. — 18.30 Kino, včeraj in danes.
Ponedeljek, 27. apr.: 11.45 Italijanski a-kvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore - Le-lja Rehar: »Muoj poubič z uojske gre, ves ranjen jen krvav«. — 18.00 Glasovi iz narave - pripravil Tone Penko.
Torek, 28. apr.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu -42. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Pregled italijanske dramatike - pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin - 19. oddaja.
Sreda, 29. apr.: 12.15 Brali smo za vas.
— 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Italijanski operni pevci: »Carlo Galeffi«. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije. Goriški poli tonski zbor, ki ga vodi Cecilia Seghiz-zi. —- 19.15 Higiena in zdravje.
Četrtek, 30. apr.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Po društvih in krožkih: »Filatelistični klub Lovrenc Košir« - pripravil Saša Martelanc. — 18.00 Italijanščina po radiu - 43. lekcija. — 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu - pripravil Janko Jež. — 21.00 »Kjerkoli«, radijska igra. — 23.00 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963.
Petek, 1. maja: 9.30 »Jaše k nam Zeleni Jurij«, izbor slovenskih pesmi. — 10.00 Oton Zupančič: »Duma« - pripravil Martin Jevnikar. — 12.15 Pomenek s poslušav-kami: »žena in delo« - pripravila Marjana Prepeluh. — 15.10 Zbor Norman Luboff.
— 15.30 Koncert simfoničnega orkestra Glasbene akademije iz Ljubljane. — 17.00 »Zadnje ure šimna Sirotnika«, dramatizirana zgodba, ki jo je po Cankarjevi povesti »Zgodba o o Šimam Sirotniku« za radio napisal Vinko Beličič. — 18.55 »Himna delu«, spored zborovskih skladb. — 19.15 »Poljedelske, industrijske in storitvene dejavnosti v preteklosti in v bodoče« -pripravil Franc Jeza. — 20.30 Gospodarstvo in delo - urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 2. maja: 11.45 Ameriški odmevi.
— 12.15 Podobe iz narave. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Načrt Manhattan«, radijska drama. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (21) »Damaščan Dev skrbi za posvetno pesništvo«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.45 Vokalni oktet »France Prešeren«, ki ga vodi Peter Lipar.
— 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 22.50 Sodobna simfonična glasba.
ZAMEJSKI SLOVENCI!
□ RIŠKE
NOVICE
na tradicionalni PRVOMAJSKI
1. maja vas vabimo med borovce
TABOR
Cerkvena oblast za 1. maj
Za prvi maj, ki pade na petek, je tržaški g. nadškof dal dispenzo od zdržka mesnih jedi. Enako je napravil tudi go-riški nadškof za svoje vernike. Letos za 1. maj torej ni zdržka od mesnih jedi.
Nadškof bo maševal za služkinje
V nedeljo 26. t. m. ob 17. uri bo v Gorici v kapeli sv. Karla v uil. Semiinario sv; maša za služkinje. Maševal bo g. nadškof ob priliki godu sv. Cite, zavetnice hišnih pomočnic.
Občni zbor SKPD »Mirko File j« v Gorici
Pretekli torek 21. aprila je imelo Sloven-sko katoliško prosvetno društvo »Mirko Filej« v Gorici svoj XI. občni zbor. Trenutno šteje društvo 108 članov in članic. Občnega zbora se je udeležilo osebno ali po pooblastilu 54 članov. Iz poročil je hilo razvidno, da so se vsi odborniki vse leto trudili, da bi društvo čim bolj služilo svojemu poslanstvu, ki je prosvetno in kulturno izobraževati našo slovensko skupnost v luči načel krščanstva in katoliške Cerkve. Prof, dr. Kramer je v imenu nadzornega odbora pohvalil delo odhajajočih odbornikov in predlagal vsem razrešnico, predsedniku prof. Ivanu Bolčinu s pohvalo. Pri valitvah je bila predložena le ena lista. Dobila je 45 glasov. Proti-glasov je bilo 6, tri glasovnice pa so bile oddane prazne. V prihodnji poslovni dobi bo vodil dru-
Dobro in pristno vino dobite v o s m i c i
pri Francetu Kete v ulici Bla-sern-a 36 (cesta, ki veže Rdečo hišo s civilno bolnico).
štvo kot predsednik g. Maks Komac, kot odborniki pa mu bodo pomagali Ivan Bolčina, Andrej Bratuž, Jože Jurak, Marinka Lebain, Mirjam Obljubek, Zora Piščanc, Viktor Prašnik in Viktor Selva. Novi odborniki si bodo razdelili funkcije na svoji prvi redni seji v četrtak 30. aprila. V nadzorni odbor sta bila izvoljena prof. dr. Martin Kranner in Jože Vižintin, v razsodišče pa msgr. dr. Franc Močnik, dr. Anton Kacin in Maks Debenjak. — Novoizvoljeni predsednik g. Maks Komac se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in poudaril, da bo odbor mogel uspešno delati le, če se bodo vsi člani in članice društva čutili soodgovorne in vsakdo po svojih močeh pomagal uresničevati društvene cilje.
Ves občni zbor je potekal v zelo prijetnem vzdušju in pokazal, da so res vsi člani in članice kat ena sama družina, ki bo vse storila, da bo naš slovenski rod v Gorici vztrajal tudi v bodoče v zvestobi do naših neminljivih idealov, ki so: mati, domovina, Bog.
Pok. Jožef Susič
V Gorici smo izgubili še enega zavednega moža. V soboto so namreč pokopali Jožefa Susiča. Učakal je komaj 54 let, ko ga je neizprosna bolezen utrgala njegovi družini. Rojen v Rožni dolini se je z družino ustanovil v Gorici, kjer je delal pri Občinskih združenih -podjetjih. Zapušča ženo in dva sinova. Zaradi svoje prijaznosti je bil povsod priljubljen, o čemer je pričal tudi velik pogreb. — Pokojnemu večni mir, družini naše sožalje.
Desetletnica
Slov. katol. prosvetnega društva v Števerjanu
Slovensko katoliško prosvetno društvo v Števerjanu praznuje letos deseto obletnico svojega življenja. Odbor hoče še prav posebno proslaviti ta dogodek, zato se bomo zbrali letos na 1. maj med -borovci vsi zamejski Slovenci.
Veliko težav in ovir je moralo prebresti naše društvo v teh desetih letih, pa je
vedno Znalo z živo vero ostati delamo, mlado in agilno. Tudi letos hočejo razne sile udušiti naše življenje. Mladina: delavna, katoliška in zavedna mladina bi bila zanje prelep in zaželen plen. Vendar se ne bojimo. Z veseljem pričakujemo Štever-janci prvi maj; ko bomo zopet praznovali svoj kulturni praznik med borovci, vabimo vse narodno in versko zavedne Slovence, naj pridejo k nam, da bo ta praznik res naš skupni praznik. Skupno s Korošci in Tržačani bomo dokazali svetu, da ljubimo svojo besedo, svojo pesem-, svoja verska in narodna izročila.
Seja občinskega odbora v Gorici
V četrtek 16. aprila je zasedal goriški občinski odbor. Zupan Gallarotti je -podal poročilo o svojem obisku v Rimu in o razgovoru z ravnateljem ANAS o cestni zvezi Gorica Vi-lles-se. Ravnatelj ANAS je poročal, da bo imela cesta štiri pasove od vhoda v Vi-llesse pa do državne meje v Gorici.
Odbornik za javna dela Lu-pieri je predlagal, naj bi občina brezplačno dala državi na razpolago zemljišče na Maj niči za zidavo stanovanjskih poslopij ljudem, ki še vedno bivajo po barakah.
Na predlog odbornika za javno vzgojo Lodija so odobrili strošek za nakup klavirja slovenskemu učiteljišču ter napeljavo vode in plina v kemično-fizikalni laboratorij -slovenskega učiteljišča.
Za volitve šest dni počitnic
Za deželne volitve bodo imele šole, kjer bodo nameščena volišča, šest dni počitnic. V četrtek 7. maja je vnebohod, nato bodo v petek in soboto pripravljali volilni sedež, v nedeljo, ponedeljek in torek pa bodo volitve in nato štetje glasov. Šola se bo spet začela v sredo 14. maja.
»Cesta češenj« podaljšana do Štmavra
V nedeljo 19. aprila so uradno odprli še odcepek ceste -proti Št. Mavru. Tradicionalni trak je pred pevmsko cerkvijo prerezal goriški župan, nakar -so oblasti in gostje zasedli svoje avtomobile in se odpeljali do lepe ploščadi prod šentmaver-sko cerkvijo. Tu je udeležence pozdravil predstavnik ustanove »Pro Loco« dr. For-mentini, nakar je zbor »Seghizzi« zapel nekaj pesmi pod vodstvom Franca Valentinčiča.
Obsojena ponarejevavca masla
Pred okrajnim sodiščem v Gorici se je pretekli četrtek zaključila prva sodna razprava proti Ferrantu Piottiju, lastnik go-riške predelovalnice masla «Burrificio AI-to- Isonzo«. Obsojen je bil na plačilo globe 600 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov.
Isti dan je goriško okrožno sodišče izreklo sodbo proti trgovcu Bulianu iz Tržiča, ki je bil svoj čas vodja goriš-ke-ga podjetja »Cremerie Isontine«. Obtožen je bil ponarejevanja masla in tihotapstva materiala, ki ga je uporabljal pri predelavi. Obsojen je bil na 15 milijonov in 800 tisoč lir globe ter na 7 milijonov in 492 tisoč lir odškodnine in plačila sodnih stroškov. Nepošteno delo ne prinaša blagoslova.
Sovodnje
V občini Sovodnje so bili predlagani i-n sprejeti naslednji volivci za skrutinatorje pri prihodnjih volitvah dne 10. maja:
Sedež Sovodnje: ČERNIČ Stanko, Vrh; PETEJAN Franc, Sovodnje; ČEŠČUT Marija, Sovodnje; PETEJAN Franc, Sovodnje; MELZER Marija, Sovodnje.
Na sedežu v Gabrjah: VIŽINTIN Oskar, Sovodnje; PAVLETIČ Alojzij, Gabrje; FLORENIN Jožef, Peč; DURCIK Darko, Rupa; DEVETAK Emil, Sovodnje.
Obsojena poštna upravitelja iz Pevme in Števerjana
Prod goriškim okrožnim sodiščem se je dne 9. aprila zaključila razprava proti A-leksandru Lavrenčiču, bivšemu poštnemu
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »M. FILEJ« V GORICI
Vas vljudno vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 26. aprila 1964 ob 17. uri v Katoliškem domu
A. P. ČEHOV
Dramski odsek uprizori
STRIČEK VANJA
igra v 4. dejanjih VSTOPNINA: LIR 250 — DIJAKI LIR 150
Bratje in sestre, deset let se že zbiramo na tem prostoru, zato je prav, da to desetletnico proslavimo še prav slovesno, saj bodo z nami naši rojaki s Koroške in s Tržaškega. — Začetek ob 15,30. — Na sporedu: slovenska zborovska pesem; igra: »Slovenski dom«. — Glasba v izvedbi folklornega ansambla. Pozdrav s Koroške: akademik E. Prunč; s Tržaškega: dr. M. Poštovan. — Poskrbljeno je za odličen domači bufet. — Avtobusi vozijo vsako uro od 14,30 dalje z Ribijeve avtob. postaje.
SLOVENCI!
PODPRITE SLOVENSKO KATOL. PROSVETNO DRUŠTVO
IZ ŠTEVERJANA!
upravitelju v Pevmii, in Remu Altieriju, bivšemu poštnemu upravitelju v Š-tever-janiu, obtoženima, da sta poneverila precejšnje vsote denarja na škodo -strank, ki so se posluževale teh dveh poštnih uradov. Aleksander Lavrenčič je priznal svojo krivdo in je bil obsojen na tri leta zapora in 80 tisoč lir kazni -ter na prepoved o-pravljanju javne službe za -dobo petih let. Remo Altieri pa je bil obsojen na 2 leti in 9 mesecev zapora, na 70 tisoč lir kazni ter na prepoved izvrševanja službe prav tako za dobo pet let. Zaradi amnestije so mu potem znižali kazen na 2 leti in en mesec.
Volitve neposrednih obdelovavcev v odbor za bolniške blagajne
V nedeljo 12. aprila so bile volitve neposrednih obdelovavcev zemlje v odbor za bolniške blagajne. Od 2302 volivcev se je priglasilo k volitvam 2127. Od teh je dalo svoj glas zadrugi Coldiretti 1432 volivcev, Kmečki zvezi pa 604 volivcev.
Za mesto Gorico so bili izvoljeni v odbor bolniške blagajne: Eva-rist Lutman, Dominik Nanut, Egidij ^.ndrian, Friderik Klanjšček, Anton Vida, Dušan Brajnik, Renato Vidoz, Anton Zottj, Jožef Primožič, Viljem Zavadlav, Peter Piociulin, Herman Turel, Erminio Vidoz, Attilio Bressan.
Gorica šteje 431 kmetij. Volilo je 375 kmečkih gospodarjev, in sicer za Kmečko zvezo 46 in za neposredne obdelovavce 316 volivcev.
V Doberdobu je 78 kmetij. Za Kmečko zvezo je volilo 50 in za neposredne obde-lovavce 25 volivcev.
V Števerjanu je 81 kmetij. Volilo je 69 kmetov. Od teh za neposredne obdelovavce 65, za Kmečko zvezo nobeden.
V Sovodnjah je 120 kmetij. Volilo je 111 kmetov: neposredni obdalovavoi 59, Kmečka zveza 51.
Dolenije.v Brdih ima 96 kmetij. Volivcev je bilo 85. Vsi so oddali glas za neposredne obdelovavce.
Deželne tekme v odbojki
V nedeljo 12. aprila je bilo v Trstu deželno prvenstvo v odbojki. Navzoče je bilo tudi društvo 01ympia iz Gorice, ki je pred kratkim zmagalo -v provincialnih tekmah v Gorici. Nastopilo je kar z dvema moštvii-ma: z naraščajniki in z mladinci.
Najprej -so nastopili naraščajniki 01ym-pie proti naraščajnikom U.S. Mortegliano in jih z največjo lahkoto premagali in tako zasedli prvo mesto. Rezultat je bil: 01ym-pia - U.S. Mortegliano = 2:0 (15:2, 15:3).
Po tej tekmi so nastopili, mladinci O-Iympie, ki so najprej igrali proti mladincem U.S. Cividalese in jih komaj premagali, kajti bili so oslabljeni zaradi odsotnosti treh najboljših i-gravcev.
V drugi tekmi z VIS iz Trsta je pa O-lympia morala kloniti, čeprav je bila za Tržačane trd oreh. Prav gotovo bi zmagala tudi proti temu moštvu, ko bi nastopili tudi omenjeni -trije odsotni igravci. — Rezultata sta bila: 01ympia - U.S. Cividalese = 2:1 (15:11, 12:15, 15:5); VIS - Olimpia = 2:0 (15:10, 15:7).
Tako so torej mladinci Olvm-pie z eno zgubljeno tekmo in z eno dobljeno dosegli drugo mesto na deželnem prvenstvu, naraščajniki pa so bili prvi v svoji kategoriji in se bodo zato lahko udeležili -med-deželnega tekmovanja, ki se bo, kakor druga -leta, vršilo v Modeni.
Trbiž
Preteklo nedeljo okoli 20. ure je zopet zagorelo kot lansko leto v Trbižu na tako imenovanem trgu Šangaj.
Prvi so prihiteli na kraj požara gasilci iz bližnjega Podkloštra iz sosednje Avstrije. Nato so se pridružili ognjegasci -iz Žabnic, Rajblja in Tolmezza, ki so kmalu ogenj omejili in pogasili. Škodo cenijo no približno 24 mildjimov lir. Največ je pogorelo čevljev i-n torbic. Za vzrok požara se še ne ve.
RZASKE
NOVICE
Vzhodna sv. maša v Trstu
Večkrat je bilo poudarjeno, da moramo biti Slovenci nekak most -med Vzhodom in Zapado-m. To velja še posebno za nas na Tržaškem, kjer se križata dva svetova, ki sta si pogostoma tuja samo zato, ker se premalo poznata. V danih možnostih lahko tudi naša manjšina veliko pripomore, da skriti zaklad vzhodne cerkvene u-metnosti in zlasti ruske cerkvene glasbe posreduje bližnjim -sosedom.
V tržaški škofiji imamo to prednost, da se enkrat na leto -lahko udeležimo v eni izmed naših cerkva vzhodne liturgije, to se pravi sv. maše po vzhodno-bizantinskem obredu. Zlasti je to velikega pomena, odkar je bilo -lansko leto ustanovljeno tudi pri nas Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje skoraj v vseh naših župnijah v mestu in okolici.
Letos je bila v ta namen izbrana župnijska cerkev -sv. Ivana v Trstu, kjer živi še veliko naših ljudi in -se opravlja redma služba božja v slovenskem jeziku, čeprav je preteklo nedeljo lep pomladanski popoldan izvabil na deželo precej meščanov in je tudi drugod po naših domovih bilo več kulturnih prireditev, se je v cerkvi zbralo kar lepo število vernikov z namenom, da molijo za zedinjenje vseh kristjanov.
Sv. mašo je daroval dr. Stanko Janežič. Pri oltarju sta mu stregla sobrata dr. Angel Kosmač in Marij Gondol tor misijonar iz Konga, br. Karel Kerševa-n, naš tržaški rojak, ki se te dni mudi v našem mestu. Lepo število vernikov je tudi prejelo sv.
den, Anica Pregelj, Stanko Hrovatin, Franko Žerjav, Jar*ko Prešeren, Pavle Bajc, Ivan Makuc in Jože Barič) in »Hiša strahov« (sodelovali so: Andrej Beličič, Ivo Sosič, Aleksander Korišic, Miha Beličič, Stanka Sosič in Anica Trento). — Po p-rvi igri je zaigral nekaj veselih popevk »Godalni kvartet« (štiri fantje). »Stari in mladi« so dvorano napolnili in -se prijetno zabavali, ker je bil spored res pomladansko vesel.
To je bil drugi nastop, ki ga je pripravila openska mladina pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina. Požrtvovalnost prirediteljev in mladine -ter njihova dobra volja zaslužita vso pohvalo. Le pogumno naprej !
Temu skromnemu poročilu bi rad gleda-vec dodal še nekaj, na kar se je spomnil ob prvem prizoru, ki je pokaval pet bratov in sester iz »Sos-ičeve -družine na Opčinah«, ki je v nevarnosti, da bo zgubila svoj dom na openski gmajni. V kratkih potezah je ta prizor pokazal na tragedijo kraške zem-lje, s katere beži mladi človek, ker je s tem begom združen tudi beg od materinega jezika in narodne skupnosti. Kje in kdaj se bo naš človek, ki bo segel — tudi na odru — v vso globino tega tragičnega zgodovinskega razvoja? Razn-i veliki in opevani dramatiki, kakor Brecht, Foa, Sartre i. dr. te -tragedije ne poznajo; pa tudi če bi jo poznali, je ne bi razumeli. Žal je noče spoznati in razumeti marsikateri naš človek, ki s »tujo učenostjo« razjeda še zadnjo nit, ki veže kraškega človeka na kamnito gmajno.
Zato smo bili še posebno veseli »pomladanske« besede.
L. šk.
obhajilo pod obema podobama. Vsi pa so z pozornostjo in pobožno spremljali sveto daritev, ki n-arn je postala že tako domača, da bi jo skoraj razumeli.
Veličasten okvir slovesne službe božje pa je bilo nad vse ubrana in mogočno petje, ki ga je izvajal -moški zbor pod vodstvom prof. Zorka Hareja. Marsikdo od prisotnih si je morda mislil, -da so ti mladi pevci prišli kje od Vzhoda ali da vsaj že dolgo sodelujejo pri vzhodni liturgiji. Tako je bilo vse dovršeno celo v izgovarja«. Bili so skoraj sami novinci, ki so sc navdušeno poprijeli tudi te nove oblike cerkvenega petja ter se marljivo in vztrajno udeleževali pevskih vaj. Zato smemo z zadoščenjem vzeti na znanje, da ima-nio na Tržaškem nekak nov Oiril-Metodov zbor, ki nas bo lahko še v bodoče -razveselil z melodijami našega Vzhoda, ki ga še vse premalo poznamo. Zlasti je mogočno donelo ob koncu liturgije »mnogoletje« ali pozdravna pesom sv. očetu in drugim mašim cerkvenim predstojnikom, pa tudi narodu i-n vsem pravoslavnim kristjanom, kakor je to v navadi pri vzhodni službi božji samo o večjih slovesnostih.
Opčine
V nedeljo 19. aprila je skupina »Openska mladina« priredila v dvorani Marijanišča »Vesel popoldan«. (K prireditvi je vabil prijeten letak z lesorezom Jelke Daneu.) Na sporedu je bil najprej kratek sprehod po naši domovini s pomočjo lepih skiop-tičn-ih slik. Sledili -sta dve igri: »Sosičev dom na Opčinah« (sodelovali so: Živa Gru-
OBVESTILA
ŠMARNICNA POBOŽNOST V GORICI: v stolnici: zjutraj ob 6.15 uri.
Pri Sv. Ivanu: zvečer ob 8. uri, združena s sv. mašo.
URA CEščENJA za duhovniške poklice bo v četrtek pred 1. petkom dne 30. aprila od 5. - 6. ure popoldne pri Sv. Ivanu v Gorici. Prvo nedeljo v maju zvečer bo sv. maša za zedinjenje kristjanov.
PRI MOHORJEVI DRUŽBI v Celovcu
je izšla v angleščini pisana knjiga dr. T. Hočevarja »Slovenia’s role in Yugoslav economy« (Vloga Slovenije v jugoslovanski ekonomiji). Uvodno besedo je napisal dr. Edvvard Gobetz (Gobec), profesor na marvlandski univerzi v ZDA. Cena knjigi je 1,50 USA dolarja.
DUHOVNE VAJE ŽA SLOVENSKE DUHOVNIKE bodo letos na Barbani od 22. do 27. junija. Vodil jih bo p. Ivan žužek D. J. iz Rima. Priglasite se čimprej v Gorici, ulica Don Bosco ,11 (Alojzijevišče).
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: St. 25.000;
pevski zbor Gallus 5.000; Bizjak Uršula 5.000; S. T. 100.000; Salezija Marija 5.000; N. O. za tri sedeže 9.000; VVidman G. 2.000; Piščanc Pina v spomin pokojnega brata Rafaela 5.000; Svagelj Marija 2.000; Ule Pavla v spomin pok. hčere Anice 1.000; Zimola Frančiška 2.000 lir.
Bog plačaj!
Za Katoliški dom: N. N. Rupa 3.000; L. K. 1.000; U. Z. 3.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 4.000; N. N. 5.000; N-N. 2.000; N. N. 2.000 -lir.
Bog povrni!
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in izkazali -toliko naklonjenosti ob smrti našega nepozabnega moža, očeta ih brata
JOŽEFA SUSICA
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščina, zdravnikom in osebju splaš-mc bolnišnice, mestnemu električnemu podjetju, darovaV' cent vencev -in cvetja in vsem številnim udeležence,m pogreba.
Družina SUSIČ in sorodnih
Gorica, 22. IV. 1964
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpci' trgovski L 30, osmrtnice L 50, več T davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močd* Tiska tiskarna Budin v Gorid