0^’ na straneh 11-14 Brez dela in nadomestila i’ ji Komintentom banke ponujamo; sp »sus« - potrošniški krediti na eno ali tri leta po ugodni obrestni meri za različne namene - krediti obrtnikom za osnovna in obratna sredstva in limiti do višine 250.000 SIT - poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T.R. SKB BANKA B.D. Murska Sobota, 24. septembra 1992 • Leto XLIV • Št. 38 • Cena 60 SIT, '^^Prodajalnah z živili &?ENE IN W PLAČILNI POGOJI 740,00 sn 1.550,00 SIT 720,00 SIT 590,00 SIT 650,00 SIT 950.00 SIT 1.220,00 SIT Jesenske megle r hladnih jutrih občasno že prekrijejo pomursko ravnico. Tudi čez dan sonce ne pripeka več tako silovito, vendar vse to ne more ublažiti posledic, ki jih je pustila dolgotrajna suša. Dež smo to poletje dobivali le po kapljicah, mnogi vodotoki in celo izviri vode so presahnili, ostaja pa vprašanje, ali se bo izsušena zemlja letos sploh še odžejata. Kot da se je narava letos maščevala nad kmetijci, ki se r preteklosti niso kuj dosti zmenili za njene zakonitosti in so j svojimi dejanji nemalokrat tudi nenadzorovana posegali v naravno okolje Z melioracijami, ki so postale hit sedemdesetih in osemdesetih let. smo spreminjali struge, ki so jih naše reke in potoki ubirati skozi stoletja, vse to pa je puščalo posledice tudi na podtalnici. Voda je življenje Z odpravljanjem močvirij in usposabljanjem kmetijskih zemljišč za doseganje visokih pridelkov smo nemalokrat pozabljali, da rastline za svoj razvoj potrebujejo tudi vodo. S takšnimi skrbmi se največkrat nismo ukvarjali m se resneje ne bi tudi zdaj, če nas na to ne bi opozorila narava Bilo bi sicer krivično, če bi zapisali, da o namakanju kmetijskih zemljišč v .Sloveniji niso razmišljali le r preteklosti, vendar se je o tem vse preveč govorilo, naredilo pa te malo. Zato tudi ne preseneča, da Sloveni ta namaka manj kot odstotek svojih kmetijskih zemljišč in da nas vse sosednje države pri tem daleč prekašajo Od leta 1973 do lam nam je uspelo urediti namakanje le na 6.375 hektarjih, največ namakalnih sistemov pa je bilo narejenih po letu 19B5. Takrat smo temu namenjali kar 90 odstotkov nepovratnih sredstev, njihov delež pa se je zdaj znižal na 50 odstotkov. Je res bila potrebna katastrofa, da smo začeli ponovno resneje razmišljati o namakanju? Kaže, da je tako, vendar upajmo, da že čez čas ne bomo na to ponovno pozabili. Zdaj ko nastaja strategija razvoja slovenskega kmetijstvu, je priložnost da potrebo po namakanju vključimo v razvojne dokumente Brez vode ni življenja m vlaganja v to se nam bodo hitro povrnila. Izkušnje namreč kažejo, da tudi v letih, ko suša ne pritiska tako močno kor letos, občasna namakanja še kako prav pridejo, saj prispevajo k večjemu in kakovostnejšemu pridelku. Zdaj so seveda vse aktivnosti usmerjene v blažitev posledic, ki jih je pustila suša, in prav je tako. Ohranimo tisto, kar se še ohraniti da. pomoč pa naj bo pravična in poštena Naj nesreča enih ne bo sreča za druge, kot se je to včasih že dogajalo. Ob vsem pa vendarle ne pozabimo misliti na prihodnost, saj bomo le tako lahko preprečili nesrečo, ka- kršno smo doživeli letos. LUDVIK KOVAČ Vlada v razsulu? Čeprav je bilo pričakovati, da bodo na zadnji seji izvršnega sveta SO Gornja Radgona v ponedeljek, 21. septembra, govorili tudi o delu vlade, saj je bila ta tema predvidena po programu (in poleg tega nadvse aktualna), se to ni zgodilo. Novinarji so vztrajali nekako du pol enih, nato pa so bili prijazno poslani pred vrata. Seja se je nadaljevala tudi popoldne, vendar je predsednik izvršnega sveta Anton Tropenauer izjavil, da se »ima vlada pogovaljati o pomembnejših zadevah kot pa je odstop«. Toda vse kaže, da so odstopi članov izvršnega sveta še kako pomembni, saj se je s petim ponujenim odstopom izvršni svet dobesedno razsul - odstopila je namreč več kot polovica Članov, In kdo vse je obupal oziroma spregledal? Že konec prejšnjega leta je odstopil takratni podpredsednik izvršnega sveta Zlatko Erlih, ki ga je nadomestil Andrej Kraner. Pred nekaj tedni je zahtevo po odstopu oddal Janez Brunčič (vodja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora); sledila mu je Janja Brumen, odgovorna za družbene dejavnosti; zaradi pritožb obrtnikov in zasebnih podjetnikov je nato odstop ponudil še Slavko Lončarič, nepoklicni član izvršnega sveta, odgovoren za obrtnike; s svojim občinskim ministrom niso bili zadovoljni tudi kmetje, tako da je pred krat- kini odstop ponudil tudi Branko Kaučič, odgovoren za kmetijstvo. V torek zjutraj pa se je za odstop odloči! tudi Andrej Kraner z oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki z vsemi zapleti in obtožbami nima nič skupnega, saj je prišel v izvršni svet šele pred nekaj meseci. Danijel Vrzel, direktor Uprave za družbene prihodke, je že nekaj časa podrejen direktno republiški upravi, tako da bi tudi zanj le težko tekli, da je Še član izvršnega sveta. V četrtek (danes) bo o problematiki izvršnega sveta razpravljalo tudi Predsedstvo SO Gornja Radgona. Traktorji iz Lendave? Z razpadom jugoslovanskega tržišča je zašel sektor strojegradnje v podjetju Nafta Lendava v velike težave. Zato so začeli razmišljati tn iskati nove poti, da bi obdržali dobro usposobljeno delovno silo in strokovnjake Odločili so se. da bodo novi programi usmerjeni v izvoz, saj jim le to lahko zagotovi nadaljnji obstoj. Projektant iz Ljubljane za njih izdeluje razvojni projekt, ki bo gotovo še letos, predvideva pa izdelavo traktorjev za komunalne, kmetijske 10 gradbene potrebe. Če bo šlo vse po dogovoru in pogodbah, naj bi marca leta 1993 izdelali prototip, konec prihodnjega leta pa naj bi stekla proizvodnja. Projektant naj bi jim pomagal tudi pri trženju. Proizvodnja naj bi hila usmerjena na zahodnoevropsko tržišče. Še naprej pa bodo izvajali tudi montažna dela, vendar se bodo tudi tu usmerili na tuja -S? kozarcev’ ■ * nPG1r “ Žil Pak« '6 kozarcev) haSar^kain ' $ kozarcev) ^V^evj alor'enih džemov 560,00 SIT v prodajalni DOM. PARK M Sobota m samopostrežnicah BLAGOVNIC E Beltinci m CANKOVA tudi prodtua SVEŽE OZIMNICE V OKTOBRU 1992 VREME Ob koncu tedna bo sončno in razmeroma toplo. Vestnikov koledar 24. september, Gerard 25. september, Avrelija 26. september, Kozma in Damjan Četrtek, petek, sobota, 27. september, nedelja, Vincenc 28. september, ponedeljek, Venčeslav Cestni križ kot »narodna hrbtenica« 29. september, torek, Mihael 30. september, sreda, Hieronim Pregovora Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč. Mihael leto za pašo zapre, Jurij pa jo odpre. tržišča. JO PDLJOOPSKRBA Trgovina MARIBOR tel.: (062) 303 984 Trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21 048 Stiskalnice za grozdje in sadje ter kotli za žganjekuho Cene ugodne! ■d® IhmS LJ Si lH stran 2 to Z Dunaja-piše Politični kapital skrajne desnice »Bivalne zmogljivosti mesta Dunaj so ob sedanjih 12.000 beguncih za sprejem novih do nadaljnjega izčrpane.« je prejšnji teden izjavil dunajski socialdemokratski župan Helmut Zilk. Tudi vodstvi avstrijskih zveznih dežel Salzburg in Spodnja Štajerska sta zaprli vrata svojih sprejemnih centrov nezadržnemu valu vedno novih beguncev iz BiH. Tudi avstrijska vladajoča politika se je »končno« enkrat opogumila reči bobu bob. delno zaprla svoje meje in že pričela s pripravami na preži mi te v vseh tistih beguncev, katerih bivališča so pod šotori, v telovadnicah ali v prikolicah za kampiranje, ki pač niso primerna za bivalne standarde zimskega podnebja v Avstriji. Notranji minister Loschnak se brani pred napadi iz vrst opozicije in katoliške cerkve, ki sta mnenja, da Astrija ne sme popolnoma preprečiti prihoda ljudem, ki bežijo pred vojno, z argumentom da se odločitev, koliko beguncev mora/lahko sprejme posamezna zvezna dežela, sprejema na nivoju dežele in ne na zveznem nivoju Opozicija dalje govori o pravcatem kaosu v reševanju begunske problematike na zveznem nivoju ter čisto konkretno predlaga odprtje vojašnic ter nekaterih sakralnih objektov za begunce. K že tako ali tako ne preveč dobremu slovesu Bosancev. Hrvatov in Srbov, ki so v Avstriji pod režimom tako imenovanega »zveznega skrbništva«, ki vsakemu beguncu poleg osnovne oskrbe zagotavlja še 1500 ATS denarja za sproti, pa prispevajo še najnovejše aretacije bosanskih in hrvaških mladeničev. Avstrijska policija je namreč prijela »štiri osebe omenjenih nacionalnosti«, ki so med begunci novačile za hrvaško oziroma bosansko fronto ter zbirale denar za nakup pripomočkov, potrebnih pri opravljanju te. takoj za prostitucijo v zgodovini najstarejše veščine. C< 'eprav bi bili avstrijski davkoplačevalci v vsakem drugem primeru veseli povratka beguncev v matično deželo, pa je tak način skregan s 320. členom avstrijske temeljne zakonodaje, ki je mnenja, da pomeni zbiranje prostovoljcev za vojno v sosednji deželi »ogrožanje nev-| tralnosti republike Avstrije« in za storilce predvideva od 6 mesecev do 5 let zaporne kazni. In tako pridemo nazadnje do teme, s katero smo celotno pisanje pravzaprav naslovili: politični begunci in desni, fašistični ekstremizem. Po zadnji raziskavi javnega mnenja med srednješolci naj bi vsak četrti 16-letnik omenjenega vzorca raziskave kazal izrazita nagnjenja do skrajno desnih gibanj, katerih bistveni politični cilji se ne razlikujejo kaj dosti od jx>dobnjh gibanj, ki so na tleh Nemčije leta 1932 zmagale na volitvah. Vodja poslanskega kluba Zelenih v avstrijskem parlamentu Peter Pilz je tako prvi, ki preko civilne tožbe poizkuša dokazati, da je vodja avstrijskih svobodnjakov, razvpiti Jorg Haider, pravzaprav idejni vodja terorizma ; skrajne desnice. Kot priče, ki bodo podkrepile njegove trditve. 1 navaja Pilz dunajskega zgodovinarja Siegfrieda Mattla. pnomnent-nega profesorja z Oxforda. Sir Karla Popperja. ki v nekem intervjuju za nemški Spiegel označi Haiderja za »novega Hitlerja«, ter avtorja knjige »Haiders Kampf« Hansa Henning-Scharsacha. Pilz svojo odločitev za tožbo podkrepljuje z zadnjimi napadi fašistov na begunske domove v Rostocku in nekaterih drugih vzhodnonemških mestih ter pravi,, da je takojšnja akcija proti fašističnim tendencam v Avstriji edina možnost za preprečitev podobnih I dogodkov tudi v Avstriji. Ob vsem tem pa je bistveno to. da ima drugače inteligentni Jorg Haider nadvse realne možnosti, da s svojo stranko na volitvah leta 1998 zasede dovolj sedežev v parlamentu, ki mu bodo v koaliciji j z zmerno desnico zagotavljali kanclerski sedež. Znana je namreč Haiderjeva izjava, ko je moral odstopiti s položaja koroškega deželnega glavarja: »Mi smo še mladi team, naš čas šele prihaja.« ANDREJ HORVAT globus PJONG JANG - Ministrska predsednika Severne in Južne Koreje sta podpisala tri pomembne sporazume, ki so začeli veljati takoj. Z njimi urejujejo sporna vprašanja med državama. ki so bila dolga leta jabolko spora. TdKlO - V Kambodžo je odpotovala prva skupina japonskih vojakov .'Tam bodo sodelovali v mirovni akciji Združenih narodov Gre za prvo angažiranje japonskih vojakov v neki tuji državi po drugi svetovni vojni. BERLIN - Na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije se nadaljujejo napadi skrajnežev na tujce. Skupine mladeničev skušajo zavzeti zbirne centre za azilante, kar jim preprečuje policija, ki je tudi aretirala nekaj napadalcev. ANKARA - Turški predsednik Turgut Ozal je obiskal Sarajevo in nekatera druga območja v BiH. S tem dejanjem želi uradna Ankara vnovič opozoriti mednarodno skupnost in OZN na nujnost učinkovitejšega posega za zaustavitev vojne v BiH. PRAGA - Tu je več dni potekal sestanek komiteja visokih funkcionarjev Evropske konference. Med drugim so sprejeli sklep o obli kos anju misije opazovalcev. ki bodo odpotovale na Kosovo, v Vojvodino in Sandžak. Njihova poglavitna naloga bo preprečiti razširitev spopadov tudi na ta območja. NEW YORK - Po pisanju The New York Timesa bodo ZDA na Balkan napotile manjšo skupino svojih opazovalcev. Njihova poglavitna naloga bo pomagati pri mednarodnih prizadevanjih za zaustavitev spopadov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Opazovalci bodo nadzorovali zlasti uresničevanje gospodarskih ukrepov, ki jih je OZN sprejela proti Srbiji in Črni gori. aktualno po svetu - Če ne bo priznala, da je hrvaška in ne slovenska riba, jo izročite četnikom! Denarni šok Na evropskem denarnem trgu se dogajajo veliki pretresi. Monetarni odbor Evropske skupnosti je po dolgotrajni razpravi Italiji dovolil, da umakne liro iz evropskega tečajnega mehanizma, in da španska pezeta devalvira za pet odstotkov. Velika Britanija pa je sklenila, da svojo valuto umakne iz tega mehanizma. S tem se v Londonu skušajo izogniti devalvaciji funta, ta pa je po nedavni 7-odstotni devalvaciji lire najšibkejša valuta v evropskem denarnem sistemu. O krizi funta je razpravljala tudi britanska vlada, ta teden pa parlament. Nekateri ocenjujejo, da utegne zaradi najnovejših dogodkov odstopiti britanski finančni minister, po mnenju dela tiska pa je ogroženo tudi mesto premiera Majorja Uveljavljanje Slovenije Na večdnevnem delovnem obisku v ZDA sta se mudila slovenski premier dr. Janez Drnovšek in finančni minister mag. Mitja Gaspari. Premiera je v ZDA povabila TV-mreža CNN, organizatorka velike svetovne gospodarske konference, na kateri je bil naš premier eden od glavnih predavateljev. Sicer pa je namen Drnovškovega obiska v ZDA trojen: pogovor z glavnim direktoijem Mednarodnega denarnega sklada naj bi podprl prizadevanja Slovenije, da v najkrajšem času postane polnopravna članica MDS. Na omenjeni konferenci je bila ena glavnih tem Slovenija kol država na prehodu, kar je za našo državo nedvomno veliko priznanje. Ob tej priložnosti sta ameriške gostitelje opozorila na nekatere naše gospodarske dosežke, po čemer se ločimo ne le od nekdanjih jugoslovanskih republik, marveč tudi drugih držav Vzhoda, to pa bi lahko k nam usmerilo tuje vlagatelje in finančnike. Tretji namen obiska pa je bila utrditev stikov z ZDA. Preteklost zavezuje V Ljubljani so zaznamovati 50. obletnico prvih partizanskih brigad. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi iz vseh krajev naše države, je govoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Med drugim je omenil dejstvo, da so Slovenci v enem samem stoletju trikrat poprijeli za orožje. Vsakič so se morali bojevati za svobodo, narodni obstoj in za preživetje. Vsakokrat je nasta- Izraelci zoper umik Izraelci so na jx>gajanjih z Arabci v Washingtonu zavrnili zahtevo Palestincev, da se dokončno umaknejo z zasedenih ozemelj. Izraelska delegacija je poudarila, da se pogajanja nanašajo samo na ustanovitev začasne avtonomije (za pet let j. medtem ko bi lahko pogovore o dokončnem statusu zasedenih ozemelj začeli šele po treh letih začasne avtonomije. Latvija sodi Rusiji Danes Latvija sodi Rusiji. Ljudsko sodišče v Rigi ima zahtevno nalogo: obsoditi (ali ne) Sergeja Parfjonova. namestnika načelnika posebnih oddelkov ministrstva za notranje zadeve bivše Sovjetske zveze v Rigi. Ti oddelki tmajo zloglasen naziv OMON. kar pomeni v Pribaltiku nekaj najbolj sovražnega, kar lahko na svetu obstaja. Parfjonov je bil nedvomno kriv - če je vedel ah pa če ni - za napad omonovcev na latvijske obmejne postojanke 20. januarja 1991. teden dni po napadu sovjetske vojske na Vilntus. Tam je bilo ubitih sedem latvijskih »carinikov«. Čeprav v Rusiji vedo, da je Parfjonov kriv, ocenjujejo sojenje v Rigi kot sojjenje Latvije proti Rusiji. Parfjonov je namreč predvsem Rus in te v Latviji preganjajo, mar ne? Na območju nekdanje SZ bo še vroče; ko se bo Moskva spravila reševat svoje rojake »iz stiske«. Mitterrand ima raka Francoski predsednik Francois Mitterrand ima raka, so pet dni po operaciji njegove prostate sporočili predsednikovi zdravniki. Preiskava prostatinega tkiva je namreč pokazala, da je tkivo adenokarcinomatsko poškodovano Predsednik je deležen ustrezne terapije in po operaciji dobro okreva. Dr. Bebler veleposlanik V Švico je odpotoval dr. Anton Bebler, izredni in pooblaščeni veleposlanik, vodja stalne misije pri uradu OZN in dragih mednarodnih organizacijah v Ženevi. 55-letni dr. Anton Bebler je doktoriral iz političnih ved na univerzi Pennsvlvania. Od leta 1972 dalje je služboval na FSPN v Ljubljani kot raziskovalec, docent, profesor, predstojnik študija obramboslovja in prodekan. prebliski »Če Želimo, da bo prihodnost uspešna, moramo dostojno zakopati preteklost. ■ Al Gore, kandidat Demokratske stranke za podpredsednika ZDA »M driave. katere preteklost ne bi zaudarjala. Šele ko dezinficira svojo preteklost, gre lahko naprej.« Roal Jacobssen, norveški obrambni minister Zbogom Jugoslavija Safibrttm svet OZN je sprejel resolucijo, s katero u J^res* Ji imenovano Zvezno republiko Jugoslavijo iz svojega član5* ' w tk ? Ij cijo je glasovalo 12 clanic varnostnega sveta, 3 članice, ■■ pričnkovanju Indija. Zimbabve in Kitajska, pa so se t«! I Vselmhdr pa j. .presenetila Rusija s jrodporo te resola preprečeno nadaljnje sodelovanje Jugoslavije v gene’#lw tovne organizacije. Resolucija pravi, da federalna Jug05 . avtomatično nuda^evati članstva bivše SFRJ v OZN m skupščini priporoča, da sprejme sklep, po katerem ta«' I zaprositi za članstvo v OZN. Hkrati ne sme sodelovati * 1 HI ločini V drugi točki pa resolucija določa, da ho va"* Dln • * temi m- enkrat razpravljal. Sprejeta resolucija sicer ne £ spenzu niti o izključitvi. Hkrati pa iz dvorane generalne s ft1 bi odstranili napisa Jugoslavije, kar z drugimi besedann P« jugoslovanski sedež ostal prazen, Le za obnovo poletov V Ženevi so se nadaljevala mirovna pogajanja spr*^' all| '' Hercegovini Že sam začetek tokratnih pogajanj ni daJ j, , ■ sporazuma o ustavitvi spopadov. Udeleženci so se dogo lev človekoljubnih poletov v Sarajevo Sicer pa so naj povedo, kako si predstavljajo prihodnjo ureditev Prihajajo »puščavske ž Predhodnica bataljona »puščavskih podgan«, ki so « : v zalivski vojni, se pripravlja na odhod v BiH. kjer mi potrebno za prihod glavnine, opremljene z oklepnim . . — opretiitjeuv z V« r »im i: f inženirskimi vozili. Tako je v Zagreb že odpotovala s v . naj bi se dogovorili o tem. kje bodo »puščavske poog “ bazo in kako bo potekala »operacija Grapple«, ko . označuiejo posredovanje svojih enot v Bosni in Herc g |ejo V operaciji Grapple, ki naj bi po pričakovanju tr J f. , veljala okrog 90 mi!iiono\ funtov, bo glavnino ' ti pripadnikov Cheshirskega polka »puščavskih P°d^anp’a(1nik‘" • ’ rani v Falllngbostelu. na severu Nemčije, in 120 pnp j irskega polka, ki bodo imeli na voljo 30-tonska oklep w voP* odlično obnesla v zalivski vojni Poteg njih bodo ir|6V,laž . pravo sestavljali oddelek izvidnikov iz polka Kraljev* tako razmeščen v Nemčiji, inžemrci, specialisti žž ta'Wtisk' Šoferji, mehaniki, vojaški policisti in drugi sanici«0^ v sestavu Unproforja naj bi bil sposoben delovati po Žide iz Sarajeva ft S I Okol« IM žukM v glavnem žcusk ib otrok ler evakuirali a S.ni|cv i.» s|^m>čil tokovni ptedMavnik ki Šteje približno IH H .vveb (hibrid konvoji rTl" ‘ I sporazum, k; to ga ptidptsnie srživkc ni uslimanske in ki- k jala in se borila slovenska vojska Poudaril je. da so trije rodovi Slo-vencev.prelivali kri za iste cilje: za pravico, živeti svobodno in odločati na svoji zemlji, po svoji volji in svoji postavi. »Verjamem, da si večina naših ljudi iskreno želi, da končno pridemo do sprave, da se tej. največkrat zlorabljeni besedi dovoli vrniti na njen človeški smisel. Ne gre za to, da potegnemo križ Čez našo preteklost, torej ne moremo ubežati, zato jo kaže sprejeti.« je še izjavil Milan Kučan in ob tem dodal, da nas je premalo in da smo preveč med seboj povezani in odvisni, da bi mogli živeti naprej s samouničujočim sovraštvom Francozi za Maastricht Na nedelisk«n referendumu u ratirikueiji /e zanj tzreMu 50. 82 odvtiir k a FranraCO*. '"L,\aprtF ’ j: u 9* volilnih opravičencev. le rezultate je le nekaj ur po čilo francosko mitra nje ministrstvo. Kljub temu.. jg JJ5 tati čezmorskih franovAih ozemelj, kjer je re^W!':)je. njihovi glasovi ne morejo več vplivati na končne t Malešič veleposlanik 1,11 Hrvaškem Z izročitvijo akreditivov hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tu-dmanu začenja novi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič vse prej kot lahko delo. Pred njim je vrsta vprašanj, od njihovega reševanja pa so precej odvisni odnosi med Hrvaško in Slovenijo. K reševanju porajajočih se težav pa v zariscu ržt>1, r \''' J3 Rad' Ji Kr av8usta p0. ? ' rite U na Mi' ‘ ^dst^ P^pombe (V in le ,rEm ”Obr-^SJahtevJ® 'kazalo, ^lu sAdsle'; moratorij \SSih L , I Zbor’ k a Sumaka ^I^eja moti pa " kafe’E')a m 'ereRa Jast- niča je Metka Tropenauer (soproga predsednika izvršnega sveta). Slednji je bil denar nakazan dan pred začetkom moratorija na dodelitev sredstev! Poleg tega so gornjeradgonski obrtniki zahtevah, da jim komisija pojasni kriterije, po katerih so dodeljevali ta sredstva Skupno je iz občine Gornja Radgona prispelo 81 prošenj s področja kmetijstva in 24 iz obrti - sredstva je dobilo le Šini 6.9 milijona tolarjev, od tega je Branko Kaučič prejel kar o milijonov Od 24 obrtnikov so bila sredstva odobrena le trem - po dva milijona naj bi dobila Milan Šumak m Metka Tropenauer. 800 tisoč tolarjev pa Andrej Hrastelj Obrtniki so dobil odgovor šele po enem mesecu, vendar z njim niso bili zadovoljni. zato sta Tone Kampuš in Miha Vodenik v ponedeljek obiskala Minisirstvo za planiranje in sc pogovarjala s Petrom Hočevarjem. ki je odgovoren za delo komisije. Po njegovih izjavah se je komisija pri svojem delu opirala na nasvete občinskih organov, saj sami dva tisoč obrtnikov in podjetij. ki so oddali prošnje, ne poznajo BBP konzulat Konzulat Socialistične federativne republike Jugoslavije v Gradcu še deluje - Milanu Kukiču iz M. Sobote je pred kratkim izšla-vil potni list za 4.200 šilingov. Kukič je z njim potoval samo enkrat. Nogometna zveza avstrijske Štajerske in Športno društvo Raiffeisen Feldbach. ki je član te zveze, sta na naslove avstrijskega zveznega kanclerja, zunanjega ministra. Štajerskega deželnega gla-varja. avstrijskega predsednika Klestila, člane Štajerske deželne oblasti, graškemu županu Stinglu avstrijskim športnim ustanovam in nekaterim avstrijskim slovenskim in hrvaškim časopisom poslala pisma. v katerih opisuje delovanje konzulata fantomske države Jugoslavije. V pismu kanclerju Vrani tzkemu Štajerska nogometna zveza opozarja. da države SFRJ ni več. njen generalni konzulat pa še obstaja. Poziva ga. naj ga zapre, da ne bo povzročal nadaljnje škode Od dežele Štajerske pričakuje, da bo takoj izpraznila prostore, v katerih uradujejo konzularni uslužbenci neobstoječe države in jih dala na voljo mednarodno priznanim državam Sloveniji. Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. V izganjanje duhov je športne funkcionarje iz avstrijske Štajerske zapletel primer Kukič. ki ga opisujejo v pismu deželnemu svetniku Gartnerju. Medtem ko je igralec Kukič na igrišču v Feldbachu treniral, so mu iz osebnega avtomobila ukradli potni list. Tatvino so policijsko registrirali. telefoniral, na konzulat »ostanka Jugoslavije« v Gradec in tam za »nadažbmo« 4200,00 šilingov dobili nov potni list. V rubriki za nacionalost si je dal Kukič vpisati »jugoslovanska«. Z novim potnim listom je Kukič. ki živi v Murski Soboti, dobil nepovratno vozovnico. Nazaj v Avstrijo ga naši mejni organi niso več pustih. Tako govori pismo. Popolnoma razumljivo je. da ga naši cariniki niso spustili čez meto, saj je po nacionalnosti iz države Nikjer Vprašanje pa je. če je konzularnim uslužbencem v Gradcu v resnici šlo samo za zaslužek, kakor domnevajo pisci pisma, ah pa se jim je zdelo čisto normalno, da je nekdo, ki pol leta po mednarodnem priznanju države Slovenije prihaja po potni list na konzulat, ki je že na zunaj opremljen z vsemi jugoslovanskimi insignijami. ^č Jugoslovan. ŠTEFAN SMEJ Luteranska spoved II Prejšnjikrar sem na tem mestu pisal, da bi bilo dobro, če bi v skupščini sprejeli udbovski amandma k zakonu o volitvah v državni zbor. Trdil sem. da bt se s sprejetjem takega zakonskega dopolnila skupščina spremenila v koristno začasno inštitucijo luteranske spovedi - v nekakšen prostor intimne kolektivitizacije vesti, saj je znano, da pri luteranski spovedi nimaš zasebnega človeškega spovednika, marveč sprejemaš nase težo ponižnosti in kesanja pred anonimnim razsodnikom Anonimnega razsodnika predpostavljam zato, da ne bi od očiščevalnega postopka že vnaprej odvrni) vseh tistih, ki so ateisti. Pri Luthru je namreč kot poslušalec pregreh predpostavljen bog. Izraz luteranska spoved sem torej izbral, ker je pojav znan in ga ni potrebno podrobneje razlagati Je samo drugo ime za pogovor z vestjo, notranjim razsodnikom ali bogom. Toliko o tem Obstajajo pa ljudje, ki jim notranji glas prav malo oomeni. To opažam po odzivih na moje pisanje o tej zadevi. Čeprav bi bilo temu mogoče ugovarjati z različnimi argumenti, to na neki način ne bi bilo pravično. Bilo bi kratko malo posiljevanje Zakaj naj bi si jemali pravico, da te ljudi prepričujemo, naj poslušajo svoj notranji glas ali morda celo to da so gluhi za zelo očitno govorjenje? Dokaz, da je priznanje in kesanje »državotvorno«, lahko izpeljemo tudi drugače. Povsem na medčloveški in družbeni ravni Eden od prigovorov proti temu, da bi imeli v volilni zakonodaji besedilo za izpraševanje vesti za one. ki so z udbo sodelovali, je ta. da so bili takrat pač drugačni časi. Češ da smo takrat »vsi« mislih, da je tako prav Za legaliste pa je argument proti tudi obstoj pravne države, kakršna koli je že bila Zakoni so takrat govorih tako in zato jih je bilo nujno spoštovati. Kako je mogoče temu ugovarjati? Seveda na več načinov. Na primer tako, da se zagovornika prejšnjega sistema, ki ta zagovor speljuje na Obstoj družbene pogodbe iz tistih dni. pokliče k doslednosti in se mu pravi: dobro, če ti vztrajaš na vsakokratnem statusu quo. potem pristani tudi na tokratni status in priznanj, da je družbena pogodba iz njega dni danes poražena Tako kot takrat to boš že moral priznati, dragi prijatelj, mso bili vsi za tisto besedilo pogodbe in so torej trpeli prisilo, kar je bilo za močnejšo večino (recimo, da je bila to večina) še vedno pravično, je potrebno nasilje pravičnosti uporabiti tudi tokrat. Močnejši vedno I prisiljujejo slabše. Če je šlo takrat za močnejše po številu, o čemer je seveda mogoče dvomiti, gre tokrat za močnejše po duhu Časa. Stari sistem ni vzdržal pritiska duha časa, in se je sesul. Potemtakem se je potrebno tudi vprašati, kdaj, kako m kje se je dogajalo, da so nekateri pristali na sodelovanje z udbo? Je bilo to v Mongoliji, kjer je na eni strani ledena puščava, na drugih pa so bdi komunistični režimi? V geografski izolaciji? Je bilo to v časih pred obdobjem medijev, je bilo morda južno od Beograda, v krajih, za katere pravijo, da gledajo samo beograjske televizijo? Je bilo to v Albaniji, v zatesnjeno zaprti državi, iz katere nisi mogel'1 Ne, m bilo v takšnih razmerah. Bilo je sredi srednje Evrope. Zato bi bilo za vsakega-potencialnega mdoktrmarnega slepca takšen dodatek k volilni zakonodaji zelo blagodejno svarilo. Ker se nikoli ne ve. In nič drugega. Vsa čast Jožetu Smoletu, ki je glasoval za. Nič drugega ne pravim. Saj so dokumente, s pomočjo katerih bi se sodelovanje z udbo lahko temu dokazovalo, tako ah tako že uničili. O tem je zadnjič govoril tudi policijski minister Bavčar. Če pa si je desnica kaj dokazov kljub temu uspela dobiti, to tisti, ki bi jih lahko ti dokazi bremenili, zagotovo vedo in se bodo kandidaturi odrekli Poleg tega pa je kakor je izjavil predsednik Demosa in eden najbolj gorečih zagovornikov udbovskega amandmaja Danijel Starman, politični učinek tega dopolnila že dosežen. Lov na Čarovnice seje že začel in ne smemo pozabiti, kaj je v razpravi pred sprejemom amandmaja rekel Lojze Peterle. Rekel je. da mu je žal. ker tovrstno dopolnilo ni sprejeto tudi k določitvam za funkcijo predsednika Republike' Nasilje tudi v politiki Da! Prav ste prebrali. Tudi v politiki niso imuni pred najrazličnejšimi pojavi nasilja. Pa ne le fizičnega, ampak tudi besednega, ki naježi kožo in povzroči srd in bes sodelujočih v takih primerih. Kt(j neki bi se zgodilo, če bi v vsakem parlamentu imeli npr. le Grose in Starmane? Kaka sreča, da to ne more biti res, sicer že dolgo ne hi mogli več govoriti o prednostih, ki nam jih je sicer prineslo večstrankarsko politično prizorišče. Neposredno pred volitvami doživlja Slovenija velike družbene spremembe in dobiva hkrati tudi takšno družbeno strukturo, ki je za razvoj nasilja očitno ugodna. Objektivne okoliščine, ki vodijo k nasilju. so gotovo luči veliko število brezposelnih, podjetja z izgubami, množica mladih brez možnosti za nadaljevanje izobraževanja m zaposlitev. pa tudi begunci. V kriznih obdobjih je za požar neslutenih razsežnosti dovolj le iskrica Zato je spodbujanje k nasilju do drugačnih. do manjših in Neslovencev izjemno nevarno. Nasilje določenih političnih skupin je žal postalo politično sredstvo. zato se je treba najodločneje upreti takim pojavom, Zoper nasilje v politiki se je potrebno bojevati z okrepljenim sodelovanjem strank ustavnega loka. Nič čudnega, če se posamezni poslanski klubi že zavzemajo za oblikovanje posebne parlamentarne komisije za nadzorovanje dela varnostno-informa-tivne službe Čeprav so v praksi primeri pravega političnega nasilja zaenkrat še osamljen,, se ne smemo zadovoljiti zgolj s tako ugotovitvijo. Nujna je nenehna budnost v političnih krogih. ki morajo v prihodnje storiti veliko več za uveljavitev politične kulture in strpnega dialoga med različno mislečimi Če na tem področju ne bo hitrih premikov se nam lahko zgodi marsikatera neprijetnost. na katero morda ne bomo niti dovolj pripravljeni, To pa je gotovo priložnost za skrajneže. ki skušajo vsak morebitni problem ali napako izkoristiti kot napad na pridobitve nove demokracije. Temu se je treba odločno upreti na slehernem koraku, sicer bodo še tako dobro zamišljene ideje ostale le na papirju Ne dopustimo. da bi se posamični pojavi Šovinizma, revanšizma ah nacionalizma razširili v večjem obsegu kajti takrat bo zares težko govoriti o pravni državi. Ohranimo vse dobre lastnosti iz preteklosti in sedanjosti tet pravočasnozavrzimo tiste negativne pojave, ki so nam že doslej povzročile precej gorja. Pa tudi nekateri politiki, ki vedno znova iščejo le povod za medsebojna obtoževanja in natolcevanja, bi se morali čimprej spametovati. V prid nas vseh! MILAN JERŠE vestnik. 24, septerr^SJ^s stran 4 gospodarstvo Demokrati v soboški Zvezdi o avtocesti in nujnem dogovoru Pomurcev Cestni križ kot »narodna hrbtenica« Prav gotovo niso slovenski demokrati tisti, ki so se spomnili na nujnost gradnje avtoceste skozi Slovenijo, res pa je, da so si prav posodobitev infrastrukture zadali kot glavno temo javnih tribun v severovzhodni Sloveniji. Prav posrečena taktika, saj so prav ceste, telefonija in železnica tiste stvari, s katerimi so se Podravci in Ponturci v zadnjih letih najpogosteje ubadali. V skromno zapolnjeni restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti so Demokrati poldurogo uro govorili o vseslovenskem pomenu avtoceste od Kopra do Šentilja oziroma prek Ormoža, Ljutomera. Bistrice in Hotize do madžarske meje. Na čelu so sedeli strankarski prvaki Jelko Kacin. Igor Omerza. Mario Čep in konferansje Branko Zunec. Večina Slovencev se sedaj že zaveda pomena hitre in dobre cestne povezave, problem pa je v tem da bi vsak rad dobil ceste najprej na svojem terenu Tako kot v vsej Sloveniji, tako je tudi na območju Pomurja - vsi se strinjajo, da bi bilo potrebno zgraditi avtocesto, že sedaj pa smo lahko slišali pripombe »zakaj ne bo potekala avtocesta skozi vsa pomurska mesta-. Na vrsti je vlada, ki mora v čim krajšem času sprejeti zakon o koncesijah, kajti le tako lahko računamo na tuja vlaganja. To avtocesto (ki bo potekala mimo lokalnih cest) bo namreč potrebno zgraditi v »velikem zamahu«, ne pa kot doslej tri kilometre na leto. Igor Omerza je povedal, da je Slovenija zakon o hitri cesti sprejela že 1969 leta, nekateri slovenski politiki, ki so se že takrat zavedali, da pomeni cestni križ tudi narodno hrbtenico, so morali odstopiti (npr. Stane Kavčič). V tistih letih je bila za zvezno vlado pomembnejša povezava Beograd-Bar. s katero se je Srbija povezala z morjem Z denarjem, ki je bil porabljen za to najdražjo cesto oziroma najdaljšo podzemno železnico (večji del proge je speljan skozi predore), bi lahko zgradili načrtovani slovenski cestni križ. Jelko Kacin je poudari), da je treba misliti za 50 let naprej in delati načrte prav sedaj, ko nam akomulacije primanjkuje. O koncesijah je povedal: »Če ne hotno mogli vzpostaviti naše osnovne informacijske mreže in ne bomo sposobni v realnem času povezovati računalnikov v naših trgovinskih firmah s firmami v ZDA. potem v prihodnje trgovine v Slovenijo, skozi Slovenijo in ob Sloveniji preprosto ne bo. Torej država se mora pripraviti na to. da bo v naslednjem mandatnem obdobju učinkovito posegla tudi s svojimi financami na to področje in z vsemi oblikami jamstva in bo nekaj za to storila. Zato pa je treba sprejeti zakon o koncesijah. To je ena od osnovnih nalog, ki jih mora prihodnja vlada pripeljati v parlament, da bi mi lahko nastopali kot realen ponudnik nasproti morebitnim koncesionaijem. ki bi vlagali sredstva v našo prometno infrastrukturo.« Najpomembnejše naloge, ki čakajo vlado v prihodnje, je tudi usklajevanje o »prometnih prioritetah«. Dejstvo je namreč, da si tudi Hrvati močno želijo speljati evropsko cestno povezavo zahod-vzhod na svojo avtocesto, ki jo pospešeno gradijo Prav tako si želijo povezati svoje pristanišče Reko s Trstom v Italiji - seveda po slovenskem ozemlju. Madžarom je pravzaprav vseeno; nočejo se zameriti ne Hrvatom m ne Slovencem. dejstvo pa je. da dokler ne bo miru, se bodo vsi raje vozili po cestah v Sloveniji (pa čeprav še ne bodo avtoceste), ker bodo varnejše. Tako gostje kot domači razpravljala (Farkaš. Bukovec. Šetinc. Kelemen) so opozarjali na nevarnost, ki lahko ogrozi načrte o gradnji avtoceste, pa čeprav so t. m. vseslovenski interes: gre namreč za staro bolezen pomurskih občm. ki se ji reče zaplotni-s'vo BERNARDA B PEČEK Turri-In spet po državni denar Delavke podjetja Turri-tn iz Ljutomera so morda takrat, ko so v garderobnih prostorih čakale, Če jim bo delodajalec dal še kakšno delo, premišljevale, da le ne bi bilo dobro, da so začele stavkati in za svoje delo zahtevale višje plačilo. Zaradi njih in njihove prekinitve dela naj bi večinski lastnik podjetja izgubil pomembni posel in zato so menda tudi same ostale brez dela. Ali so res delavke same sebi s stavko zapečatile usode in so krive za vse, kar se dogaja in se bo še s podjetjem? Morda stavka ni bila vodena tako, kot bi bilo treba ali ob nepravem času, toda bila je samo povod ob’ »zelo pravem času«, da je krivec za težave podjetja. Lahko se zgodi tudi, da bodo vrata tovarne zaprli. Če... če država ne bo pomagala. K dvanajstim milijonom državne pomoči Še... Delavci podjetja so se tako znašli ob pogajalski mizi med večinskim lastnikom podjetja in državo. Če bo denarna pomoč s strani države, potem podjetje bo, če ne, pa bo v breme države ob že tolikšnem številu brezposelnih še vseh 72 delavcev. Lastnik podjetja, ki je prišel z Italije, torej vrti v rokah karto, na katero tudi igra, delavce. O dodatnem denarju so se namreč na ministrstvu za delo že pogovarjali, o kolikšnem znesku, pa nam m znano. Izvedeli smo le to, da bi podjetnik denar morda še lahko dobil, in sicer na račun dodatnega usposabljanja delavcev. Zapisali smo, da spet, kar po- meni, da je država ob tem podjetju že na široko odprla svojo blagajno, tako zelo, da so nekateri nad tem, koliko denarja je že Šlo v podjetje, presenečeni. Sprašujejo se tudi, kdo je stal za tem. da se je v podjetje steklo iz državne blagajne toliko denarja, in ali je to res tako pametno in varno vložen denar. Podjetje Turri je dobilo za usposabljanje 67 brezposelnih delavcev, usposabljanje je stalo v petih različnih obdobjih od februarja lani do letošnjega januarja 2 milijona 127 tisoč 535 tolarjev. Prijavili so se tudi na natečaj tisoč delovnih mest ter za 42 delavcev dobili spet 2 milijona 520 tisoč nepovratnih sredstev. Na ministrstvu za delo pa so dobili še 8 milijonov, 3,5 milijona kot nepovratna sredstva in 4,5 milijona posojila pod določenimi pogoji. Toliko je torej v podjetje, ki spet pričakuje državni denar, vložila država. Ob znanih odstotkih lastništva v podjetju. 60 odstotkov ima tuji lastnik. Za podjetje Ma + Co, v katerega je država prav tako vložila denar in kateremu je tako kot Turri bil inkubator Inpo, je uveden stečajni postopek. Na račun države se je usposabljalo od januarja do marca 53 delavcev, za to pa so namenili milijon 590 tisoč tolaijev. Podjetje se je prijavilo tudi na natečaj tisoč delovnih mest ter s tega naslova dobilo še 5 milijonov 900 tisoč nepovratnih sredstev. Država pa si sedaj svoj denar lahko išče v stečajni masi ter pri tem izgublja tako kot vsi upniki. Delavci pa so spet na seznamu brezposelnih in država jim bo spet morala dali denarno nadomestilo ali pomoč. Po sledi delegatskega vprašanja - Bo mag. Zver zadovoljen? Krojevo je le zemljišče pod stavbo! Delegat družbenopolitičnega zbora soboške občinske skupščine mag. Emerik Zver je že na julijskem zasedan ju sprožil vprašanje, ali lahko sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota prodaja zemljišča. Pri tem je imel v mislih zgradbo Kroja in zemljišče okrog njega, ki naj bi mu pripadalo. Po njegovem mnenju za ta prostor že dolgo ni nihče posebej skrirel. zdaj pa naj bi to zemljišče dobila nekakšna občina. »Čeprav sc družbenih zemljišč ne more odkupiti, si je to zemljišče prisvojila nekakšna imaginarna občina. Kdo je to? Iz katastra bi morali zapisati zemljišča, saj je ta prostor lahko kvečjemu Sindikati ne držijo križem rok — Ostre zahteve po spremembi kolektivnih pogodb - Nestrinjanje z zajamčenimi plačami Tudi generalnemu štrajku se ne odrekajo Neodvisnost-Konfederacija novih sindikatov si prizadeva za spremembo kolektivnih pogodb za gospodarstvo, saj bodo po letu dni konec septembra potekle. Brez novih kolektivnih pogodb pa bo vlada, po mnenju Neodvisnosti, začela določati plače zakonsko. Predstavniki tega sindikata trdijo, da se krši pravilo o zajamčenem osebnem dohodku. Opozaijajo namreč, da dobijo zajamčeni osebni dohodek le tisti, ki dosegajo normalne delovne uspehe, ostali pa so zanj prikrajšani. To je nedopustno in bodo kršilce prijavili delovni inšpekciji. mestni, nikakor pa ne občinski!!« In kaj pravijo na vse to pri občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora? »Ugotovljeno je. da podjetje Kroj razpolaga samo z zemljiščem pod stavbo. S preostalim delom zemljišča, ki predstavlja po sprejetih urbanističnih dokumentih funkcionalno zemljišče njihove poslovne stavbe, pa razpolaga občina Murska Sobota V skladu z 51. členom zakona o stavbnih zemljiščih se nezazidana stavbna zemljišča tudi v mestu Murska Sobota lahko oddajajo brez javnega razpisa, če gre za smotrno izkoriščanje oziroma za zaokrožitev stavbnega zemljišča. za kar gre v danem primeru Cena za oddana zemljišča pa se določi po cenilnem zapisniku.« Tako je dobesedno navedeno v pisnem odgovoru. Kdo bo lastnik občinskega zemljišča? Da bi primer Se bolj natančno zatrjuje Emerik Zver. pojasnili, smo se oglasili še pri referentki za premoženjskopravne zadeve soboske občinske skupščine Marti Kuplen, ki hkrati opravlja tudi dela za sklad stavbnih zemljišč Povedala nam je: »Podjetje Kroj je dalo vlogo za vknjižbo lastništva zemljišča okrog svoje poslovne stavbe v Cvetkovi ulici v Murski Soboti V njej ugotavljajo, da je. zdaj to v lasti občine Po zazidalnem načrtu Murske Sobote je jasno, da ji pripada zemljišče okrog stavbe Kroja, kar izhaja tudi iz zakona o stavbnih zemljiščih, zapisano v 51. členu. Po tem določilu se lahko zemljišča brez javnega razpisa oddajo, če gre za smotrno izkoriščanje oziroma zaokrožitev stavbnega zemljišča Za to pa v danem primeru gre in se zemljišče lahko odda. Seveda pa se nikomur to zemljišče ne more oddati zastonj, ampak mora zanj plačati določeno odškodnino. Kroj nima nobenega dokaza, da je za to komu kaj plačal, zato je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč 29. maja letos sprejel sklep, da se omenjeno zemljišče lahko odda. Seveda smo o teni obvestili tudi Kroj ki bi po ocenitvi sodnega cenilca moral plačati odškodnino. Ker se s tako odločitvijo niso strinjali, nt pa tudi podpisana nobena pogodba. Kroj ne more biti upravičen do tega zemljišča « Dokopali smo se tudi do zemljiškoknjižnega izpiska z datumom 21. maja letos. V njem lahko preberemo, da je Temeljno sodišče Murska Sobota odločilo, da je stavbišče Krojevo. imetnik pravice do uporabe oziroma razpolaganja z zemljiščem pa je občina Murska Sobota. Torej so v zmoti vsi tisti, ki mislijo, da gre za nekakšno imaginarno občino. Nadalje zvemo, da po zazidalnem načrtu s funkcionalnim zemljiščem k objektu razpolaga sklad stavbnih zemijšič. dokler ga seveda ne odda investitorju oziroma lastniku stavbe. Takšna je torej resnica, do katere smo se uspeli dokopati. Upajmo le. da se bosta obe strani dogovorili o nadaljnjem postopku. ki bo v skupno korist. MILAN JERŠE Zahteve sindikatov Kolikšna naj bo plača? Sicer pa je zajamčena plača doslej znašala 18.500 tolarjev, medtem ko je vlada sedaj le predlagala dvig na 21 300 tolarjev, kar je še vedno manj, kot zahteva omenjeni sindikat. Zato Neodvtsnost-Kon-federacija neodvisnih sindikatov predlaga vladi ustanovitev skupnega organa, da v prihodnje ne bi več prihajalo do različne razlage zakona, ki sicer natančno opredeljuje določanje zajamčenih plač. Ne gre prezreti, da ta sindikat še vedno žulijo direktorske plače. Po njihovem mnenju le-te ne bi smele biti tajne, zlasti v družbenih podjetjih. ki poslujejo slabo, pa bi jih morali omejiti. Kot navajajo, naj bi bdi direktorji plačani po merilih, odvisnih od uspešnosti. Te kriterije pa mora vlada pripraviti čimprej. kajti v nasprotnem bodo v sindikatu Neodvisnost -prisiljeni storiti korake, ki niso prijetni Na vprašanje. kakšni so ti neprijetni koraki-.saj Konfederacija novih sindikatov doslej ni bila zagovornik stavk. odgovarjajo takole: »To bi bil lahko pravi generalni štrajk. ki ga Slovenija še ne pozna!« V tej zvezi so zanimive tudi pobude sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih, ki si je nadet naziv Vzajemnost, s katerimi naj bi izboljšali razmere ogroženih ljudi. Prva pobuda je. da bi nadomestila za brezposelnost sprotno usklajevati z rastjo povprečne plače, torej tako, kot velja za usklajevanje pokojnin. Menijo, da je sedanji petkratni razpon med najnižjim in najvišjim možnim nadomestilom neupravičen. 9.300 tolarjev na mesec, kolikor znaša najnižje nadomestilo za brezposelnost, je gotovo izpod vseh meril za preživetje, po drugi strani, meni Vzajemnost, najvišje nadomestilo 46.000 tolarjev ne spodbuja ljudi, da bi si iskali delo. Pravično razmerje bi bilo 1:3. vendar s pogojem, da bi se prej spremenila metodologija izračunavanja zajamčene plače, na katero se veže odmera nadomestila. M JER$E S tem aktualnim vprašanjem se že dlje časa ubadajo v sindikatih. Kot je znano, doslej z vlado niso mogli najti skupšnega jezika o tem. kateri znesek bi bil primeren. Vlada namreč svoje poglede utemeljuje s kritičnim položajem gospodarstva, ki realno ne omogoča višjih plač, sindikati pa vztrajajo, da je treba z mesečnimi osebnimi dohodki zagotoviti socialno varnost zaposlenih delavcev. In prav tu se najbolj kažejo nasprotna mnenja, zato doslej niso mogli uskladiti pogledov. V najnovejši zahtevi predsedstva sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zapisano, da se strinjajo z določitvijo novega zneska zajamčenega osebnega dohodka z veljavnostjo od L septembra 1992. Pri tem se opirajo na zahteve stavkovnega odbora SKEI Slovenije, da naj se določi zajamčeni osebni dohodek v neto znesku 18 150 tolarjev. Sicer pa je tako pobudo za povečanje najnižjega zajamčenega osebnega dohodka dalo vodstvo svobodnih sindikatov že junija. Pri tem pa soglašajo z obrazložitvijo. da se pri določitvi zneska zajamčenega osebnega dohodka upoštevajo zakonska določila, zato ne soglašajo z obrazložitvijo po kateri naj bi zajamčena mesečna plača predstavljala le 40 odstotkov povprečne plače in 70 odstotkov vrednosli košarice življenjskih potrebščin. V pismu ministrstvu za delo so tudi zapisali, da se mora za določitev zajamčenega osebnega dohodka do spremembe zakonskega določila uporabljati veljavna košarica in veljavna metodologija za izračun plač Oglasila se je tudi Neodvisnost-Konfederacija novih sindikatov Slovenije. ki spričo slabega jx>ložaja v podjetjih predlaga, da se zajamčena plača poveča na 23.000 tolarjev bruto Ugotavljajo namreč, da v sedanjih razmerah potrebuje tričlanska družina za preživetje najmanj 38.000 tolarja mesečno. Večina brezposelnih je doslej prejemala okoli 9 300 tolarjev an približno 80 odstotkov zajamčene neto plače na mesec. Kako se bo na vse te zahteve odzvala vlada, pa bomo kmalu zvedeli. MILAN JERSE 20 je družbenega . u. prav tohko 'J c neha powd«i pripeljani na J r, jih odplačali / ga tu zaslužili, dom pa je postal s tem. da si r ji »znanje«, ki ga Je ' Vltecivl djetje za njegovo »4 > Tako se posta?1)a n,.^-kdo je v podjetje p ■ vložil največ? Obljubljal je, da Delodajalec, ki m težavami navaja zaradi nedela ak dobro ve. daje delavcev zanj čas zastonj delo’"' . je delala in Jdaj0. Država ^ za čas usposabljam . kov zajamčene p stroške in malico- if g Ljutomerski - d, upravičeno uli podjetje kljub -zaradi vsega lastnikF z delom. Tudi J -more kar tako z P । je takrat, ko^rojZv^ , obljubita! širitev P zaposlovanje j P' pa tudi denar drza\ plačevalcev'^pAW ':i S j* D * s % S 'm. S Si Ali so odpadki iz Leka , neško^. pri teffi Pa * valci * neprijeten v postavlja . A ,1 nova ski con* okolje m a 1 stfoito^. ljudi Neka i - k 0« »/.S® Vlh m ,8, eknl^ - “4,■ siS V !& •»k ki Jh । padko^' an1 L‘ nroizvodnp vendar n-njaki tud« odP^ J N* 9 v katerih ^Uiodli^, S/. anal' h>n!o,!‘ ■ pniei« Energija m življenje Ko slišimo za gornje besede, takoj pomislimo na dolgoročnejše poslanstvo celotnega energetskega razvoja na prehodu v novo stoletje, ki v ničemer ne bo Škodovalo človeštvu. V današnjih razmerah je dilema. koliko sta ves nadaljnji napredek in usoda bivanja medsebojno povezana, vse aktualnejša. Odgovornost energetikov za ta razvoj je namreč očitnejša po letu 1974, ko je svet doživel resno naftno krizo, nadaljuje pa se do leta 1980. ko so povsod po svetu mrzlično iskali tudi nove vire energije Ob vstopu v 21. stoletje pa se posebej v razvitih delih sveta spopadajo z omejitvami pri izboru energetskih tehnologij, da v praksi lahko zadovoljijo ener- ,K. getsk« . , ""r L S tem r g ogrozi'1. ^pt* i okolja- r’ Pf -P > sl.san r »P . fr .uhp" Hkrati P\, se sS- rvi |cdr»a jgU t t • S,da. neii" .! ten sc «* A § ■IS $ I?. k V v' r vračati setoit OS®)1 i mi11 L žejnem prehodu Šentilj pravijo: blago s tovornjakov se carini ^anjosti'države; tam izginjajo prevelike količine »vzorcev« Sanitarni inšpektorji nepotrebni! llrf 10^' ■a» itiai^ druP1"1 o P* (4. 5,^ p g 0^' j«1 ““hitvanje, napačno sklepanje, neeenaka »valovna dol-PrehE ,IS{ škrat - vse to je botrovalo, da smo obiskali ti $en,Aj 'n da bomo tudi v našem tedniku nekoliko in enili problematiki dela mejnih veterinarskih in in TSpek,orJ‘‘v- 27. avgusta smo v uvodu v intervjuju ■ ■ i ,0Pem Republiške veterinarske uprave Andrejem Ipig^*1''1 faine nepravilnosti, ki se pojavljajo zaradi pod-id j 1 ye,erinarskih in sanitarnih inšpektorjev na meji, med ttginotje velikih količin mesa, lignjev in sira na meji 'ii ii/0^ me-int‘ veterinarske inšpekcije za Maribor, Sre-» ne končuje, kajti ' "pek'orji (po mnen’u lBkr^"^aPf?led0Van’em Ž,‘ km !zvora posegajo । k dela veterinarskih 'k orim^s pa Je tudi. da se ■ 'fein a odvtemanje prc- 11 Sijj D vzorcev mesa, lig-feiCSn)U šofeiiev ne k Slvar’ taz6istijo. z , , Po na račun novi-K?° tokrat tudi za-li"* 0owata Troianovi2a. na traku' šiguv? ""no preveč papir-1^'tf k>koi,J, ni več (akSnih klk. ^tal( £mo bih «■ ' 'Pa ?»Ce ?aJe nekdo Kk-^PtitiS ,sem na mei° i- £ V*' sleC ohko in •o^0 Ko^l daT papiria- ne "liriki bl preJ Priklical >eoa ’ kakšni so po-R^feb1 tega' To ’e h in bl v' h0*611 P«-^"^te potnega li-a,° ce'° NU eno-tli J,, e ln priimek m la so dobile ’ i' 'Priznale Slove- ’’i?striirbrzna,e » S čaka<' P«! ' ZlR' ' "fs tal'1 s3"™00 do a.r b- ■ ■ ,aka šofer le mi- Srebrni MOS 92 V nedeljo se je v Celju končal jubilejni 25. mednarodni obrtni sejem (MOS 92), ki se ga je udeležilo rekordno število razstavljalcev in obiskovalcev. Na njem so se predstavile tudi obrtne zbornice iz Pomurja ter nekateri večji obrtniki. Tako obrtna dejavnost kot tudi obrtni sejem preraščata v vse I pomembnejši in upoštevanja vreden dejavnik slovenskega gospodarstva V prihodnje bo morala slovenska vlada še kako upoštevan tudi mnenje obrtne zbornice, kar bo moralo biti določeno že v slovenskem obrtnem zakonu, ki naj bi ga sprejeli v čim krajšem času. Osnovna usmeritev pri sestavi novega zakona bo možnost I opravljanja dejavnosti obrtnikov v vseh pravnoorganizacijskih oblikah in brez omejitve v številu zaposlenih, zgledovali pa naj bi | se po avstrijsko-nemškem modelu. Od 11. do 20. septembra se je na MOS-u 92 v Celju zvrstilo tudi precej pomembnih posvetov, srečanj in predstavitev Prvo sejem- I sko soboto se je posebej predstavila Madžarska, v četrtek Avstrija in v soboto Nemčija; Obrtna zbornica Slovenije je vse sejemske dni od 10. do 13. ure ter od 14. do 17. ure nudila strokovno pomoč in informacije vsem sedanjim in prihodnjim obrtnikom s pravnega . področja, o kreditiranju, tujih vlaganjih, davčni zakonodaji, izo- j braževanju. katalogu slovenske obrti ter borzi podatkov in regi- I siru. Velik dosežek je prav gotovo podpis pogodbe o Podjetniški pospeševalni mreži Republike Slovenije, ki naj bi bila temeljna oblika pospeševanja podjetništva, malega gospodarstva in obrti v Sloveniji, Pogodbo so na celjskem obrtnem sejmu podpisali predstavniki ministrstev za malo gospodarstvo, za delo ter za znanost in tehnologijo, republiškega zavoda za zaposlovanje. Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Slovenska zbornica obrti in podjetništva je sklenila pozabiti siara nesoglasja z obrtno zbornico, kljub temu pa vladi zamerijo, da niso k podpisnikom pogodbe prišteli tudi te obrtne zbornice, katere izvršni direktor je Ingo^Paš; prav tako očitajo vladi zavlačevanje pri registriranju Združenja zasebnih delodajalcev, ki bi želelo sodelovati tudi v državnem svetu in sklepanju socialnega pakta. Nezadovoljna z dosedanjim položajem so tudi zasebna mala podjetja, ki zaposlujejo skupno kar 23.600 delavcev Mala družbena podjetja in podjetja z mešano lastnino zaposlujejo 55.000 delavcev, skupno pa so v obdobju od januarja do junija ustvarili 16.8 odstotkov vseh prihodkov Republike Slovenije. Svojo prihodnost vidijo podjetniki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (s posebnim statusom) ali kot Zbornica malih podjetij. BERNARDA B. PEČEK Za nekoga je to le dolgotrajen carinski postopek, pa če je treba čakati na meji ali v notranjosti? »Na meji tukaj pošiljka m čakala; največ četrt ali pol ure. In vse žive živali so prišle prej na vrsto. Pošiljka ni čakala zaradi carine, ampak zaradi sanitarcev - tudi po 48 ur. Veterinarski inšpektorji imamo redne sestanke, se pogovarjamo o problemih, če je kakšen zapleten primer, lahko kličemo Leniča na zasebno številko. Dobro sodelujemo tudi z občinskimi veterinarskimi inšpektorji« Kaj pa s sanitarno inšpekcijo, imate z njo kakšne stike, sodelovanje? »Nič, imamo samo trenja Kakšne stike naj imam s službo, za katero menim, da je popolnoma nepotrebna. Druga področja, na primer pri uvozu kozarcev, embalaže za živila, pločevinke, zamaške. dodatke za živila, ki niso živalskega izvora. to ima sanitarna inšpekcija, s tem mi nimamo nič. Samo nad živimi živalmi in vsemi izdelki, surovinami, izdelki in odpadki živalskega izvora!« Živila živalskega izvora so v embalaži. zato naj bi oboje pregledovali sanitarci? »Ali se sveže svinjske polovice pregledujejo zaradi embalaže? Ali se zaradi embalaže pregledujejo zamrznjene goveje četrti?« Sanitarci tudi pravijo, da je njihova osnovna skrb zdravstveno varstvo potrošnikov? »Pa logična stvar! Samo ne na meji, ki je popolnoma celovit, idealno zaprt krog. Za to obstajajo restavracije, tovarne z živili, objekti, kjer morajo kontrolirati čistočo delavcev, natakarjev, kuharjev. posode, hladilnikov itd itd.« Veljetno je s predpisi določeno tako, da morajo biti na meji tudi sanitarni inšpektoiji, zato sprašujem. kaj se mora z novimi predpisi, ki bodo sprejeti 1993. leta spremeniti? »Trdim, da je ra služba, ki je sedaj pri uvozu, popolnoma nepotrebna Pri izvozu jih ni! Zakaj? Ker izvozni certifikat piše občinski veterinarski inšpektor in tako je tudi v Avstriji. Nemčiji... Nihče drug! Zato se nam - to sem že reke! - smeji vsa Evropa zaradi podvajanja pregledov. Zakaj jih ni pri izvozu? Ker prvič nimajo ustrezne kvalifikacije, drugič pa jih ne bi nihče priznal « Povedano zapisala: BERNARDA B. PEČEK njega koščka, je občinski veterinarski inšpektor, ki mora biti prisoten pri razkladanju na notranjih carinarnicah in po potrebi takrat tudi vzamejo vzorce (če smo bili že prej obveščeni, da gre za sumljivo območje). Preiskave so lahko kemične. bakteriološke ali radiološke« Tudi sanitarni inšpektorji odvzemajo vzorce? »Ta vzorec ne more odvzeti ne veterinar na meji, še manj pa sanitarni inšpektor, ki nima niti ustrezne izobrazbe - večina jih je tehnikov; če bi vam pokazal, imam fotokopije njihovih odločb, ki so jih napisali, da se zavrne pošiljka. To je, da se človek kota od smeha, kaj je tu napisano. To meso se naklada v treh, štirih, petih ali desetih klavnicah. Ta. ki je na meji, vidi samo zadnji del. Spredaj so lahko »mrtvi žandarji«, kakor rečemo bolj v hecu. Zato sem rekel, da se v ta krog veterinarskega dela ne sme vpletati noben drug, ker nima te pravice, niti ni v tem logike. Samo veterinarski inšpektor, ki je prisoten pri iztovoru, lahko pregleda celo pošiljko. Tale samta-tec. ki se pojavlja na mestu carinjenja, kjer se pošiljka carini v Mariboru. Celju ali drugod, ravno tako lahko vidi le to. kar vidim jaz na meji. Pošiljko lahko vidi le tisti veterinarski inšpektor, ki je prisoten p n iztovoru.« Kdo je kriv za zastoje, za izginulo blago? »Če pride pošiljka sem na mejo v soboto, jo mi pregledamo, identificiramo pošiljko, če so seveda vsi papirji v redu Mi pošiljko potrjujemo. uvoz je tako dovoljen m lahko gre na mesto iztovora Ampak vmes - evo, to je tisto - se pojavlja nepotrebno podvajanje pregledov s strani sanitarnih inšpektorjev in pošiljka čaka. Ker je prišel z blagom v soboto ob 10. uri, je že prepozen za tisti dan, da bi to carinil, in čaka do ponedeljka 48 ali 24 ur. In takrat, po tolikem čakanju (ne na meji) v notranjosti se je tudi zgodilo - dokazov pisnih nimam, ampak le izjave šofetjev, občinskih inšpektorjev, uvoznikov - da so pri teh pregledih zmanjkale takšne mase mesa, lignjev, sira in tistega in onega in 50 kilogramov slanine in tako dalje, da ne bom vsega našteval. Zakaj? Zakaj se sprašujem, ko pa za eno kemično preiskavo zadostuje lOdag oziroma odvisno od tega, s koliko kilogramov je vzeti vzorec.* in vprašala Pred petimi Jeti je devetega maja šla čez Šentilj taka in taka pošiljka; ali imaš to evidentirano? Na kartici vidimo - je šla ali ni šla. Špedicija kasira, mi le izpišemo račun« Kako pni eku postopek, kjer je potrebno sodelovanje veterinarskih inšpektorjev? »Šofer, ki že pozna postopek, ve točno, da mora priti najprej sem in potem naprej. Ce nima ustreznih uvoznih ali tranzitnih papirjev, ve, da mora najprej na špedicijo in nato sem Če pride na carino brez našega žiga, ga carina pošlje najprej sem; za drugič bo že vedel Veterinarska inšpekcija ima po vsem .svetu kontrolo od umetnega osemenjevanja do brejih živali, zrelih živali za transport itd. do nadzora transporta, nakladanja, razkladanja. V klavnicah, kjer živino raztovarjajo, se spet pojavi veterinarska inšpekcija; prav tako pn zakolu, saj mora udariti žig. da je žival zdrava in lahko gre v zakol. Prav tako je veterinarski inšpektor prisoten pri nakladanju te surovine, mesa, odpadkov ali gotovih izdelkov. To blago prihaja na našo mejo bodisi kot izvozno, uvozno ali tranzitno. Na meji potrjuje - identificira - pošiljko mejni veterinarski inšpektor. Jaz imam Še navado, da napišem: vzorec za preiskavo ni odvzet na meji v Šentilju. Se pravi, da prihaja k občinskemu veterinarskemu inšpektorju. Zakaj to? Ker večkrat pride pošiljka zamrznjenega mesa, na primer 20 ton zamrznjenega mesa bodisi v kartonih ali kosih. Nemogoče je pregledati celotno pošiljko, ker za to ni pogojev. Kje naj bi iztovarjali to meso? Nihče na svetu na nobeni meji tega nima. Edini, ki ima res možnost, da vidi celotno pošiljko do zad- Na celjskem sejmišču je bila minule dni največja gneča v tim. Hiši obrti, na razstavnem prostoru ob hali A, kjer so predstaviti lončarstvo. umetno kovaštvo, kiekljanje idrijske čipke, izdelovanje skodel, izdelovanje gorjuških pip. ročno izdelovanje papirja, pietar-stvo in izdelovanje predmetov iz stekla. K fr^ii od 1 d0 20 Je ’ ov«. male ži-Perutnina. poižk kartice so večne Je Larina poklicala u prenesejo Si »K j kot tiči StJ1 * državi - ali si lahko privoščimo, da mivresa ni- spremenimo v njive vse količkaj ■ k^^lih io' pri tem pomeni 11)1) ha travnikov ob Črncu () čem sanjajo ornitologi in kaj hočejo kme-"f8vtaprav ptiči? 1 111 tnitno. Pravijo, da 1 - nelu, jut prav go- n . 'e t drevjem m ^bj^llii'^ 80vorij°- da ' h'i' ■' J* ^^^Ujcjo dolgo ■; l0p,eradi naraščajo- 1 Vmes 4 J Vmes [KllikeLq Potreb' nwdrosIr je st- u'e' Neko-v ra,da vedno X ''tih’*''1 leti Vr1ni Pt^ršini t. SjhJ‘Ak(.o’ 1 sorazmerni) V i k*. a cnaki povr-ietih'’" vrl zuliva-A/"' "Seveda. ko je 1 llf, / D mr-piše v ■ v uM!?1 ” lLtj Hi-m siujlt la le 549mm padavin (povpreček za leta 1928-1932 je bil 609mm) tu postaja v Trtkovi na Goričkem le 634 mm v primeri s povprečkom 820mm za leta 1928-1932«. Nizek povpreček kajpada. Domala za polovico manj kot, n pr . v Ljubljani, piše Ilešič. »Izboljševalci« ne mirujejo V lendavski občini nameravajo melionrati tudi »približno 100 hektarjev zamočvirjenih travnikov ob potoku Črncu, dobrih 800 metrov nižje od Copekovega mlina pri Mali Polani«. Tako pišejo slovenski, predvsem pa ob-murski javnosti iz mednarodnega Društva za opazovanje in proučevanje plic Slovenije (DOPPS) v Ljubljani. Potem nadaljujejo, da ti travniki »verjetno sodijo med poslednje primere tovrstnih habitatov pri nas. Zaradi neredne košnje so se ponekod razbohotile grmovnice, ki pa jih še ni toliko, da b> travnike ogrozile in prerasle. Travnike deli na dva dela poiok Črnec m utrjen kolovoz« 1'ranc Bračko v imenu Komisije za varstvo narave pri DOPPS predlaga, da se zamočvirjeni travniki zavarujejo kot naravni rezervat Oblast naj bi med drugim tud, preučila, če bi bilo zemljišče možno odkupiti. Nadalje predlaga, naj se »uvede režim vsakoletne košnje, ki naj bi bila šele julija ali avgusta. Redna košnja trave je pogoj za življenje travnika. Drevje, grmovje in trstičje naj ostane na sedanji stopnji zarasti«. Za koga naj ostane? Ali ne bi bilo pametneje, če se nad travnike spravijo izboljševalci, torej mglioratorji in jih preuredijo v njive - po svoji podobi m sličnosti' Dejstvo je tole: če bodo meli-onrali stari znanci iz preteklosti, potem te površine še za njivsko obdelavo ne bodo dobre. Edino, kar oni vedo, je izsuševanje. Namakanje prepuščajo samo bogu, čeprav je stara modrost, da si moraš pomagati sam. če hočeš, da ti bo pomagal tudi bog Kakšni tiči! Naših kmetskih tičev, ki so doslej »urejali« kmetijska zemljišča. še ni prišel gledat in se od njih učit nihče. Ne od vzhoda in ne od zahoda Kako tudi bi. ko pa smo letos še enkrat spoznali, kako slabo se razumejo na urejanje. Namakanje so uredili samo na nekaj cmeravih hektarjih pa še tam povečini ne učinkuje. Vodo speljati s površine, to ve vsak. Samo motiko potrebuješ. Kaj Šele, če imaš buldožerje' Od tega, da »se nekaj hodi gledat«. imajo nacionalna gospodarstva v vseh pametnih državah večje koristi kot od slabih melioracij. Turizem je močnejši »svetovni gospodarski dejavnik« kot kmetijstvo. Čeprav je seveda kmetijstvo osnova življenja Brez kmeta ne bi jedli! Toda, glejte ptice pod nebom, ne sejejo in ne žanjejo, pa vseeno ne pocrkajo od lakote! Ljudje danes več potrošijo za obiskovanje gledanje in opazovanje kot za kmetovanje. Saj to seveda ni prav, toda zaradi tega ni nič manj trdno ekonomsko dejstvo. Nemara bo kdaj spet tako, da se bo več ljudi ukvarjalo s kmetijstvom. kot jih to v razvitem svetu počne danes Do takrat pa je zaradi nacionalnega proizvoda potrebno upoštevati ekonomska dejstva. Koliko pa se bo povečala nacionalna kmetijska proizvodnja, če se onih 100 hektarjev ob Črncu za Malo Polano spremeni v njive? Za nekaj kilavih tisočink odstotka. Medtem ko se proračun lendavske pa tudi soboške občine lahko zviša za nekaj krepkih odstotkov, če se travniki proglasijo v naravni rezervat in. oprostite zguljeni besedi, vključijo v turistično ponudbo. Ptiči prinesejo več kot tiči! Cvrčalci, penice, kobiličaiji, trstnice Pomembne vrste ptic, ki so bile ugotovljene na malopolan-skih travnikih in so omenjene v dopisu DOPPS. so naslednje: pisana penica (Sylvia nisoria), vrtna penica (Sylvia borin), kobi-ličar (Locustella naevia), rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis). bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) in pa seveda (bela) Štorklja (Ciconia ciconia). Pisana penica: velika je dobrih l5cm. krila so temno-rjava. po hrbtu je pc-pdnaio-rjava, po prsih je belkasta s temnejšimi polmesečastimi vzorci, rep je dokaj dolg. Je pridna pevka. Slavni biolog Brehm piše, da rada zahodu, sicer pa je »krasen pevec«, kot pravi o njem Brehm. (slika 3) Rečni cvrčalec: 15cm. zgoraj prsteno-rjav. noge rožnate Brehm omenja nekega grofa, ki je preverjal samički no navezanost na zarod in je tokrat streljal mimo gnezda, pa se je vedno takoj vrnila. (slika 4j gnezdi blizu rjavemu srakoperju. kar naj bi. z ozirom na podobnost njunih oglašanj, izražalo njeno varovalno prilagoditev. .. (slika 1) Vrtna penica: olivno-rjava. za kak centimeter manjša od pisane penice Brez kakšnih posebnih znamenj toda zalo toliko lepše poje O njej govorijo kot o ptici, ki ima »tiho, vendar dejavno življenje«; ne moti ne ptic ne ljudi, do katerih je dokaj zaupljiva. (slika 2) Kobiličar: l3cm, zgoraj je ohvnoze-len. mučno črtast. zelo nerad leti. V bližini gnezda poje šele po sončnem Štorklje ne bomo posebej opisovali. Se na avtomobilskih oznakah so. Bo prav, če jih ne bo na travnikih? Tako mi poje ptičica... S preprostim računom je potrebno dokazati, da imajo malo-polanski travniki večji učinek v nacionalnem proizvodu, če se jih pusti takšne, kakršni so. kakor pa če se jih spremeni v njivske obdelovalne površine. Podatek o kmetijski donosnosti je možno navesti, pač odvisno od tega, s čim bodo površine zasejane Turistični učinek, povezan z ekološkim, kajti ptice z vzdrževanjem ravnovesja pomagajo na njivah, je večji. Dokaz? Svetovna ekonomija, v kateri je turizem čedalje močnejši, saj s prvega mesta izrinja avtomobilizem. ŠTEt AN SMEJ stran 6 sociala, šolstvo, zdravstvo Zoper tobačni dim Politična igra je uspela Minil je teden troja proti kajenju, akcije Rdečega križa Slovenije, v kateri so ponovno opozorili na posledice kajenja za človeka in onesnaževanje našega bivalnega prostora s cigaretnim dimom. Poleg industrializacije, ki neusmiljeno uničuje naše življenjsko okolje, tudi kajenje ali cigaretni dim dodaja svoje in povzroča številna obolenja. Ugotavljajo, da je smrtnost med kadilci do trikrat večja kot pri nekadilcih in vsak osmi kadilec, ki dnevno pokadi deset cigaret in to od 20 do 40 let, umre za pljučnim rakom. Vdihavanje tobačnega dima je škodljivo, pa tndi neprijetno za nekadilce, saj jih pogosto boli glava, občutijo slabost in ščemenje v očeh. Še posebej se v zakajenih prostorih slabo počutijo astmatiki in srčni bolniki. Tako je na zadnjem zasedanju vseh treh zborov »pogorel« tudi Dane Katalinič. ki je bil kandidat za ravnatelja Vzgojno! zobraže val n ega zavoda Murska Sobota (skupno vodstvo otroških vrtcev). Na svet zavoda sta v razpisnem roku prispeli dve prijavi - poleg Ka-taliniča se je za to delovno mesto potegovala tudi dosedanja vršilka dolžnosti ravnateljice Marjeta Obalova. ki ji je pretekel prvi mandat. Velika večina delavcev Zavoda je podprla kandidaturo Daneta Katali-niča, ki ima višješolsko izobrazbo (končano pedagoško akademijo), Oba lova pa le srednjo vzgojiteljsko šolo. Ka-taliničevo kandidaturo je podprta tudi občinska komisija za volitve in imenovanja. Ko je že vse kazalo, da mu bodo dali soglasje tudi vsi trije zbori občinske skupščine - predsedujoči je dal predlog na glasovanje in ZA je dvignilo roko 57 delegatov, kar je bilo dovolj -je nekdo brž zahteval, da preberejo anonimko na račun kandidata. Nekateri so mu takoj pritegnili, kot da bi vedeli, kakšna je vsebina in kaj se lahko zgodi pri ponovnem glasovanju. Anonimno pismo so nato res prebrali, nato pa je prišlo do dokaj burne razprave in potem do ponovnega glasovanja. Rezultat je bil takšen, kot so si želeli Kataliničevi nasprotniki - en glas premalo. Politična igraje tako usp^ Vprašati pa se kaže, ali je ’ fes demokracija, če se delegati (v prihodnje poslani odločali na podlagi anonimna pisem, ki jih lahko vsakdo» ptše o vsakomur. Zdaj bo najbrž moralo itivW znova. Koliko nemira bo * povzročilo med delavci * ” cih. kar se bo prav gotovo nalo tudi pri njihovem cr z otroki! Pa je to res prav- JOŽE 0^ ■4. * 4» IM s št' Slovenija pa je pripravila tudi zakon o omejevanju tobačnih izdelkov, ki ga bodo potrdili v skupščini. Zakon omejuje kajenje v javnih prostorih in na delovnih mestih, zmanjšuje prodajo tobačnih izdelkov, pa tudi vsebnost škodljivih snovi tobačnih izdelkih. Predpisana je tudi embalaža cigaretnih zavojčkov in reklama zanje. Kadilci naj bi z vsakim kupljenim zavojčkom plačali tudi »tobačni tolar«, zbrani denar pa bi uporabljali strogo namensko. Akcija za omejevanje in zmanjševanje kajenja bo v pri- hodnje ena pomembnejših, kajenju pa bi se morali prvi odpovedati prav zdravniki in zdravstveni delavci. Občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota aii koordinacijski odbor zoper zasvojenosti, ki je začel z delom, je v tednu boja proti kajenju objavil osnutek Društva nekadilcev, kar pometli, da ponovno poskušajo pridobiti Člane in oživeti delo društva. Tovrstnih društev je v Sloveniji že nekaj, v Soboti pa, kljub Že nekajkratnim akcijam, še niso uspeli zbrati dovolj članov. MH Foto: N. Juhnov Pomoč z Rdečega križa V Sloveniji je Rdeči križ razdelil 50 tisoč paketov z živili za begunce aii razseljene osebe. Petintrideset odstotkov te pomoči je dal visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih, deset odstotkov je iz blagovnih rezerv republike Slovenije, prav toliko je iz skladov Rdečega križa Slovenije, ostalo pa je pomoč mednarodnega komiteja Rdečega križa iz Ženeve in nacionalnih društev Rdečega križa posameznih držav. Največjo pomoč za razseljene osebe pa je do sedaj prispevala Avstrija. Vendar pa se ta pomoč, po dogovoru, izteka z oktobrom, novega dogovora pa še ni. Od konca aprila pa do sedaj je soboški Rdeči križ razdelil 429 paketov z živili. Poleg tega so begunce, ki so pn družinah, razdelili tudi blago, ki so ga kot pomoč razseljenim osebam zbrali v občini in kar so dodatno dobili iz republiškega Rdečega križa. Pomoč v obutvi in odejah pa bodo potrebovali še pred zimo. Na soboškem Rdečem križu pa so tudi opozorili, da darovano jx>-moč v begunskih centrih sme razdeljevati Rdeči križ, saj ni dopustno, da bi pomoč razdeljevali po verskih ali drugih nesprejemljivih merilih. Darovalec pa seveda lahko pove, kdo naj pomoč dobi, prav tako pri razdeljevanju lahko sodeluje. MH Brez dela in denarnega nadomestila O stečajih nodietii smo zanisali že marsikaj, iih ocenili z različnih moči. skupna Številka P O stečajih podjetij smo zapisali že marsikaj, jih ocenili z različnih zornih kotov, sedaj pa stopa na plan vprašanje delavcev, ki so zaradi stečajev izgubili delo, nove zaposlitve niso dobili, izteka pa se jim tudi pravica do denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od tega, koliko Časa je delavec bi! zaposlen in traja od treh do 24 mesecev. Po tem delavec lahko zaprosi za denarno pomoč, ki jo dobi. Če je družina socialno ogrožena, prejema pa jo, skupaj z denarnim nadomestilom, največ do treh let. V avgustu je denarno nadomestilo in pomoč, po podatkih območne enote Zavoda za zaposlovanje. prejemalo 3140 brezposelnih ali 40 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve, kar 2560 (81 odstotkov) pa se bo ta pravica iztekla do konca decembra. Čeprav moramo upoštevati. da se bo slednji podatek prav gotovo spremenil, saj se bodo nekateri v tem času zaposlili ali samo začasno prekinili s koriščenjem te pravice, pa je j"asno. da bodo Številni delavci, ki so ostali brez dela zaradi stečaja, kmalu ostali tudi brez denarnega nadomestila ali pomoči oziroma te socialne varnosti. Čas za izplačevanje nadomestila ali pomoči se izteka, ti delavci pa imajo zelo majhne možnosti, da bi se ponovno zaposlili, saj je večina že starejših, pa tudi dela ni. Kaj bo z njimi, se sprašujejo. Toda na pomurskem zavodu za zaposlovanje menijo, da se kljub temu, da bodo sedaj številni Črtani s seznama prejemnikov denarnih nadomestil m po- moči, skupna Stevi/tcu r--rukov socialne varnosti pn "k' ne bo bistveno zmanjšala- w’ pomeni, da bodo tiste, ki odšli, nadomestili novi. N«' te ra pomurska podjetja so u' mreč že napovedala P1^' ' delovne sile, pa tudi stečaj “ bodo spet začeli. Napovedi ’• rep ki samo pritrjujejo ust'^ ki govorijo, da bo socialna ■■ ska še najbolj pritisnila pra' jesen in zimo. Tu je nantre v suša in zapirajo sc vrata sen. skemu in priložnostnemu so na območni enoti Zavoda za zaposlovanje ue°tavl’a|i- da brezposelnost znova naraščaj jav7n^esew^ junijem število iskalcev dela v P" povečalo za 3000 oseb ali kar za 4 odstotke. Brezpos^ium s® namreč pridružil, predvsem mladi, ki so končali sošnjir je po podatkih območne enote delež mladih, starih & med brezposelnimi znašal v juniju 42,4 odstotka, vjjh|u 1 je dvignil za 2,2 odstotka ali skupai 44,6 odstotka. ,j1ve ri, teC k’10 v Pomurju 7853 iška « i£vSa*-(lanskega decembra 7741), v radgonski občini 1*1 913 'n v ^o^' občini 34"' ’ iskalcev dela jih ima 3407 izobrazbo od tretje do sedm^£ ^1'^ T? pTVe zaP°Mveje 1871. mladih do 2? -'^esti deJa Po stečaju podjetja 2038 Stopnja m m občini 20.7-odstotna. v lendavski 1 ■ • 13.2- merski 12.7 m v soboški občini 13 2 ali v PoP.un odstotna. 4 t ‘■s S n S * Za pribežnike ni vec potrdil o begunstvu Slovenska vlada j« sprejela sklep, da se meja za begunce iz Bosne desetega avgusta zapre. To pa tudi pomeni, da na Rdečem križu tistim, ki pridejo do njih in prosijo za potrdilo, da so begunci, tega ne smejo izdati. Niti ne za tiste, ki dokazujejo, da so bili tu še pred desetini avgustom, saj je namreč pri nas še precejšnje število pribežnikov, ki se niso prijavljeni in-niso zaprosili za status begunca, pa tudi meje ni mogoče po poloma zapreti. Izjemo lahko naredi ustanovljen republiški urad za begunce, ki pa ni naredil še nobene izjeme. Pribežnikov ali razseljenih oseb tudi ne morejo vračati, saj jim Hrvaška ne dovoli prestopa meje, niti tega, da bi domov potovali po njihovem ozemlju. NaKSen je potem sploh postopek, da pribežnik, ki pa nima statusa begunca, lahko biva pri nas? Potreben je postopek za bivanje tuica pri nas. Z osebno izkaznico se mora prijaviti na postaji milice in pove, kje bo bival To dovoljenje, ki ga dobi, velja potem trideset dni. Po tem se mora prijaviti na sekretariat za notranje zadeve in zaprosi za prijavo začasnega bivališča, ki se lahko po šestih mesecih spet podaljša do treh let Po tem Času pa lahko prosi za stalno naselitev. Navodilo, kakšen naj bo postopek, so na Rdeči križ dobili iz republiškega urada za begunce. MH Gradnja v vi donskem begunskem centru V soboški občini je 480 beguncev iz Bosne in Hercegovine. 223 jih stanuje pri družinah, 257 pa v dveh zbirnih centrih v Domanj-ševcih in Vidoncih. Ker pa noben zbirni center ni primeren za bivanje pozimi, je soboški izvršni svet sprejel sklep o dograditvi in preureditvi prostorov v Vidoncih, kjer hi lahko pozimi bivalo tudi do 500 ljudi. Z gradbenimi deli so že začeti, predračunska vrednost del, ki naj bi jih končali 15. novembra, pa je 15 milijonov tolaijev. Denar za gradnjo in urejanje centra gre iz občinskega proračuna, vendar je republika zagotovita, da ga bo povrnila. Pomoč pri urejanju prostorov centra je ponudilo tudi mesto Ingolstadt. in sicer za urejanje centralnega ogrevanja. MH Denar za obnovo ambulante Urejeno zdravstveno varstvo je velikega pomena za prebivalstvo. Tega se zavedajo tudi v Martjancih, kjer telijo obdržati tudi v prihodnje zdravstveno ambulanto. Ker pa le-ta deluje v vaških prostorih, ki jih je potrebno obnoviti, je bila dana pobuda za zbiranje denarja. Predstavniki krajevnih skupnosti in vaških odborov v 36 krajih, kjer živi 9.650 prebivalcev, ki gravitirajo k zdravstveni ambulanti v Martjancih, so se dogovorili, da bodo za obnovo ambulante in ureditev centralne kurjave zbirati prispevke po 100 SIT na prebivalca. V ta namen so tudi poslati pisna obvestila vsem krajevnim skupnostim in vaškim odborom, ki naj bi izvedli zbiralno akcijo, Ker pa so se med ljudmi razširile govorice, da bodo zdravstveno ambulanto v Martjancih ukinili, je akcija zastala. Kot nam je povedal predsednik vaškega odbora Martjanci Franc Gomboc. so se s predstavniki Zdravstvenega doma v Murski Soboti dogovorili, da bo zdravstvena ambulanta v Martjancih delovala tudi v prihodnje, potrebno je le nujno urediti prostore in centralno kurjavo. Zato organizatorji akcije prosijo predstavnike vaških odborov m prebivalstvo, da čimprej zberejo potreben denar za obnovo ambulante v Martjanci h.‘Del a bi namreč bilo potrebno opraviti pred zimo. r M Hruške debeluške na veji pri beltinskem Culibrku so visele, po ISO na vsakem drevesu, in bilo bi jih še več, Če jih ne bi pobrala suša. Zdaj je, kar je... viljamovk bo kljub vsemu dovolj zanje, za sorodnike in znance. Trud je poplačan. (J. G.) Foto: NATAŠA JUHNOV afb raziskovalci Še letos bodo znani reta p ziskovalne naloge : ’ ■■■' sticidi in zdravje; v ok , za varstvo okolja jo ' -‘, ,.-er Gruškovnjak. ki lf ^vetarj’ eJ' J -Jp l Društvo za varstvo okolja Po-mutja se lahko letos pohvali s kar nekaj uspešnimi akcijami. 5. in 6. junija so uspešno organizirali dobro obiskano prireditev ŽIJTEK, ki je spadala v okvir praznovanja 20-letnice društva. Povzetek junijskega dogajanja in referatov bo predstavljen v jubilejni jesenski številki Lipovega lista, ki ga bodo prav tako izdali ob 20-obletnici društva. 28. in 29. avgusta je društvo sodelovalo pri organizaciji mednarodne prireditve Spust po reki Muri, ko so se skupai z avstrijskimi gosti s čolni podali po toku reke Mure od Cmureka do Kroga. Največja želja članov pomurskega društva za varstvo okolja je, da bi k sodelovanju pritegnili nove člane, predvsem mladino. Že lani so pripravili programe za opravljanje raziskovalnih nalog na temo varstva okolja; od skupno 39 šol-v Pomurju so se vabilu odzvali na 15 šolah. Letos bi nadaljevali po podobnem programu kot lani, zato že sedaj vabijo Šolsko mladino in učitelje, da se odločijo za raziskovalne naloge in pomagajo poiskati vodnjake, popisati odlagališča odpadkov, poiskati staro arhitekturo, znamenita velika drevesa ugotoviti način prehranjevanja nekoč in danes in življenje v sladkovodnih vodah. Kmalu bodo v okviru Zavoda za Šolstvo pripravili srečanje s kemiki in biologi na pomurskih šolah, na katerem se bodo natančneje dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Oblikovali bodo posebno skupino strokovnjakov, ki se bo ukvarjala s šolsko mladino in vzgojo v duhu varovanja našega okolja. ................. Na ta način bodo lahko tudi zaprositi za sredstva Ekološkega srednjeevropskega centra v Budimpešti. ki bi jih pn uresničevanju načrtovanih raziskovalnih nalog zelo potrebovali. Program višji medicinski delavcu -'etje končali s prvo et^ jO-v kateri so izpolnili ‘ f.-1 anketirali so nakljud^ . ljudi v Pomurju, ki sope >ncc-1 v pet skupin: družil” • ' i. ;- / traktoristi, prodajalo i v drugi etapi naj bi P / vzorcu permanentno y l zdravstveno stanje te • ' I «J Zdaj je na vrstiu 'J obdelava podatkov- I Društvo pa se PV* redni letni obCm zb' Vidoma novembra goni. Moli‘venl dom« j kičanu ut , >lt bodo ''i— .nu ' opravi ’ obredl \ ta ■ Inuiu-' nredvsenl „ J' f ne motf stala m '' 'S Pl,W' Q.- ta pn^dZ vlada m »I* 5 S? s 4 ‘4 s f s stran 7 Itfl 0 pr H* c” , sr kmetijska panorama p* w lubadar ogrozila naše gozdove - Največ škode na smreki Gozdarji opozarjajo! Mm- j* škoda zaradi suše največja, njene tudi v gozdarstvu. Škodo so utrpeli tako iHif' ■ dr**iticni gozdovi, gozdarji pa opozarjajo, da škode n’ moč enačiti s škodo, ki je nastala v poljedelstvu, saj | v gozdovih trajne in bodo prisotne še nekaj desetletij. K««™'ih ta 9^; _ Milena, najbolj pa so ob rek’ Muri S !” prodnatih tleh. ■ 5cl° “drasli se-f i n I Ui. suše pa so najbolj * tu«' 1..nBS*d|h, zlasti tam. ”|»o n opravili le- Propadli in jih 'itn v n Ponovno obnoviti, '•jene Kurdovih so že iL.Ak* komisije, ki ' '“^<11 suše, JSiisik j*" u,,rezne rcpubli-računajo, Z kriliti št ne h°do ostali 'da ’ Radovih je ln Potrebno bodo ■G-'ačejo bodo že- A hirati. i? * tem .P/ w slovenski goz-srečujejo še dročju vladala precejšnja zakonska praznina in lastniki gozdov so se obnašali zelo samovoljno Po veljavni zakonodaji bi namreč morali gozdarji odkazati določena drevesa za posek. lastniki pa bi po poseku morali sečišče ustrezno urediti Žal pa se je dogajalo tudi to. da odkazil sploh ni bilo m lastniki gozdov so sekali po lastni volji Gozdarji se počutijo kot mrliški ogledniki. pravi Miha Strah, saj dajejo svoj žegenj za posek takrat, ko so drevesa že posekana, s tem pa se pov- V družbenem sektorju teh težav vsaj zaenkrat ni. s,aj bodo potrebna dela opravili, svoje pa morajo napraviti tudi zasebni lastniki gozdov. Tiste, ki so zaradi gozdnega nereda povzročili razvoj lubadarja, bodo predlagali sodniku za prekrške. lastnike napadenih dreves pa bodo spodbudili, da jih bodo sami odstranili in poskrbeli za njihovo obdelavo. Tisti lastniki, ki bodo po navodilih gozdarske službe in pravočasno opravili ta dela, bodo za vsako drevo do premera 25 centimetrov dobili 300 tolarjev, do 35 centimetrov 500 tolarjev in nad 50 centimetrov 700 tolarjev. Tiste, ki tega ne bodo storili, bodo prijavili sodniku za prekrške, kazen pa je 9.000 tolarjev, kar pa je glede na posledice, ki jih lahko ima takšno obnašanje lastnikov gozdov, po besedah Mihe Straha zanemarljivo. Sicer pa tudi kaznovanje prekrškov posledic ne bo odpravilo in lastniki gozdov se bodo morali prej ko slej zavesti, da z neodgovornim početjem ne delajo škode le sebi. temveč tudi drugim in družbi, saj so gozdovi naravno in narodno gospodarstvo. ki ga moramo ohraniti tudi bodočim rodovom. r*.- »cm “■vvijsid euz- ^ečujejo še 'itieh v. ' K1 bo Prav tako !bve« j^fotaine rosle-.. Kot ■ Gn Miha Strah, direk-" v Go™l' lS^ n‘očno naPa ’ Lm'"? kl |C v neka‘ ŽariSeih ogro-‘'"'tOoriL Sa,no v radgon-HAbnis ^”l kakSnih 30 ža-“lik0 '“■ * ntnoRtit od lahko prepn-/h10 obiskali ne- V daje ltamnVeJ° uKočno V “e Žd-2, ol,ko večja bud-TV*' U , " 11 bi prišlo do <■,. n 1' H napadov je 50 sa tmarad' e°zdneea <»i 011 ErnJ*^104'11 Ustniki A^ilsm id° 'ubadar namreč S smreke r-u. stan? 'n macesen nV l .'e po SV0Je < ^ja < arcjena gozdar aJ je na tem po Lastniki gozdov morajo po veljavni zakonodaji skrbeti za red v svojih gozdovih. Po poseku lesa morajo tega ustrezno obdelati, oklestiti veje, deblo iglavcev pa obeliti oziroma ga najpozneje do 15. aprila dati v obdelavo, saj se po tem času začne razvijati smrekov lubadar. Debelejše veje, ki ostanejo v gozdu, je treba zložiti na sredino kupa, povrhu pa tanjše veje in iglice, da lubje segnije in se tako prepreči razvoj lubadarja. Sežiganja vej ne priporo-čajo. zroča v gozdovih nepopravljiva škoda, saj lastniki nemalokrat posekajo tudi drevesa, ki bi zaradi reprodukcije gozdov morala ostati. Da je škoda zaradi napada smrekovega lubadarja lahko ogromna, naj ponazorimo na primeru radgonske občine, kjer predstavljajo iglavci 30 odstotkov vse lesne mase, polovica iglavcev pa odpade na smreko. Če ne bi ukrepali, bi smreka v zelo kratkem času propadla, škodljivec pa bi se nato selil na druge iglavce. Kako torej ukrepati. da bi preprečili katastrofo? V prvi vrsti je zdaj to naloga lastnikov gozdov, ki morajo poskrbeti za gozdni red v svojih gozdovih. LUDVIK KOVAČ Trgatev Trgatev je odgovorno opravilo, s katerim vinogradnik končuje delo v vinogradu v določenem letu Trgatev je tudi praznik za vsakega vinogradnika in njegove prijatelje, je pa tudi trenutek, ko lahko s svojim neukim m površnim ravnanjem zapravimo kakovost grozdja. Letos je marsikateri trs prizadela suša, na njem je drobno in nedozorelo grozdje, na drugi strani pa imamo trse z ..normalnim grozdjem«, iz katerega bi lahko letos zaradi visokih sladkotmh stopenj iztisnili odličen mošt, kar je prvi korak k dobremu vinu. Zato že v vinogradu ločimo slabo in dobro grozdje. Slabo grozdje poberimo posebej m ga tudi stiskajmo ločeno oziroma z drugim ali »tretjim« .prešanjenr. Nikakor pa ne dajmo tega mošta k moštu prve kakovosti. Lahko rečemo, da se sama predelava grozdja začne v vinogradu, ko grozd ve-dal Jože Grah. Menda imajo tudi avstrijski mejni delavci tečaje slovenskega jezika. Postaja mejne policije Šentilj ima v svoji sestavi še dva mednarodna mejna prehoda (Trate in Jurij) ter štiri mejne prehode za obmejni promet. Med temi je nekaj posebnega mejni prehod Sladki vrh. saj je to edini mejni prehod, kjer vozi Čez mejno reko brod. Čeprav potuje dnevno čez ta prebod z brodom le nekaj potnikov, se Avstrijci močno ogrevajo, da bi postal meddržavni, morebiti celo mednarodni mejni prehod Vzrok je turistična zanimivost takšnih posebnosti. Deportacije na dnevnem redu Če je bil lani mednarodni mejni prehod dva meseca skorajda brez Se pred nekaj leti je bila takšna gneča na mejnem prehodu Šentilj normalna. Desno od te stare lokacije je danes sodoben prehod, na katerem pa verjetno ne bo nikoli takšnih kolon. (Foto: Iz arhiva Postaje mejne policije Šentilj) Politika zaposlovanja^^ Politika zaposto^n stroga, takoda^ f večkrat že Avsm/čf c« pojasnil Jože Grah . Tudi nekaj ileg^^ vedno beležijo. e prehodi iz nomskih vzrokov, K « citacije z organrn , govcuje«1' takšnih kršilcev so W i densko. č .a:j«it-1 Mejni prehod Š « J l Vj od najbolj tratm® ■ preko katerega J« promet za se je dnevno vila Iona proti Gradcu ^ b . trdnjava na ki b gajo begunci m {( # priti v Slovenijo. .^^0 mnenje komandirja S N Sodoben mednarodni mejni prehod v Šentilju s 14 pasovi do danes še ni bil v celoti izkoriščen. Policaji in cariniki so veseli nove poslovne zgradbe, želijo pa si tudi normalno delo in ne zgolj ukvarjanje z begunci. normalne, zato moramo biti bolj pazljivi na to, kdo potuje v nato državo. Zelo dobro sodelujemo Z avstrijskimi mejnimi organi pri prometu potnikov, koordiniramo pa tudi naloge varovanja meje, ne- potnikov, nato pa je ves tranzit preusmerila še zapora ceste proti Beogradu, se letos število potnikov spet vztrajno povečuje. Res pa je. da je stjihova struktura drugačna kot prejšnja leta. Turki. Grki. Iranci in drugi izberejo rajši pot preko Madžarske. Dovolj dela pa povzročajo policajem begunci in razni zapleti, ki nastanejo zaradi nepoznavanja novih predpisov in ukrepov slovenske države - kdor nima vizuma ali sredstev za preživljanje, ga na meji zavrnejo. Nekteri »južni zdomci« se še vedno obnašajo, kakor da Slovenija ne bi bila samostojna država; nočejo razumeti ali izzivajo! Na neobveščenost se ne morejo izgovarjati, kajti o prizadevanjih Slovenije se je v zadnjem letu veliko pisalo in govorilo po vsem svetu. Tako avstrijski kot naši mejni organi bi se radi »rešili ilegalcev«, toda če jim na primer, v Avstriji dokažejo, da so ilegalno prišli iz Slovenije, jih morajo v Sloveniji ponovno sprejeti. »Veliko zapletov nam povzročajo predvsem begunci, ki se vračajo iz Avstrije. Vsekakor se jim s tem, ko še vračajo domov, status begunca preneha. Velikokrat tudi nimajo ustreznih papirjev: potrebovali bt hrvatke dokumente. ker bi tranzitirali čez njihovo državo, tega pa po navadi nimajo. Ne potujejo organizirano, ampak individualno in nimajo pojma o novih slovenskih ukrepih — ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Na srečo do sedaj še nismo imeli težav s tem, da bi nam zablokirali mejni prehod. Poskusi so bili, vendar so policisti uspeli na primeren način pojasniti in pomiriti potnike, ki niso imeli ustreznih pogojev za vstop v našo državo. Do sedaj večjih zapletov ni bilo, zavračamo pa jih kar precej: to so predvsem begunci iz Bosne in državljani ZR Jugoslavije, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Ti st morajo pridobiti vstopne vizume V glavnem so to zdomci, veliko pa je tudi takih, ki gredo tu čez, namesto da bi Šli okrog čez Madžarsko. Veliko pa je tudi specifičnih primerov, ko se hočejo Albanci - državljani Srbije, zaposliti v Sloveniji: potujejo najprej v Madžarsko in nato čez Avstrijo v Slovenijo. Ti nimajo sredstev za preživljanje, prav tako pa ne delovnih vizumov. ODSEVI MLADOSTI • ODSEVI MLADOSTI Laž Jože Grah; mejae pozno. Ko se ,0 te * kanu uredi h । 01^^ nikov takih kontrol kot ' osta slim. ^.^-^tare ftl1 ] spomenik naRNAR0AB Nisem nehala Nisem te nehala ljubiti, satno skrila sem se. skrila med spomine zaprašene, daleč, daleč stran, da me ne boš mogel več raniti. Sedaj si sam tam. ti in slike stare iz časov, ko sva še oba verjela, da samo za naju bo pomlad cvetela. ANDREJA KAR. 7. b OŠ Bakovci Prvič na otvoritvi razstave Pred kratkim sem bila na otvoritvi razstave slikarja Franca Bencaka. Umetnika je najprej predstavil direktor Galerije Murska Sobota. Oči so mi nenehno uhajale na razstavljene slike in predmete Posebej sem bila navdušena nad izrezljanimi izdelki. Nekateri so se vrteli, ker so bili priključeni na električno napetost. Nekaj posebnega je bila zame tudi miza v obliki mozaika. Nešteto majhntk slik je umetnik lepil in zlagal, da je nastala okrogla miza. Slikar Bencak je samouk, po poklicu pa je mizar. Ko sem zvedela za to, sem bila zelo presenečena. Na otvoritvi razstave sem bila prvič, zato je bilo to zame veliko doživetje. Med ogledom so nam njegovi domači ponujali pecivo in vino. Nastopil je tudi glasbenik, ki je igral na električne orgle Še bom prihajala na razstave, kajti zelo sem bila navdušena. MARTINA MLINARIC, 4. a. OŠ Beltinci Počitnice, kakršne sem želel? Prejel sem spričevalo in začele so se dolge, težko pričakovane počitnice. Doma sem sedel za mizo in naredil načrt za počitniške dni. V juliju bom najprej poskrbel za nabavo učbenikov in zvezkov ter pripravil nahrbtnik, tako da prvega septembra ne bom »mozgal«. kaj mi še manjka in kaj ne. Da. tako bom storil! V drugi polovici meseca se bom sončil nekje na slovenski obali, zvečer pa uživa! ob ledeni coca-coli nekje na terasi, kjer bom poslušal lahko glasbo in občudoval lepo zagorela dekleta. Da. tako bo in nič drugače. V avgustu bom doma, saj je v Gornji Radgoni sejem in tam res ne smem manjkati. Ja. pa rock koncert na Dunaju, tega prav tako pod nobenim pogojem ne smem zamuditi. Že vidim to slavno skupino Guns n’ Roses iz Amenke, ritem njihove glasbe me kar prevzame ob misli nanje. Počitnice so bile dolge, predolge, pasje vroče in verjemite mi. nikoli več jih ne bt načrtoval. Se ne splača, le delček načrtovanega se mi je uresničilo. Naj bo. drugo leto bo dru- Nekega dne sem hotel dati rože v vazo. Ker je bila vaza mokra, mi je spolzela iz rok in se razbila. Steklo sem takoj pobral m odnesel v smetnjak. Čez nekaj dni je mamica prinesla druge rože, da bi jih zamenjala v vazi. Ko je videla, da je ni, me je vprašala, če vem, kje je. Rekel sem. da mi ni znano. Miro je bil tedaj na počitnicah. Ko se je vrnil, je tudi njega vprašala za vazo. Odgovori! je, da je ni nikjer videl. Naslednji dan je mamica peljala smetnjak na smetišče. Tedaj je ugotovila, kaj se je zgodilo z vazo. Ponovno je spraševala, kdo jo je zlomil. Bila sva tiho. Ko pa naju je pogledala, je ugotovila, da sem krivec jaz Takrat nisem mogel več lagati. Bilo mi je žal, da krivde nisem priznal takoj po nesreči. TOMI TOMANIČ, 6. r„ OŠ Mala Nedelja Poletel sem z zmajM,., -Hura’ Počitnice?« sem se veselil, ko sem se 1 J brezdeha kopanja, skratka uživanja na »kubike« t] sp" koliko se je dalo. Kopanja mi ni bilo nikoli -J' zju^','1 enajste ure ni čudno, saj sem bil pri TV-ju vse Amnak nvu dn ne honi nikoli pozabil. jC Icjh i vreme Likf.11 pa rem SC »poainll mi Pr'P ' Jg^l " J.J1 mama ata šlu k pruaiel|eHi na obiii. pa *f,n k njemu Ni nuni Jo tl ‘ minul ko sem potrkal nJ ludi j *’ on je hd z-apoden i p<>spravl|xn|em pivnice- . jj,! jn b'* vt* delo Midva sva bila na podctrcSju Zelo *r K ’nl prepiotena. Po k 'n- 'nem delu smo se umili m S । krat pa Tomaž vuanc m me pocuka za rokav, čes. šla sva VreJn ta dve čeladi in šla v garažo- pi" ZMAJA. Odpeljala sva ga na travnik, kjer sein 'rin Pohitela sva z montiranjem m že je bil nared, »e , m''| ga je prižgal nokima1 n pritisml na phn Moto k spr^ol^ popeljal v višave In v hipu sem se znašel 50m vi |S. p > do sedaj nczn.n občutek. In kakšen razgled! vi ^n.-- hiše so maihn», ceste pa se kot kače vijejo m J ^ti , . U dva kroea okrog š < preletel cerkev - n se n ' 1 '. ,W, ( Nad njimi sva malo opazovala okolico. Ljudje so ^jjj-uine 1 tii; *, se jaomikaie zel«, počasi. In takrat je motor j.f'' sva »c višje Ni minila minuta in višinomer l« .[a .m * ' petsto metrov u vendar Tomaž ni odnehal Nap° I tudi pristanek je potekal brez težav BO-1 1"1 z h** K IŠ b- 1 IGOR MURŠIČ. 7. a OŠ Križevci pri Ljutomeru Ali veste? (Nagrajuje Dobra Knjiga M. Sobota) Tako, pa se je začelo. S prvim vprašanjem smo preverjali vaše jezikovno znanje. Razen enega ste s: vsi. ki ste poslali odgovore, zaslužili petico. Namesto pokrovitelj, podpornik, darovalec ali dobrotnik se vse bolj uporabljajo bolj .ime-nitne’(?) besede sponzor, donator, mecen. . Pa ne bi bilo treba! Tega mnenja so tudi Barbara. Tomaž in Martina Mlinarič rz Beltinec. ki so nam poslali skupen odgovor in imeli največ sreče pri žrebanju. Čestitamo! KUPON št. 3 Ali veste, čez katere mejne prehode lahko potujemo (vsak dan) Iz Slovenije na Madžarsko? Odgovore pošljite najkasneje do 1. oktobra na naš naslov. Čarovnice, da ali Pri slovenskem jeziku smo se učili o bajki. To je zelo stara zgodba, ki je nastala v času poganstva. V njej nastopajo razna nadnaravna bitja: bogovi, polbogovi in božanstva. Teh bitij v naših krajih ne poznamo Zato me je zanimalo, v kaj so verjeli ljudje pri nas. Starejša soseda mi je takole pripovedovala: »Mnogo let nazaj so nekateri ljudje verjeti v čarovnice. Starejši so mi pripovedovali, kateri je hotel videti čarovnice, si je moral naredili stol, ki je moral biti sestavljen iz devet vrst lesa, in to ženskega sjzola Siol je moral bili narejen od Lucije do božiča. Z njim je moral na sveto noč k maši (polnočnici). Sesti je moral nekje pri glavnih vratih. da je videl po celi cerkvi. Pri povzdigovanju so čarovnice gledale nazaj. Takrat je moral hitro vzeti stot in zbežati domov, drugače bi ga čarovnice raztrgale. Videli so jih leteti na metli po zraku. Radovedne ženske, ki so rade obt- ,š,rk čarovnici^Atkf v , P* '' ' .j,ti “fjuf izgubita- ti^^ ‘-r; '“U« doči M r*11' <• majhni^, -Palčki totrtf m™ * M. Ta * t'1 ■l 5 h iV V 992 ! stran 9 kulturna obzoija Zbiram, ^ej sem Prafenomeni Za zeleni jezik (12) Ji ^Miheličevi galeriji na CTje 18. septembra do oktobra odprta raz-’ z naslovom Zbiram ^8 1^ Česa vsega Ij I« zbiramo? Predvsr ljudje. Od frn u- Predvsoni __ ...likoL --jir » male«, medved-n 1 I *' ■ sličic nagic do km-* rutk. , verzov iz osmrt-4 VČ ^'kov uvoženih to* , V^hičkov. štinperes-, ..r |'MeieljiC in kondomov • Iz estetski _ uživanj' ' iV^klešii. ker nas ve-1 ’■ 'Iz si ozdravimo ra-srce. ker 'Razstavo. L?1:,^ n' bilo, sta pn-s Stanka m Aleš K:n««3’11 jc p°’ renesansi zbira-1 »a Slovenskem. ferskega m nja ker Če bi recimo bil učitelj in bi moral razložiti kaj mislita Goethe in Spengler ko govorita o prafenomenu. bi mi bilo v teh dneh lahko Pa tudi tistim. ki bi jim razlagal, bi bilo lahko. Ker bi razlago lahko takoj preverili. Na mestu razlaganja bi ugotovili, če razlagalec ve, kaj govori in če ga oni prav razumejo. Ugotoviti se da celo več od tega. Peljal bi jih v lendavski grad, kjer od 18. septembra do 24. oktobra razstavlja akademski kipar Ferenc Kiržilv. Takole pravi Goethe: »Najvišje. do kamor sc človek lahko povzpne, je čudenje: in ko ga prafenomen začudi, naj bo zadovoljen: več mu nihče ne more dati, pa tudi treba ni. da bi še naprej iskal: tukaj je meja.« Kipi so organizmi. V nekaterih je zajeta zgodovina posameznosti. v drugih se kaže zgodovina sveta, skupni življenjepis zgodovine sveta. So kipi, ki imajo na sebi poteze nekega trenutnega in enkratnega bitja in so dokončni. Drugi pripovedujejo o nastajanju. Drseč po naslovih Kiralvjevih kipov je mogoče temu celo slediti. Do te mere je njegovo kiparstvo prevedljivo v besede. Dalje ne. drugo je prafenomen. Tukaj je doprsni kip brata, neke ženske, prijatelja Končnih bitij. Teh kipov je v celotnem razstavljenem opusu malo. Zdaj pa kipi, ki imajo na sebi življenjepis nastajanja sveta: Adam. Oltar. Krik, Izumiranje. Lebdenje. Zaokrožena. Dotik. Popek. Poganjek. Razklana, Lušči na. Brstenje. Razcvet. Prebodena. Pravzaprav bi lahko pisalo tudi »prebode-nost«, »dotikanje«, »zaokroženost«. »luščenje«... Očitneje F. KIRALY: Poljub, v zasebni lasti Najprej smo bralcem dolžni pojasnilo: pri jezikovni predstavitvi zavarovalne ponudbe Zavarovalnice Triglav d.d. je v Vestnikovem uredništvu prišlo do neljube zamenjave (H. Članek v rubriki se jim je vrinil pred 1(1.) Uredništvo se bralcem opravičuje, mi pa - kakor smo bili napovedali - nadaljujemo s pretresom jezikovne podobe zavarovalne ponudbe Zavarovanja Croatia d.d, oz. njene ljubljanske »filiale« (sestavljale! bi bili lahko zapisali tudi podrui-meri) Kakor smo bili že omenili je tudi to besedilo jezikovno dokaj korektno, tako da naslovnik s povprečnim jezikovnim zijanjem večine pomanjkljivosti ne bi odkril. Prav zaradi tega smo dolžni opozoriti na tiste splošnejše med njimi ZAVAROVANJE >-CROAT!A« d. d FILIALA LJUBLJANA ŠOLSKI MLADINI IN STAHŠEM! NEZGODNO ZAVAROVANJE MLADINE Kljub največji previdnosti se ni mogoče izogniti nezgodam, ki nam pretijo v vsakodnevnem življenju. Mladina je zaradi mladostne neizkušenosti še tjo5| izpostavljena raznim nesrečam, posledice teh nesreč pašo nemalokrat tako hude, da ne prizadenejo samonjilT^mpak tudi starše, zato je prav, da jih nezgodno zavarujemo. Ta oblika zavarovanja je dragocena 1udi zaradi svojega vzgojnega pomena Prt mladem človeku razvi,e ob^k^ Z^š^e^olidarnGsiinv^^^^M ravaja ga k varčevanju in speznarju, da e s skupn m de onT ir združevanjem sredstev lahke o mil ime pasedice nezgod. ZAVAROVALNE VSOTE (v tolarjih) ZA Smrt zaradi nezgode Trajna invalidnost . Dnevno nadomestilo I 'N' kulturni koledar medna R l,7||l Odprta b\. "ba Gy6rgya b° °d' Do štoriji je Ib fr* £5^ & S •*£ *"■ hi- ■ nsb. slik in r,sb. slik in 'he k ‘^nca.i ..-...................................... as"'........ K Iclh,. , - -hhirjn □kn v 1j*. __nm-M urt* JO -«xL Referate V h, lV16o ptedsta-l . ‘ M K” 1?.“*’- MuUei G lože \ ’ ».ozar, Ladislav V-t' Kolar. pGeme J K sl ' ..b 'o K ■ šib Ju t h -'l V v m/, "'^fja bergu bo od 25 do 26. septembra. BOGOJINA - Potem ko so pod vodstvom pedagoginje Anice Gregorčeve in režiserke Duše Škofove v 20 dneh naštudirali komedijo Gospod Evstahij iz Šiške, se Bogojinčani pripravljajo na naslednji kulturni dogodek 18. oktobra ob 15, uri bo v vaški dvorani prireditev Glas mladih pevcev amaterjev. MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij organizira v letošnjem šolskem letu plesno, likovno in baletno šolo ter šolo športno ritmične gimnastike Vse informacije dobite na ZKO. Trubarjev drevored 4, vsak dan od 10. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij vabi na predstavitev letošnje poletne številke revije za kulturo Separatio. Predstavitev bo v četrtek. 24. septembra, ob 20. uri v grajski dvorani. RADENCI: Od 25. do 27 septembra bo 30. jubilejni festival komorne glasbe 20. stoletja. Nastopih bodo glasbeniki iz Dunaja. Budimpešte. Zagreba. Ljubljane in Ziiricha. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokra jmska m študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo m petek oh 10 do 18. ure. v soboto pa od 8. do 12. ure. Čitalnica je odprta v ponedeljek, sredo m petek od 7. do 18. ure v torek in četrtek od 7. do 14 ure. oh sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8 do 17. ure. ob torkih in petkih pa od 8 do 14. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za la teden priporočajo: Dr. Jean. dr. Robert I. Bay-ard: NA POMOČ. NAJSTNIKA IMAMO. Založba Mladinska knjiga Slovenske ljudske pesmice za otroke: POJTE POJTE PTICE, preženite vse meglice. Založba Mladinska knjiga Zbirka Svet okrog nas LJUDJE IZ DAVNIN. Pomurska založba A B C 526 400,00 752 000,00 977.600,00 2.105.600,00 0 008.000,00 3 910.400 00 700,00 1 000,00 1 300 00 L^tna premija 700,00 1 000,00 1.300,00 Vsak se zavaruje po ec e m od navedenih načinov. Zavarovalnica izplača TAKOJ zavarovalno vsoto za pogrebne stroške, če |e nastopil najhu|ši primer -^^^sm^zarad' nezgode. NE GLEDE NA STAROST ZAVAROVANCA. 2avaroval-no vsoic za invalidnost dobi zavarovanec, če postane popolni invalid, del te vsote, če postane del m invalid (npr. izgubo cele roke 70 %| Do dnevnega prispevka |e upravičen učenec, ki m zmožen opravljat* svojega d el a zaradi nezgodnega primera ZAVAROVALNICA GA IZPLAČA ZA VSAK DAN NESPOSOBNOSTI ZA ŠOLSKO DELO. TODA NAJVEČ 200 ONI Pri učencu zavarovanje utrju e prepričanje, ca;etud njegovo delo - delo v Soh družbeno pomembno in cenjeno, kar pride do polnega izraza ravno pn izplačilu dnevnega prispevka Prepričani smo, da bn akcija nezgodnega zavarovanja s pomočjo lo^ziast predavateljev il^gva razlago n odne TASSU w i n d ru žbeno O v red nol e na ii ctroci pravefasno nezgodno zavarovan ter delein pri naslavljanju pretehtala dokončnost forme nad neskončnostjo vsebine. Plodilno prebadanje je prafenomen, je dogajanje sveta sub specie aeterni-tas, v luči nenehnosti. Brez konca in kraja, dokler teče življenje. Kiralv preiskuje dušo sveta. Gleda jo v zametku, vzbrstelo, razcvetelo, ovenelo. Kiparjevo delo je zelo goet-hejansko: iskanje prarastlme. rože čudotvornc, morfološke osnove, pratika. Tisto več od tega, kar je na razstavi mogoče spoznati, je način, kako njegovi kipi zapolnjujejo prostor. To so kipi, ki zase zahtevajo prostor zato se nam včasih zdi, da so praliki pregosto nasajeni. To pa je nemara znamenje, da nabrekajo od vitalnosti. ŠTEFAN SMEJ Brez fair plava propad... Pogodba je pravni akt, pisni dokument o nekem dogovoru dveh strani. V vsaki pravni državi je sodno izterljiva. Temelji namreč na - recimo po Trumanu FAIK DEAL: pravični, sporazumni razdelitvi igralnih kart. Ko so (karte) razdeljene, mora vsaka stran dosledno in častno izpolnjevati svoje dolžnosti. To naj bi veljalo tudi za splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Podpisala jo je vlada (v vlogi naročnika) in sindikati (v vlogi izvajalcev, zaposlenih v t. im. družbenih dejavnostih). Vlada je sama predložila metodologijo izračuna osebnih dohodkov in si kot je znano v posebnem Členu pogodbe izgovorila, da bo tri mesece izplačevala za 20% manj, kot to določa pogodba. Vemo, da je po treh mesecih z izgovorom, da je »vreča prazna«, uvedla zamrznitev plač. S tem je v resnici kršila sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisala. Fair deal pa pogojuje nadaljnjo pošteno igro, še več: pogodba predstavlja kot pravni akt minimum moralnega. Zavezuje ne le pred sodiščem, marveč - in še posebej kot etična, nravstvena norma. Kdor se pogodbe ne drži, je kriv - ne glede na to. kakšne težave bi ga pestile, če bi se pogodbe držal. Kajti karte so pred podpisom (pravično) razdeljene. Če si se uštel, če si spregledal, precenil svoje zmožnosti, nosiš posledice sam. Posredno seveda tudi tvoj partner, druga pogodbena stran - vendar je to že druga zgodba. Če se razmere po podpisu pogodbe spremenijo, je seveda možna sprememba pogodbe, vendar bi za to morala prositi tista stran, ki pogodbenih obveznosti ne more izpolniti. Svojega partnerja bi morala prepričati, da je sprememba nujna. Argument, da je vreča, prazna, pač ne more vzdržati. Občutek, da je slovenska vlada v bistvu zapravila pozitivno energijo naroda po osamosvojitvi, ni iz trte izvit. Centralizacija ne le oblasti, marveč s tem predvsem finančnih tokov je naenkrat zahtevala množično zaposlitev »distributerjev« in »varuhov« leteli - torej nove zaposlitve v negospodarstvu, in to v tistem delu, ki je narodu najmanj potreben: državni upravi. Družbene dejavnosti ponižno bolj ali manj životarijo. Kultura še najbolj Le zakaj0 Tik pri vladi je gneča. Do besede prihajajo spet znani in zmeraj isti zahrbtni pri še p e tov a Ici, ki bi jih Prešeren imenoval »hladni računarji m lažnivi pratikarji« Za njih je kultura z borimi tri tisoč zaposlenimi komaj omembe vredna, vendar več ali manj nepotrebna poraba. Niti bela krizantema ji m ni več. čeprav si suknje pogosto menjajo. In zakaj molčijo zaposleni v kulturi? S tem. ko vlada re bo mogla zaradi svoje omenjene hiperorgamziranosti sfinancirati družbgpih dejavnosti, se bo oprijela skrajne variante, ki trenutno pretresa ze gospodarstvo: odpuščanja delavcev. Tisti iz gospodarstva bodo zaploskali, češ končno pravica za vse - toda to je le nadaljevanka neke čudne, nepotrebne slaboumnosti. Agonija preživetja se bo prenesla v možganske sfere, pri čemer bo najbrž oblast spravila »na varno« le svoje ljubljence. Četudi bi med njimi bila kultura, ji s tem ne bo nič lepše in nič lažje . Kulturnik je namreč koristen le. če sc mu dam pogoji za delo. Ce verjame v to. kar počne. Ko izgubiš zaupame. si izgubil vse. Se vlada tega zaveda? Z ministrstvom za kulturo tečejo dogovori za podpis branžne kolektivne pogodbe za področje kulturnih dejavnosti. Toda kljub obojestranskemu interesu, da se zadeve pravno uredijo, je sindikat pred dilemo, kako naj zaupa resornemu ministrstvu, če že njegovi »predpostavljeni« težijo k zakonskemu urejanju plač - s tem pa kršenju pravnih aktov. Ob moralnem razkroju prejšnje družbe so se kulturni delavci prvi oglašali Nepoštena igra kaže, da moralni razkroj še traja. V novi državi je torej prva in najvažnejša stvar da se preseka s staro, prevarantsko miselnostjo (če ne gre zlepa, bo šlo s silo - važno je. da Ml preživimo) - in vzpostavi višji nivo odnosov v družbi. Na tem višjem nivoju pa mora prvo violino igrati prav vlada RAJKO STUPAR predsednik SINDIKATA KULTURE gmotne pomoči takrat ko jo najbolj potrebujejo Ob povedi »Pri mladem človeku razvije občutek zaščite, solidarnosti m vzajemnosti (.,.)« jc mogoče podvomiti, da so zaščita, solidarnost in vzajemnost občutki kot taki, prej lastnosti. Zato bi se ta poved bolje glasila Pri mladem človeku razvije zaščitno rnvnanie (kvečjemu občutek zaščitenosti), solidarnost in vzajemnost V razpredelnici zavarovalnih vsot je v besedni zvezi »zavarovalne vsote (v tolarjih) za« predlog za nepotreben. Če so ga sestavljale! že zapisali, bi morali temu ustrezno tudi nadaljevati z malo začetnico m v tožilniku. torej: zavarovalne vsote (v tolarjih) za smrt zaradi nezgode, trajno invalidnost Seveda je vse v redu ko je imenovalnik enak tožilniku. tako pa ni v primeru besedne zveze »trajna invalidnost«. Razprede In ični strukturi bolj ustrezajo ime-novalmške zveze, pa tudi pravopisni sistem (velika in mala začetnica ter drugo) je nekoliko drugačen (tega so se sestavljale: zavedali), zato zahteva besedno gradivo umestitev v takšen kontekst/ sobesedilo, ki omogoča uresničitev teh načel (tega sestavljale! niso storili). Če je besedno zvezo »vsakodnevno življenje« v povedi »Kljub največji previdnosti se m mogoče izogniti nezgodam, ki nam pretijo v vsakodnevnem življenju« mogoče razumeti kot retorično sredstvo, to ni mogoče v primeru »Zavarovalnica izplača takoj zavarovalno vsoto za pogrebne stroške, če je nastopil naj hujši primer - primer smrti zaradi nezgode (...)« Ponovitev besede primer je neutemeljena, je tavtologija/istorečje. kajti ta najhujši primer je smrt sama V povedi »Prepričani smo. da bo akcija nezgodnega zavarovanja s pomočjo šol zlasti predavateljev, njihovo razlago m odnosa do zavarovanja nasploh, uspešna in družbeno ovrednotena« je prišlo do neustreznega mešanja dveh upovedovalmh pristopov. Pomensko se sicer razlaga in odnos do zavarovanja vežeta na predavatelje. stavčnočlenska struktura pa je lahko dvoja: a) Prepričam smo. da bo akcija nezgodnega zavarovanja s pomočjo šo/, zlasti predavateljev, (s pomočjo) njihove ratinge in (s pomočjo njihovega) odnosa do zavarovanja nasploh uspešna in družbena ovrednotena. b) Prepričani smo. da bo akcija nezgodnega zavarovan/a s pomočjo šol. zlasti predavateljev, (to j e/to pomeni) z njihovo razlago in odnosom do zavarovanja, uspešna in druibeno ovrednotena. V prvem primeru pojasnjujemo pomoč samo in njene oblike, v drugem primeru pa pomoč predavateljev. Eno in drugo predvideva tudi sebi lastno gramatikaIno m pravopisno (vejice) rešitev, zato je mešanje nedopustno. Zavarovalna prijavnica in začetno navodilo v njej sta oblikovana stavčno/povedno. vendar pa nista zaključena skladno s to Strukturo. torej s piko: Izpolnijo starši oziroma skrbnik ter vrnejo Soli* UČENCA DIJAKA zavarujemo za letno (ime in priimek] premijo SIT , dne (poapis starcev • &krboil znan, nastala pa je približno leta 1650. Je različica portreta, ki visi v dramatikovem rojstnem kraju Stratfordu. Sliko je kupil založnik Guartich. ki si je obenem privoščil tudi nakup z opombami opremljenega izvoda Univerzalne aritmetike Ussaca New-tona, za katerega je plačal 29 700 funtov. Pisma Ernesta Heming-waja so dosegla ceno 33.000 funtov. Raziskovalci šimpanzov v tanzanijskem naravnem parku Mahale so odkrili, da opice poznajo nekatera naravna zdravila Ugotovili so. da si šimpanzi zdravijo prebavne težave z rastlino Vernoma amygdalina. Običajno je ne jedo, le kadar bolehajo, jo poiščejo, prežvečijo in preostanek izpljunejo. Rastlina učinkuje, saj se bolne živali po »zdravljenju« očitno hitro opomorejo. Povejmo še. da isto rastlino uporabljajo tudi domačini v svojem zdravilstvu kot sredstvo za odpravljanje črevesnih parazitov in prebavnih motenj sploh. Kasnejše raziskave so pokazale, da tudi druge opice poznajo zdravilne rastline. Ugotovili so, da je v -opičji lekarni« 15 zdravilnih rastlin. Na prvem znanstvenem simpoziju. ki so ga pripravili letos in ga posvetili živalski farmakopeji, so se strokovnjaki strinjali, da dosedanja odkritja potrjujejo, da živali dobro vedo, kaj delajo, ko uživajo zdravilne rastline Posebej zanimivo je. da živali dajajo preventivi prednost pred zdravljenjem Opičja krdela med deževna dobo, ko je nevarnost vseh vrst obolenj večja, pogosteje žvečijo rastlino aspilia. Ko so biokemiki analizirali olja te rastline. so ugotovili, da vsebujejo snov tiarubrin A, ki deluje kot antibiotik. uničuje pa tudi rakaste celice. Razmišljajo, da bi tej stvari posvetili še večjo pozornost, saj upajo, da bodo živali pokazale ljudem. kje sc v naravi še skrivajo zdravilne snovi, ki jih moderna farmacija še ne pozna. Zanimivosti Italijanski nar Enrico Betici® kališču Hockenta«^ močjo ra&mal^ Z® motorjem dosege! . na dirki pa $ «« d,ria 1^ treningu 750 Ka-1 726 KS' - Nato je m motorjev in ^VILddr< naslednje leto, k'v«* predpisujejo ske gume m »"J pn» njega do zanimivega višja hitrost se £"<-1« «''o muli 1- /WW VESTNIK mme Mi; Ali se bodo plemiči vrnili? Ali bo Madžarska spel poslala raj za plemiče? Menijo, da se bo jeseni vrnilo 10.000 plemičev in zemljiških gospodov. Privatizacija je v tej državi zajela 70 do 80 odstotkov obdelovalnih površin. Nekdanji lastniki, plemiči, imajo po novem zakonu o privatizaciji pravico zahtevati svoje premoženje nazaj. Doslej je vložilo zahtevke po vrnitvi nacionalizirane zemlje že 800.000 majhnih posestnikov. Za njimi je na vrsti plemstvo, ki pa ne more pričakovati, da bo dobilo nezaj ogromna posestva, ki jih je imelo v lasti pred vojno. Vsakemu so namenili povprečno 200 hektarov zemlje. Minister za kmetijstvo je dejal, da so bili presenečeni nad odzivom, ki ga je imel zakon o privatizaciji med izgnanim madžarskim plemstvom v tujini. Pričakovali so, da se bo določeno število zemljiških gospodov hotelo vrniti na svojo zemljo, prejeli pa so na tisoče vlog iz Švice, Avstrije, Nemčije, ZDA in od drugod. Madžarska ne namerava ponovno vpeljati nekdanjega modela kmetijstva, kajti nobeden od 95 odstotkov prejšnjih lastnikov nima niti kapitala niti izkušenj, pa tudi želje ne, da bi prevzel upravljanje posesti, ki mu pripada. Večina jih bo dala v najem ali jih zamenjala za druge nepremičnine. Nekateri jih bodo prodali. Ohranili bodo sistem velikih kmetijskih posestev, kakršne so imeli v prejšnjem sistemu, vendar si bodo prizadevali za uravnoteženo proizvodnjo. Madžarska želi postati pomemben pridelovalec in izvoznik hrane. Profesor X: Med resničnostjo m sanjami morami" Zdaj pa rejsan lejka idnouk že henjamo 2 □ ( preimenovanju soborki ulic, je pravo moj dober pajdaš Bela« Zaj smo ji meli že po vsej novinaj, samo v Slovenski novicaj nej. Neli smo ji po lokalnej soboAkoj kabelskoj televiziji, qe j* cilou mlo»l pDStavlenD pijtanje, Ci de lejkn pritta du * sprotnega preimenovanj a ulic glede na tou, k* 40 -sen željan mej mogli nagoditi. Bela pravi, «a takšo brezvezno čurto trbej narodi IKm, gda je dosta -adihi. »a .iJi i % takiof *aiaf n»/Dlo< Zduvoj tli ■ Te se pa ta« • tak^imi h«]1n| problemčki fajet zamcutijo« H utiMki problMo* apldj ”• vAJdlJo. Tudi negdasvejta se je že tak delalo. Ta«. Bela spouti , ka j* že v prastarej 1H-A J L V V Riad k L«; 14 J vagone - 1 or 4i bo" , pa je trbelo na sousidnoj’ postaji napis napraviti. Ljubljana - polje se je te xvalp “Devici Marija v Polju." Zaj so pa krajani nej gvciSni kak naj tou ime brez falinge na tablo napijejo, pa so 41i pijta! ^jaspouda župnika: Povejte nan prosimo, kak 1» DF*+» n« V lil 4 Marija • Poku' Alk 'Mars j* ar.U* * , Ju- Gospoud župnik so pa pravili: dragi farani, jas k« ja Cisti <4 JP arvid spredaj ali pa devica zadaj." Tak J« vijiit? že v tisti časaj bilou narodi prepuščeno, naj odloča c takši nepomembni stvarej. Ci je pa bi1ou kaj važnega, pa nej bilou nik^e debate, liki i» MM spadnela komanda: "Te nouvi zvon trbej na toren potegnoti." Pa so ga potegne 1i. S parolo*, IGči narodi čunto V pravon časi, pozdraf, brat Džouživ Različen pomen imen Posamezna imena in priimki imajo različne pomene. Tako. npr., priimek KAMENIC pomeni nekaj težkega in »kamnitega«, priimek KOSIČ predvideva smrt nekoga, ker smrt kosi, medtem ko ime LEOPOLD pomeni nekaj dobrega m velikega (lev) Ime DUŠAN nas opozarja, da bo nekdo umrl. SREČKO pa prinaša srečo. Toda, če se ta človek piše Srečko Nikolič, tedaj od te sreče ne bo ničesar (nikoli) To bi v mojem primeru pomenilo, da tega dne pri igranju lota ne bom dobil ničesar Naj mi ob tej priložnosti oprostijo vse Ivanke (tudi moja žena, ki ima to ime), toda ko sanjam katero od njih, se mi vedno zgodi nekaj neprijetnega. V njihovem imenu se namreč skriva črka i. ki že sama po sebi označuje neko neprijetnost. Tudi v vsakodnevnem življenju pravimo včasih »I, zopet se nn jc to pripetilo!« Toda, če v sanjah Ivanka odhaja iz hiše, je to dobro.' ker bo z njo odšla tudi določena neugodnost, ki bi se mi lahko zgodila. Torej, na osnovi imen in priimkov oseb, ki jih sanjam tolmačim pomen sanj. Ne glede na to. če gre za mrtve ali žive ljudi. V teh tolmačenjih se doslej nisem nikoli zmotil. Navedel bom še nekaj drugih simbolov in njihovih pomenov, do katerih sem prišel po večletnih proučevanjih sanj. Mačka - neiskrenost prevara Tega dneva se Ohranjati spolne odnose = nekaj me bo »zatrknno • Opravljati malo potrebo = neuspeh Ls'’'■'■, ji Opravljati veliko potrebo zagotovo bo denai v nate na dobitek pri lotu ali loteriji Včasih Pa izdatek tabkose101"* Pes = izpričana vernost, prijateljstvo nekogar i- Hildi kajti neka zadeva ba uspešno rešena. dnvanjč - vzpenjanje p<> stopnicah ' uspeh, neko napre pravil° Pisanje pisma = od pričakovanega dela ne u J® OVEN Ona Čeprav sa zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to. kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem drugačen od tvojih pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih A vseeno ti bo razplet še kako všeč On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, Kot si si to domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavne;še od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice! BIK Ona. Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato pa začni kritizirati svoje prijatelja. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama In nikomur ne bo mar . On Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas. da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil. Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela sama. Je že res. da boš imela na začetku manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla m uspela. On: Obetajo se ti ugodne priložnosti Od tebe je odvisno, ali boš ponujeno tudi sprejel, m kar je glavno, tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje realiziraj, saj te lahko kdo še prehiti. Ona Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas. da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh m. On: Postavljen boš pred veliko odločitvijo vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe Pozneje ti bo še žal .. Ce mrtev človek oživi v sanjah - pozabljena zadeva bo oživela. Če pred mano vozi drug avto = zanesljivo znamenje neke nesreče ali neugodnosti, ki jo bom doživet. Neki »au« je pred mano. Čim večji je avto, toltkor večja bo nesreča ali zlo. Amerika = nekakšno ugodno presenečenje. O tem govori začetnica »a«, ki je izraz presenečenja. Beograd = belo mesto, bolnica. Bogato obložena miza s sladicami = če jih jem. bom doživel nekaj ugodnega m -sladkega«. Čokolada = nekaj sladko-gorkega. morda tudi naznanitev smrti. Injekcija v roko = denarna pomoč pred vrati Pogreb pred hišo = smrt bližnjega človeka, morda soseda. Bresti po bistri ali motni vodi - bolezen. Glasba ali pesem = zanesljiva smrt v družini ali nekoga drugega Hoditi ob robu ceste = preteča nevarnost. Jahanje konja = izvleči se iz neke stiske, doživeti priznanje ali delovni uspeh. Pravimo »Sem na konju!« Jama na cesti = neka nevarnost. Jesti kislo smetano = tega dne se mi bo zgodilo nekaj »kislega« Jesti sladko smetano = ugodno seksualno doživetje Kovanec v roki = čaka me nekaj težkega. Krompir = pir. veselje. Kri = nekaj hitrega. domov - propadlo!« N Pivo = pir veselje, ugoden dan nravil°- 1 kl‘£ Popravljanje avta = denarno stanje se bo P0°se|MIjs loteriji itd To tolmačim takole: besedica avto putienl' bolečine in neugodnosti. Ce torej popravljam as ■ . nek »au« poptavijen .Lsiiioaj* nr»’|,,a Sanjati, da padajo bombe, in videti njihove C «1 ^.[jenj'1 " znamenje nekega ugodnega doživetja. Tudi »Bomba!« . a Sanjali o neumni osehi = doživeti nekaj vesele? ■ Sanjati o vinu = »kisli dan« Sanjati o svojem očetu - neka službena obvez Surovo meso = bolezen Spustiti se po stopnicah ■ delovni neuspeh K Sneg nekaj ledenega in slabega bližnj® Dajati pogače v zamrzovalnik - znantenje sn'^ k pomeni, da bom nekoga, ki nuje posebej pri srcu v mrtvaško krsto _ Trava, travnik = smrt, ker grob prekriva tratfa Dgetij dober ituk Nekaj bo -vžgalo l Velika muha (posebno konjska) = potovanj6 ^.j.j Voziti se v ivtu neka nesreča ali neugodno5^ w večji ie avtu tem večja bo nesreča ZltlHl »»• tovornjak' . ■,,ll;',r _ Zagreli = mc dobrega, napoved smrti (zagr0 ^ciP'" Zemun - jama podzemni svet, smrt PnS , g Kača - strup velika nevarnost Tega dne se Če kačo ubijem, je ta nevarnost mimo. Včasih nn Lihi- ■ , , , m -,.l | 1.i"C'J . sCi«' npr . mi JC tetu. ki c žrvtli s Sbrim^ih p j j-mcRi ali tiobitek Toda, ko je po njeni smrti .tm ri.ftlej predstavlja teta iz saiij zame le neko z vi nc prinaša mi nič dobrega Sicer pa bodo ntoie s pji^"11 riti dogodki 1! popovedi H A zvezde vam kažejo DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Doživela boš izredno prijeten konee tedna. Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal povsem konkreten predlog. Toda kaj bo na to rekel tvoj dosedanji partner, to je že druga zgodba... On' Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih s. nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! Ona Vse se bo uredilo m Kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteKlosti še Kako pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogleo nesmiselno idejo, Ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč Zaupaj mu. On: Proti koncu ledna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi... Ona Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi On Le kje je tista tvoja gotovost in prepričanje v svoj prav’ Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki men nadoknadil. Ona Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Cez vikend se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski Pogovor z znancem ti bo dal presneto dobro idejo. STRELEC kozorog VODNAR ‘i P’ jr• •*' Ona: Prepusti se svojim čuslvoi11 gojiovn® Ji » tedna. Vse kaže, da se je stara Pr /51* tokrat osebe drugačne - mogoče ta ■ ‘ čas drugič. . - ti Or Poskusi se umiriti in ponovn ^,1. ■ g* priložnosti ki si jih po neumnosti jt>J1 po1 ■ posloven sestanek iz katerega pa 0° ' -»"^.i1* kasneje tudi profit n$ p ’ ’• । ® n r 1 ’ Ona Igrala se boš s srečo. “and®r navdPJ^loi,,£’i u/ Partner bo nad tvojim novim v,deZ° tis*'P način poskusil kar najbolje zahval111 žal . h, preval61 >* On- Skrajni čas je že da sa tud'!« . □spah Nikar se prepusti rnalO® J .. , . tivne strani Poslovni partner te b° ' preživeti prost konec tedna , s« Ona Posrečila se ti bo izpeljava ;4| glav. Toda kasneje sa bodo stvar1 P" ^jsl1 ’ potrebne Kar precej spretnosti in do iz naslale Situacijo. „a t*0*1 „ Or Odločitev bo ostala predvsem j vsako izrečene besedo Nekdo ti ze pajot se ti drugače predstavlja kot pnia’ 1 vsekakor ne bosta škodili. Ona- Trenutna siluacija li sicer 0 oativ'’®^ ;'11 -/J vendar pa boš kaj kmalu občutil 0“ ravnanja še dobro, da ti bo parm • . ožrl 51 pravilno odločitev. Poslušaj ga' < On Nameslo da brskaš po pretek d01, r pl!0 boš, da imaš prav lepe možnosli Pr' ,»ijivč ■ pozabil Tudi poslovne stvari se ti z» s n sezono sezone Pomurje starta s štirimi prvoligaši FERI MAUČEC pa se nameravala potegovati za prva tri trener OK Vigros Murska Sobota Ponoviti lanski uspeh je sredina lestvice 'a za izadevnostjo tudi lahko lom in pri dosežemo mkrat teden Petka s Kušterjem. pa tudi Stefan Lovenjak zaradi dela v Avstriji ne trenira ved. Zadovoljen pa sem. da so zelo napredovali mladi igralci, ki imajo lepo per- odboj Vse tekme bomo Zavn’ namiznoteniški ligi sodelujeta moštvi Vlado Hebar - trener Pomurke iz Bakovec anio doma tedensko. . v prvi polo smo tre Ustavitev ^metnih, farskih, Sorskih in Stamtenišklh ligo nas naloge, za ka-f,n) bomo kos. ’ sezono smo spektivo. kar še posebej v Bedekoviča in Skrabana. Naša mera. V tretji državni moški in ženski odbojkarski ligi pa ima Pomurje po štiri predstavnike ali polovico moštev. V moški ligi bodo tekmovali: Radenci, C ven, Pomurje in Beltinci, v ženski ligi pa: Pomurje, Ljutomer, Cven in Puconci. V košarki imamo v drugi državni ligi dva predstavnika. V moški ligi sodelujejo košarkarji Radgone, v ženski ligi pa košarkarice Pomurja iz Murske Sobote. Za novo tekmovalno sezono so se pomurske ekipe dobro pripravile, nekatere tudi kadrovsko okrepile ter veliko pričakujejo od tekmovanja. ekipa je zelo mlada, saj znaša povprečje manj kot 22 let. povprečna višina pa 187 cm. Zato se bomo v prvenstvu srečevali predvsem z neizkušenostjo, kar pa si bomo prizadevali nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Seveda pa bomo poskušali v preostalih dneh odpraviti čimveč slabosti v igri, tako da bi štartali v novo »Uvrstitev Pomurke v tekmovanju pokala pokalnih prvakov je bil za nas dodaten motiv, da se čimbolje pripravimo za tekmovanje - tako v evropskem merilu kakor v prvi državni ligi S pripravami smo začeli v začetku avgusta Trenirali smo osem do devetkrat tedensko in smo prvo fazo priprav v celoti uresničili. V nadaljevanju priprav pa smo imeli precej težav zaradi dvoizmenskega dela igralcev, tako da je bila ekipa redkokdaj v celoti zbrana. Precej težav imamo tudi z uigravanjem moštva, saj smo zamenjali dosedanjega igralca igrah v telovadnici soboškega srednješolskega centra, kjer tudi treniramo. Pričakujemo. da bomo imeli tudi primerno podporo, pri gledalcih.« Rokometaši Pomurke iz Bakovec. Stojijo od leve: Hebar (trener) Meolic, Matovič, škraban. Okreša. A. Lovenjak in Gaberc. Čepijo: S Buzeti (teh. vodja), Kolmanič. Horvat. Žugelj, J. Buzeti (kap.). Vereš in Sečko. Manjkajo: Bedekovič. Kušter in S. Lovenjak. mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. V prvi državni rokometni ligi sodeluje Pomurka iz Bakovec, ki se letos Že prvič preizkuša v evropskem pokalu. V drugi državni moški rokometni ligi sodelujejo tri pomurska moštva; Krog, Radgona in Polet iz Murske Sobote, v ženski konkurenci pa Bakovci. V tretji državni rokometni ligi za moške pa tekmujejo štiri pomurska moštva: Pomurka II, Radgona II, Mladinec iz Murskih Črnec in Razkritje. Prvič v zgodovini pomurske odbojke imamo tudi predstavnika v prvi državni odbojkarski ligi. To so odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote. V drugi državni ligi bodo našo regijo predstavljali odbojkarji Ljuto- tekmovalno sezono kar najbolje pripravljeni. Naša želja je. da bi dostojno zastopati barve kluba in Pomurja v prvi državni ligi ter da bi ponovili lanskoletno uvrstitev. Vsekakor si bomo prizadevali čimbolj motivirati mlade igralce za naporno tekmovanje in da bi čimbolj napredovali. Zanje bo letošnje prvenstvo tudi priložnost za nabiranje potrebnih izkušenj, tako da od njih več pričakujemo v naslednjih sezonah, ko bo tudi pri nekaterih močnejših klubih v prvi državni ligi prišlo do menjave generacij. Pričakujemo tudi pomoč naših zvestih gledalcev.« »Gl1 c«_____________________ r r vestnikova priloga, 24. septembra gim: V prestopnem roku je prišlo do nekaterih kadrovskih spre-meb. zato moramo ustvarjati novo moštvo. Kot je znano, sta klub zapustila Munih, ki je odšel nazaj k Salonitu, in Janža, ki je odšel v Beltince Prišli pa so štirje novi igralci: Stjepan Mašič iz Reke, Josip Josipovih iz Mo-driče. Mitja Belec iz Ljutomera in Bogdan Marič iz Radenc. Program priprav smo v celoti uresničili. saj imamo dobre pogoje za delo Z žrebom smo tudi zadovoljni, saj sc bomo v prvih kolih srečali z Granitom. Fužinarjem m Šempetrom. Naš cilj je. da bi dobro štartali, kar je velikega pomena za nadaljevanje prvenstva Zato bomo morah do začetka prvenstva še odpraviti nekatere slabosti v igri, ki so bile opazne na prijateljskih tekmah V klubu načrtujemo. da se bomo borih za sredino lestvice, kar s trdim de- se . . so nogometna tekmovanja že v polnem ikit if^čenjajo tudi tekmovanja v rokometu, od-in namiznem tenisu. Če smo pred začet-."'l(o//i,nletneSa tekmovanja ugotavljali, da Pomurje z moe. v'r Granit, 'ileiln ‘ekalenmi dru Stojijo od leve: Šiftar (pom. Marič. Belec, Mušič i. Ratkui. I>. Poredoš. Žalik m Josipovic. Razmišljanje treneijev pred novo Razporedi tekem prvih treh državnih lig Velika pričakovanja od nove tekmovalne iport10 V stran 12»sus« vestnik, 24. septgni^l^ ( Borut Štiberc — trener KK Radgona Zlatko Tibaut — trener KK Pomurje Murska Sobota Med pn e štiri ekipe Pristati med štirimi »V novi tekmovalni sezoni bodo košarkarji Radgone tekmovali v drugi slovenski ligi, ki bo prav gotovo zahtevna. Tega se v klubu dobro zavedamo, zato smo se že konec julija začeli intenzivno pripravljati za tekmovanje Zaradi pomanjkanja denarja treniramo ves čas doma, zunaj in v telovadnici, in to vsak dan. Prvi del priprav smo uresničili vendar pa ne v popolni sestavi, saj se nekateri igralci zaradi službe in študija niso mogli udeležiti vseh treningov V času priprav smo tudi odigrali več prijateljskih tekem. ki so pokazale tudi nekatere slabosti, ki jih bomo morali do začetka prvenstva odpraviti. V ekipi bodo v glavnem igrali isti igralci kot prejšnjo tekmovalno sezono. Prenehal je igrati Štihec. v prvo moštvo pa smo vključili perspektivne mladince: Bratkoviča. Karla in Niderla. Omogočili jim bomo, da se lahko uveljavijo. Žreb nam ni bil najbolje naklonjen saj nas čakata na začetku težki tekmi, naprej v Slivnici in Košarkarji Radgone. Stojijo od leve: Škof (pom. trener), Ploj, Slavič, De. Gomboc, Cigut, Ulaga. Karlo, Domanjko (teh. vodja). Čepijo: Banic. Da. Gomboc, Sluga, štihec, Vukotič, Mauko. tanco kadetinj Slovenj slovenska liga, k' je 1 in šteje devet ekip-od lanske, saj bodo v njej vale štiri ekipe U lige. Ker bodo pr*ei lip druge in zadnji dve _■ j igrale med seboj za' '■ vodita v prvo lig”- jppt želimo, da bi se uvr . Štin ekipe. Ob pori novega upr; pujenia ■ kluba, ki ga vodi bi zaželjem cilj al’^osegli’ movalni sezoni tudi nato s Pivovarno Laško v gosteh. Ti dve tekmi bosta pokazali, kako je moštvo pripravljeno za tekmovanje, saj je Pivovarna eden od najresnejših kandidatov za prvo mesto. Naša želja v tem prvenstvu je. da bi se uvrstili med prva Štiri mesta, kar ni nemogoče. V perspektivi pa načrtujemo uvrstitev v prvo slovensko ligo, za kar pa bo potrebno veliko trdega dela. Prvenstvene tekme v novi sezoni bomo igrali v telovadnici v Radencih, kjer so boljši pogoji kot v Radgoni« Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote. Stojijo od leve; Tibaut (trener), Lalič, Družina, Štefek. Bohar, Brežic in Pušenjak (predsednik). Cepijo: Cer, FriškiČ, Kar, Lutar, Lang in Ivančič. Manjka Gerič. ■Z namenom, da se kar najbolje pripravimo za novo tekmovalno sezono v drugi slovenski košarkarski ligi za ženske, smo začeli s pripravami že v začetku avgusta. Po enotedenskih pripravah doma smo organizirali višinske priprave na Ribniškem Pohorju. ki se jih je udeležilo deset igralk. Po vrnitvi smo s pripravami nadaljevali doma, v telovadnici in trim kabinetu V času priprav smo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, potem pa je sledilo prvo tekmovanje za pokal Slovenije. V prestopnem roku smo se tudi okrepili z dvema igralkama Apisa iz Maribora, in to z Matejo Lalič (krilo) in Tatjano Štefok (center). Poleg njiju pa bodo barve kluba še zastopale: Ivančičeva. Cerova. Brezi-čeva. Droži nova. Langova. Lu-tarjeva. Boharjeva. Geričeva. Karova in Friškičeva. Slednja je odigrala dve tekmi za reprezen- Razpored tekem I.SRL Vlil, kolo - 28. POMURKA 0. Rudar 11.92 - A. Jadran ■ Pivovarna C. 1. kolo-3.10.92 Presad : I. Dobova Presad POMURKA 0. Rudar Drava Velenje Duka Velenje : 0. Rudar Presad N, Oprema Kolinska S. Inles Riko Kolinska S. : A. Jadran Velenje : Kolinska S. N. Oprema Drava N. Oprema Pivovarna C. Drava ; I. Dobova V. kolo-7.11.92 IX. kolo - S. 12. 92 Inles Riko Duka Kolinska S. POMURKA Drava : POMURKA N. Oprema Velenje Inles Riko N. Oprema II. kOlO-10. 10. 92 Drava Presad Duka : Kolinska S. POMURKA : Duka Inles Riko 0. Rudar I. Dobova ' Velenje I. Dobova Inles Riko Duka A. Jadran Pivovarna C. : Presad Pivovarna C. Drava I. Dobova Pivovarna C. A. Jadran : 0. Rudar A. Jadran N. Oprema 0. Rudar Kolinska S. VI. kolo-14.11. 92 X. kolo - 12.12. 92 Presad Velenje POMURKA Pivovarna C. POMURKA 0. Rudar A. Jadran 1. Dobova Presad A. Jadran III. kolo-17.10. 02 0. Rudar Duka Velenje Pivovarna C. Velenje : POMURKA Presad Inles Riko Kolinska S. I. Dobova Kolinska S. : Presad Velenje Drava N. Oprema Duka N. Oprema 0. Rudar Kolinska S. N. Oprema Drava : Inles Riko Drava A. Jadran Inles Riko : Pivovarna C. Vit. kolo-21.11 92 XI. kolo-19. 12. 92 Duka : I. Dobova N. Oprema POMURKA Inles Riko POMURKA Drava Kolinska S. Duka Drava IV. kolo -31.10. 92 Inles Riko Velenje 1. Dobova : N. Oprema POMURKA I. Dobova Duka Presad Pivovarna C. Kolinska S. Pivovarna C. Duka 1. Dobova 0. Rudar A. Jadran ■ Velenje A. Jadran Inles Riko Pivovarna C. A. Jadran 0. Rudar : Presad Miran Močan — trener NTK Potrošnik Murska Sobota Okrog četrtega mesta Tretje mesto in Evropa »Za novtv tekmoval no sezono v prvi državni namiznoteniški ligi smo se začeli pripravljati konec julija, kar je dovolj zgodaj in po programu, v katerega verjamem. Vsi v klubu tudi upamo, da nam bodo zagotovljeni obljubljeni in prepotrebni pogoji za delo, kajti v minuli tekmovalni sezoni nismo imeli primernih fiogojev Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo se tako kot prejšnjo sezono pripravljali doma Z ekipo se je pripravljal tudi naš najboljši igralec v prejšnji sezoni Benko, ki pa Namiznoteniška ekipa Potrošnika iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Močan (trener). Benkovič. Unger, Ori in Kus. bo športno kariero nadaljeval v Italiji in bo njegova odsotnost opazna, vsaj na začetku, dokler si ne pridobimo nekaj samozavesti. V klub se je vrnil Janko Ori. ki pa ima od prejšnje sezone poškodovano koleno, in mora zelo previdno trenirati. Ekipo Potrošnika bodo v novi tekmovalni sezoni sestavljali: Unger. Benkovič. Ori. Kus in državni pionirski reprezentant Ptujčan Strašek. Letos tudi pričakujemo večji obisk gledalcev in njihovo podporo na naših tekmah V prvem kolu igramo v gosteh z Ilirijo v Ljubljani, to je z ekipo, ki jo lahko premagamo, saj smo objektivno močnejši tudi brez Benka in bi nam zmaga bila dobra spodbuda za nadaljevanje prvenstva. V drugem kolu pa gostimo v Murski Soboti močno ekipo TAM Maribor in po tej tekmi bomo videli, kako je ekipa dejansko pripravljena. Večina ekip v prvi državni ligi se je okrepila. medtem ko smo mi nekoliko slabši Kljub vsemu pa pričakujem. da bomo sezono odigrali brez poškodb in da se bomo uvrstili okrog četrtega mesta, na posameznih tekmovanjih pa podobna mesta kot v minuli sezoni - Ivan Drozdek — trener NTKArcont Gornja Radgona T »Od nove tekmovalne sezone v prvi državni namiznoteniški ligi v Gornji Radgoni veliko pričakujemo. Žato se že od začetka avgusta temeljito pripravljamo, saj vadimo dvakrat dnevno vsak dan Treniramo skupaj z igralci soboškega Potrošnika, s katerim izredno dobro sodelujemo. Zelo smo zadovoljni, da smo dobili pokrovitelja Arcont iz Gornje Radgone ki |e pokazal veliko razumevanja za naše sodelovanje v najkakovostnejšem tekmovanju. V času priprav igramo tudi prijateljske tekme s Potrošnikom. kar daje igralcem motiv za maksimalno angažiranje. Udeležujemo pa se tudi nekaterih tekmovanj. Tako smo sodelovali na turnirju Alpe Jadran, kjer smo dosegli popoln uspeh, saj je prva ekipa osvojila prvo, druga pa drugo mesto. Med piosamezniki pa je zmagal Grega Komac. V prestopnem roku smo moštvo okrepili z dvema igralcema ljubljanske Kovine Olimpije, ki sta v minuh tekmovalni sezoni uspešno tekmovala za ekipo Melamina iz Kočevja, prvaka v slovenski ligi. To sta Grega Komac in Saš Lasan. S tema okrepitvama računamo, da se bomo potegovali za eno od prvih treh mest v prvi v evropska • tako želja nn j n.jn '' . se bo za pr« „v valo kar pe n d ■ Ib...... b”" ' Č.Litllj: ,.-m। rudi h. telili lu£ ekipo Arčon . as3n. tarič. Kontna- Kuzma. Ždčk' »----»a.j sasa_____z - ____— ■— sk^^JiC. Namiznoteniški igralci Arconta iz Gornje nik»m pokrovitelja. Od leve proti desni: •rl“ r- ' Lasan. Žitek, Rihtarič, m),. Woff (pont- tre" Rihtarič, st. (teh. vodja) in Drozdek (trener)- špcr’"1 V »sus« 19$ septembra 1992 stran 13 ^go Drevenšek - trener OK Ljutomer Ivan Lesjak - trener RK Krog začel. trener RK Radgona Gornja Radgona a sredino lestvice nemogoče imamo Mmit-r), Buzeti, Fišinger. Trbuc, Jurkovič. Kutan '• Manjkata Miljevič in Ambrus. Oni :aVno Stojijo <>tn. ki imamo dol-n tradlc'io- saj nska ekipa več let v republiški Radgone je namreč • J '',u ' nunull tek kot prejšnje leto pripravami za novo sezono v drugi slo-tti g,’6 * drugi polovici avgu-denarja srno , *ardoma in prepričam Rtittor/ Ljutomer s športnim možnost ' oko'’co daje veliko UJPešne priprave, nekatenk tud’ zaposlenost farno m igralcev Trem vadbe n °° P^rat tedensko, palcev r Se udeležuje po 15 V gornjem delu lestvice »Rokometaši Kroga, ki so že v prejšnji tekmovalni sezoni uspešno nastopali v tej konkurenci. so začeli s pripravami za novo sezono sredi avgusta pod vodtvom pomočnika Lapošija. Vadili so v Krogu in v trim kabinetu, obiski na treningih pa so bili zadovoljivi. Vadbo sem prevzel s prvim septembrom in sedaj treniramo trikrat tedensko v športni dvorani v Murski Soboti. kjer bomo tudi igrali prvenstvene tekme V času priprav bomo odigrali več prijateljskih tekem, saj želimo, da bi bilo moštvo dobro pripravljeno za začetek prvenstva. V moštvu ni prišlo do bistvenih sprememb, prišel je le Borut Sečko iz soboškega Poleta Z žrebom smo v klubu zadovoljni. saj igramo prva tri kola v športni dvorani v Murski Soboti. V drugem kolu namreč igramo pomurski derbi s Poletom. ki pa tako kot mi igra v isti športni dvorani Prva tri kola bodo že pokazala, kako smo pripravljeni za tekmovanje in kaj si lahko od njega obetamo Naša Rokometaši Kroga. Stojijo od leve: Lapoši (pom. trenerja), Hanc, Sečko, Kovačič, Ser n ek, Titan, Lesjak (trener). Čepijo: Hegeduš, Vlaovič, A. Kolmanko, D. Kolmanko in Babič. Manjkajo: Prem, Meolic, A. Titan, Lukač, Roškar in Peterka. želja je. tako igralcev kot vodstva kluba, da bi zasedli boljše mesto kot prejšnjo sezono, to je v gornjem delu lestvice. Mislim, da je ekipa to sposobna doseči. S tem bi si tudi zagotovili boljši izhodiščni položaj za igranje v play offu. ki bo odločal o končnem vrstnem redu moštev. Sicer pa je težko napovedovati uvrstitev, saj drugih ekip ne poznam. To bom lahko spoznal šele po jesenskem delu prvenstva, ko se bomo že srečali z vsemi ekipami. Sicer pa je razpoloženje v ekipi na primerni višini in uspehi ne bi smeli izostati« Razpored tekem IL SOL Vlil, kolo-21. Pionir 1! Olimpija II 11.92 ; Mežica J LJUTOMER 1. kolo-3,10. 92 Olimpija II : Mislinja Braslovče ; Črnuče Braslovče : Pionir H Braslovče : Topolšica Izola : Vileda It Izola : Olimpija II Izola : Salonit II Salonit II : Celje Salonit II Mežica Topolšica Mislinja Topilšica LJUTOMER V. kolo-31.10. 92 Mislinja : Črnuče Salonit II : Pionir ll IX. kolo-28.11. 92 Celje , : : Vileda II Topolšica : Izola Mislinja : Pionir It Mislinja t Braslovče Celje Topolšica 11. kolo-10.10 92 Celje : Olimpija II Vileda ll : Salonit II r lonir II : Vileda II Vileda II : Mežica Črnuče Izola Črnuče : Celje Črnuče : LJUTOMER LJUTOMER Braslovče LJUTOMER : Mislinja Mežica Olimpija II Mežica 'opolšlca VI. kolo-7.11.92 Olimpija II : Salonit II Pionir H : LJUTOMER X. kolo-5. 12. 92 Braslovče : Izola Mežica : Črnuče Pionir II Olimpija II III, kolo-17.10. 92 ItaIs - DiAnir 11 Olimpija II : Braslovče : Vileda II Celje Braslovče Izola Mežica : LJUTOMER Salonit II : Braslovče Izola : Mislinja Topolšica : Vileda H Topolšica : Olimpija II Salonit II : Topolšica Mislinja t Celje Mislinja Celje Vileda II : Mežica : LJUTOMER : Črnuče Vil. kolo -14.11.! Topolšica : 12 Pionir II XI. kolo-12.12.92 Celje 1 Pionir II Mislinja : Salonit II Vileda II : Mislinja IV. kolo-24. 10. 92 Celje : Izola Črnuče Topolšica Pionir II : Črnuče Vileda II : Braslovče LJUTOMER Salonit II LJUTOMER Vileda 11 Črnuče : Olimpija 11 Mežica : Izola MežIČa Celje LJUTOMER : Mežica Olimpija II Braslovče Jože Benko — trener RK Polet Murska Sobota Obstanek v drugi ligi »Po uvrstitvi v drugo državno rokometno ligo smo začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono v začetku avgusta. Prvi del priprav smo namenili kondiciji. Po enotedenskih pripravah v Murski Soboti smo nadaljevali ; vadbo v Moravskih Toplicah. Tretji teden pa smo se priprav Ijal: v telovadnici Mure v Murski Soboti. Po končanih telesnih pripravah smo se preselili v telovadnico soboške tretje osnovne šole, kjer vadimo trikrat tedensko in kjer bomo igrah tudi prvenstvene tekme V času priprav smo tudi odigral: več prijateljskih tekem, s katerimi sem bi! zadovoljen in upam, da se bomo za start dobro pripravili, saj je tekmovanje v drugi državni ligi za nas velik izziv in motiv, da se dokažemo. V prestopnem roku je prišlo v moštvu do nekaterih sprememb. Klub sta zapustila Borut Sečko, ki je odšel k drugoligašu Krogu, in Tomaž Sečko, ki je pristopil k prvoligašu Pomurki iz Bakovec. Vrnila pa sta se nekdanji igralec Poleta Kovačič ter Grilec. Iz mladinskega moštva pa smo v prvo moštvo uvrstili Sa-pača in Merico. Iz Kroga pa je prišel Kuhar. Žreb nam ni bil najbolje naklonjen, saj moramo že v prvem kolu na gostovanje v Krško, k enemu od favoritov. Potem pa nas čakata pomurska derbija, najprej doma Krog in nato v Radgoni istoimenska ekipa. Kljub vsemu upam, da ne bomo razočarali naših navijačev, Naša želja je. da se obdržimo s drugi državni ligi. Mislim, da so igralci to sjjosobm dosegi, četudi smo novinci v ligi. Mislim tudi, da se bodo igralci zavedali odgovornosti vsake tekme in da bomo neizkušenost nadoknadili s požrtvovalnostjo.« Rokometaši Poleta iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Benko (trener) Fefer, Slamar,, Sapač. Rengeo. Kovačič. GomboŠi. Kuhar Vitez (predsednik). Cepijo: Cernela, Časar. Merica. Murgelj, Nemeš in stran 14 Alojz Vereš - trener RK Bakovci Z mlado ekipo v sredino na nekaterih turnirjih, med drugim na močnih turnirjih na Madžarskem in v Bakovcih. Program priprav smo v glavnem uresničili, čeprav smo imeli tudi nekaj težav zaradi dopustov in poškodbe Jakšičeve. Kljub vsemu upam, da bodo dobro pripravljene štartale kot novinec v drugt državni ligi, saj dekleta že nestrpno čakajo začetek prvenstva, kjer se želijo uveljaviti V prestopnem roku smo ekipo tudi nekoliko okrepili Prišle so namreč tri igralke Vugrinec - Tratnjek in Žižek iz Polane ter Kolbl iz Mladinca Mur- ski Čuki. Žreb nas posebej ne moti, saj kakovost večine ekip, ki sodelujejo v drugi državni ligi, poznamo. Res pa je. da je od našega starta tudi veliko odvisno ker bomo na štartu igrali z močnejšimi nasprotniki. Ekipa Bakovec je zelo mlada, saj je pov prečna starost 16.5 let. Kljub temu pa pričakujemo, da se bomo potegovali za sredino lestvice. Z obstankom v ligi bi tudi zadovoljili naše pokrovitelje. Ra čunamo tudi, da nas bodo na tekmah v Bakovcih bodrili ljubitelji rokometa« 4porfn' V »sus« Razpored tekem II. SRL - ŽENSKE VZHOD 1. kolo-12.9.92 IV. kolo - 3.10. 92 Vil. kolo-17 10.92 Drava Lisca N. mesto : Branik Senovo : BAKOVCI BAKOVCI N. mesto Lisca : Senovo Branik : Drava Žalec Velenje Brežice : Žalec Velenje : Brežice Senovo Branik Drava BAKOVCI N. mesto : Lisca Brežice prosto Velenje prosto Žalec prosta II. kolo - 19. 9. 92 V. kolo-10.10.92 Vlil, kolo - 24.10. 92 Velenje Senovo Žalec : Drava Brežice : N. mesto N. meslo Žalec Senovo : Brežice Drava : Velenje Lisca BAKOVCI Branik : Lisca BAKOVCI : Branik Brežice Drava Velenje : N. mesto Žalec : Senovo Branik prosto BAKOVCI prosti Lisca prosta III. kolo - 26. 9. 92 VI. kolo - 14. 10. 92 IX. kolo-31. 10.92 BAKOVCI Brežice Lisca : Velenje Branik : Žalec : BAKOVCI Žalec Lisca Brežice ; Branik Velenje Senovo N. mesto Drava : Senovo N. mesto : Drava Branik Velenje BAKOVCI : Žalec Lisca : Brežice Drava prosta N. mesto prosto Senovo prosto »Po daljšem času bo imelo Pomurje zopei ekipo v drugi državni rokometni ligi za ženske. To bodo rokometašice Bakovec. ki so osvojile naslov pomurskih prvakinj. Sodelovanje v tej konkurenci so si priborde tudi rokometašice Polane kot drugouvrščena ekipa v pomurski ligi. vendar pa se zaradi pomanjkanja denarja niso odločile za višje tekmovanje. Rokometašice Bakovec so začele s pripravami za novo tekmovalno sezono v začetku avgusta. Vadile so petkrat tedensko v šport no-rekreacijskem centru v Bakovcih. V okviru priprav smo sodelovali tudi Rokometašice Bakovec. Stojijo od leve: Matuš (preds.), Vereš (trener!. Kolbl, Vrečič, N ugrinec. V obar. Sreš, Kar, Varga (pom. trenerja! in Bašič (teh. vodja!. Čepijo; Jakšič, Gjerek, Žižek. Meolic, M. Buzeti, Štefanec, Papič. Sedijo: Kerčmar, R. Buzeti, Smodiš, Kuhar, Horvat, Rajbar in Novak. Razpored tekem L SOL 1. kolo - 17. 10. 92 Salonit : Granit : Žirovnica : Olimpija : VIGROS : Bled Pionir Šempeter Fužinar Kamnik IV. kolo-7.11.92 VII. kolo-28. 11.92 Bled Šempeter Pionir Salonit Granit : Fužinar : Kamnik : VIGROS : Olimpija : Žirovnica Olimpija VIGROS Kamnik Fužinar Šempeter : Bled : Žirovnica : Granit : Salonit : Pionir II. kolo-24. 10. 92 V. kolo - 14.11.92 Vlil, kolo- -5.12. 92 Bled : Kamnik Žirovnica : Bled Bled : Pionir Fužinar : VIGROS Olimpija : Granit Salonit : Šempeter Šempeter : Olimpija VIGROS ; Salonit Granit : Fužinar Pionir : Žirovnica Kamnik ; Pionir Žirovnica : Kamnik Salonit : Granit Fužinar : Šempeter Olimpija : VIGROS III. kolo-31.10. 92 VI. kolo - 21.11.92 XI. kolo - 12. 12. 92 Granit : Bled Bled : Šempeter VIGROS : Bled Žirovnica : Salonit Pionir : Fužinar Kamnik : Olimpija Olimpija : Pionir Salonit : Kamnik Fužinar : Žirovnica VIGROS : Šempeter Granit : VIGROS Šempeter : Granit Kamnik : Fužinar Žirovnica : Olimpija Pionir : Salonit Razpored tekem III. SRL 1. Kolo - 19. 9. 92 IV. kolo - 10. 10. 92 Vil. koto - 24. 10. 92 NA || Velenje II. : N. Oprema II, Drava II : Moškanjcl A Besednjak ha II RADGONA II. : Drava II. N. Oprema II : A. Besednjak Moškanjcl : JSuurKAII RAZKRIŽJE : MLADINEC POMURKA II ; RAZKRIŽJE MLADINEC A. Besednjak : Moškanjci Velenje II : RADGONA II Drava II N POMURKA II. prosta MLADINEC prosti RAZKRIŽJE prosto II. kolo - 26. 9. 92 v. kolo - 14.10. 92 Vlil, kolo - 31.10.92 MLADINEC J A. Besednjak RAZKRIŽJE : Velenje II POMURKA II - ‘ ^gc Drava II i RAZKRIŽJE A. Besednjak POMURKA II Velenje II u^antci N. Oprema II : RADGONA II Moškanjci : N. Oprema II RADGONA II Mos« POMURKA II : VELENJE II MLADINEC : Drava II RAZKRIŽJE ■ A Moškanjci prosti RADGONA II prosta N. Oprema II prosta III. kolo - 3.10. 92 VI. kolo - 17.10.92 IX. kolo - 7.12.92 RADGONA II POMURKA II N. Oprema II MLADINEC Moškanjci RAZKRIŽJE : N. Oprema II POMURKA tl : Moškanjcl MLADINEC A. Besednjak : Drava 11 Velenje II : A. Besednjak Drava H : SirKA* Moškanjcl : MLADINEC RADGONA II : RAZKRIŽJE N. Oprema II ■ Velenje II prosto Drava II prosta A Besednjak prosti Razpored tekem III. SOL - MOŠKI 1. kolo - 3.10. 92 IV. kolo - 24.10. 92 VII. kolo -14. 11 5?elT|nCI Vileda III : BELTINCI BELTINCI : Vuzenica POMURJE 1 • Šempeter II : RADENCI CVEN : Fužinar <1 Topolšica II ■ a^-^j 1 Turbina ] CVEN RADENCI : Topolšica II Fužinar II • 4| POMURJE II ; Vuzenica Vileda III : POMURJE II Vuzenica J haDENC* Topolšica II : Fužinar II Šempeter li : Turbina CVEN II. kolo - 10. 10. 92 V. kolo - 31.10. 92 Vm k0|0 _ 21.11.92 c|jC| BELTINCI : Fužinar II Turbina ’ BELTINCI BELTINCI : P «i Vuzenica : Topolšica II POMURJE II : Šempeter II vileda III ' |,a CVEN : POMURJE II TopolšicaII : Vileda III temneter II ' Vu,,n RADENCI : Turbina Fužinar II : RADENCI Turbina ' rt ca I Vileda III : Šempeter ll Vuzenica : CVEN POMURJE II * Top*’"* III. kolo-.17.10.92 VI. kolo-7.11,92 02 Šempeter II : BELTINCI BELTINCI : CVEN IX. kolo - 28- rELf|NCI Turbina : Vileda III RADENCI Vuzenica Topolšica II p0MURJ£" POMURJE II : RADENCI Vileda III : Fužinar II Fužinar II -irtioa Topolšica II : CVEN Šempeter II : Topolšica II Vuzenica il Fužinar II : Vuzenica Turbina : POMURJE 11 RADENCI Razpored tekem L NTL Merkur Novotehna Ilirija Melamin 1. kolo-3. 10. 92 Tam : Melamin Kovina POTROŠNIK Melamin : ARCONT Merkur : POTROŠNIK Ilirija Tam Merkur : POTROŠNIK : Kovina : Novotehna Novotehna IV. kolo-7.11 : Kovina .92 VI. KOIO - Zl. 11. m ARCONT ; POTROŠNIK Melamin ; Kovina Ilirija . Novotehna il. kolo-10. 10.92 ARCONT : Kovina Tam Merkur ARCONT : Novotehna POTROŠNIK : Novotehna Kovina : Merkur Melamin : Merkur VII. kolo-28.11 92 POTROŠNIK : Tam Ilirija : Tam Merkur ARCONT Melamin : Ilirija Novotehna Tam III. kolo - 24 . 10. 92 V. kolo - 14. 11. 92 Kovina Ilirija Ilirija : ARCONT Tam : ARCONT POTROŠNIK Melamin Razpored tekem //. SKL - ŽENSKE 1. kolo-3. 10. 92 IV. kolo-21.10. 92 Vil. kolo-7.11. 12 Slovan : Litija Litija : POMURJE Induplati : Litija Sežana : Comet Novo mesto : Metka Metka : Sežana Induplati : POMURJE Comet : Šentvid POMURJE ■ Slovan Šentvid : Metka Slovan : Induplati Novo mesto Comet Novo mesto prosto Sežana prosta Šentvid prosti II. kolo-10.10. 92 Metka V. kolo - 24.10. 92 Vlil, kolo-11.11 92 Litija : Induplati Sežana Litija Comet POMURJE : Šentvid Šentvid : Slovan Slovan Novo mesto Novo mesto : Induplati Metka : Comet Sežana POMURJE Slovan : Sežana POMURJE : Novo mesto Induplati Šentvid Comet prosti Litija prosta Metka prosta III. kolo - 17.10. 92 VI. kolo-31. 10.92 IX. kolo-14.11. 92 Sežana : Litija Litija : Novo mesto Šentvid Lilija Induplati : Comet Comet : POMURJE Metka Induplati Šentvid Novo mesto Slovan : Metka Novo mesto Sežana Metka : POMURJE Sežana : Šentvid Comet Slovan Slovan prosti Induplati Domžale prosto •» POMURJE prosto Razpored tekem II. SRL VZHOD i kolo - 3 t(F. 92 IV knln - 24. 10 92 VII. kolo-21.11. 92 TKI Hrastnik : Ormož Ormož ; Radeče RADGONA : Ormož Krško . POLET Celje : Zagorje V. Nedelja : KROG KROG Celje POLET : V. Nedelja Zagorje ; Krško RADGONA : Radeče Hrastnik : RADGONA Radeče : Hrastnik V. Nedelja Zagorje Krško • KROG Celje : POLET II. kolo-10. 10. 92 V. kolo-7. 11. 92 Vlil, kolo-28.11 92 Ormož Zagorje KROG : Ormož Ormož : POLET Radeče : V. Nedelja RADGONA : Krško Hrastnik : Celje Celje • RADGONA V. Nedelja : Hrastnik Krško : Radeče POLET : KROG Radeče : Celje KROG Zagorje Hrastnik : Krško Zagorje : POLET RADGONA : V. Nedelja lil. kolo-17.10. 92 VI. kolo-14. 11.92 IX. kolo-5. 12. 92 Krško Ormož Ormož : Celje V. Nedelja : Ormož KROG : Hrastnik POLET : Radeče Zagorje : RADGONA RADGONA POLET Hrastnik : Zagorje Radeče : KROG V. Nedelja Celje Krško : V Nedelja Celje : Krško Zagorje : Radeče KROG : RADGONA POLET : Hrastnik Razpored tekem III. SOL - ŽENSKE 1. kolo - 3.10. 92 IV. kolo-24. 10. 92 VII. kolo-14 I1- Paloma B. III : LJUTOMER Celje : Čma Ruše ,n PUCONCI : CVEN CVEN : Topolšica POMURJE Ruše : Črna LJUTOMER : POMURJE Topolšica tJliTO*5 POMURJE : Celje prosto Topolšica Paloma B. III : Ruše proslo PUCONCI CVEN Čma prosta Vlil, kolo - 21. IT 92^^ II. kolo - 10.10.92 V. kolo-31. 10. 92 Celje : Topolšica PUCONCI : Celje Ce,ie čm«.... črna : POMURJE Ruše : Paloma B. III Paloma B. IH PUCONCI CVEN : Ruše Topolšica : LJUTOMER LJUTOMER : PUCONCI Paloma Branik lil prosta III. kolo - 17.10. 92 Črna : POMURJE prosto VI. kolo-7.11.92 CVEN Ruše CVEN prosti IX. kolo-28. IT92^ POMURJE ; Rule Topolšica m črna p^om3 “ Paloma B. lil : Celje Celje : CVEN Ruše : LJUTOMER LJUTOMER črna POMURJE : CVEN Paloma B. III : POMURJE Topolšica : PUCONCI prosti Črna PUCONCI : Topolšica prosta Ruše CVEN _ LJUTOMER prosr - Razpored tekem II. SKL VZHOD 1. kolo-3.10. 92 IV. kolo-24.10. 92 Rudar : Pivovarna Pivovarna : Zagorje Meja : Bistrica Ruše : RADGONA Prebold Ruše Bistrica : Slivnica Sl. Gradec : Zagorje Rudar : Sl. Gradec Slivnica : RADGONA Meja : Prebold II. kolo - 10.10. 92 V. kolo-31. 10. 92 Pivovarna ; RADGONA Prebold t Pivovarna Zagorje : Slivnica Sl. Gradec : Meja Ruše : Sl. Gradec Slivnica : Rudar Bistrica : Prebold RADGONA : Bistrica Rudar : Meja Zagorje : Ruše HI. kolo - 17. 10. 92 VI. kolo - 7. 11.92 Me|a Pivovarna Pivovarna : Ruše Prebold : Rudar Bistrica : Zagorje Sl. Gradec : Bistrica Rudar ; RADGONA Slivnica : Ruše Meja : Slivnica RADGONA : Zagorje Preooio : Si. Graoec - MOŠKI vii. kolo -itpjvomu* Sl. Gradec pret>olerku. ki ga predpisuje zdravstvena služba, v drugih d H' navadno vodo, kije vsebovala komaj kaj fluora, k Nlbst ■ * 50 40 v prvem mestu ženskam za 1,3-, moškim pa za 1,4-I"*1' holki. K temu še podatek, da živi 6(1 odstotkov ' "testih, kjer pitno vodo fluorirajo. , * . l|’ ’ 1 ■ ’■ 1' Maggie ReiUy a., ? k * GLASS - Annič Leiino« ' rl ■ I 1: EI‘UVh ■ • Mk SAY THE WORDS Bryan Adams , ICKOArs'' HEAVENSDOOR-Gunsn'Roses 1 '"n - I In lil ji L Crvwes MN t (č; 1 K NEEDEI) SOMEONE SO BAD - IK-f l^ppnrd ■i.,, GinaT. ZABAVNE GLASBE NA MURSKEM VALU , Kp, ^1 . jPORTOROŽ Irena Vrčkovnik *&’>IhOcot MOJE DEKLE Agropop I V, .1 Lb ii»i-' J1nko Roprei in Don Men ton v Il * । r J' 0 Kreslin in banda Kociper. Baranja. Kreslin Mtgd CJ* nmiiikun zato-n„ -varjenega življenja n Ve£ obžaloval. ne . *ne bo mu sodil, tem-1 z spremenil s, 'e ca bo polno smi-d?brote in Iju-Privil, r w ie vse^eJ začelo '"len.,,, 'na*°J’bje po isti trdi < . Poti kakor njega; bili ^sbene Kuhajte z nami ' ‘hlL 141 V ii ti*3 1 ‘ A«lomotiili I, SREČO-Brune Drvarič - Ncw swing Qnartet 1 'k|J\fV1 Nabavne glasbe ’ PA KR°N pa z marelof *' ■ Ai'1 '" ' Alti Nipič in njegovi muzikanti iJt' '.Li i!>t 1,1 Slaka RŽ Ml. 'Lo k is^IK N'ka Zajca kovač e«tvo' A"s Warelil X L .Au-Slirjckovači Vjiiir, LA0oST-Ans. Ptujskih 5 1,^0 Sf f' Mr Mjp/ Ans. Vilija Petriča X. S|(A tun im? K,'d(ja Jevška L,NA - Ans. Dobri znanci K v 1 ^Nhj d« četrtka, I. oktobra 1992, na naslov Murski val, K ^k-Sobota,za glasbene lestvice- I^Pon št 32 lit 1. Osnova: rahel nadih rdečila, ki ga mutirate S pudrom v prahu. 2. Barva bo obstoj-nejša: s konci prstov vtrite kremo za utrjevanje barve. Tako bo barva obstojnejša in se ne bo razlivala. 3. Oblikovanje: ustnice obrobite s svinčnikom za oblikovanje enake ali nekoliko temnejše barve. Prt tem popravimo manjše napake. 4. Nanašanje barve: to najbolje opravite s čopičem ali s črtalom, ki je ožje od normalnega črtala. 5. Za zapeljiv sijaj: odrecite se drugemu nanašanju barve in namesto tega nanesite svetlilo. mešana solata za zimo Zaradi hude suše, ki je prizadela naše območje, je na voljo veliko manj zelenjave, kot v normalnih vremenskih obdobjih - Zato pa je treba tisto, kar je ostalo, pravilno in skrbno shraniti. izbiramo med čebulo, zeljem ter manjšimi količinami zelenih m rdečih paprik. Količine posameznih vrst zelenjave so približne, način priprave pa naj bo natančen Navedena teža velja za očiščeno zelenjavo. Vza me mo 5 kg zelja. 2 k g če bu le. 3 kg sveži h pap rik, po možn os ti polovico rdečili. Od začimb uporabimo 1 žličko poprovih zrn, pol žličke kumine. 2 lovorova lista, 3 večje stroke Česna m sol. Zelje narežemo kar se da na tanke rezance Debela rebra ob kocenu odstranimo, ker so zelo dehidrirana in trda. Zelje solimo, ga premešamo in v posodi potlačimo. Tako naj stoji 1 uro. Če spusti malo ali nič vode, je zelo izsušeno in trdo. Tedaj v loncu zavremo 3 do 4t vode in v njej zelje pokrito parimo 20 minut. V tej vodi se naj ohladi. Šele potem ga odcedimo in ravnamo dalje kot z dobrini, sočnim zeljem. Če imamo dobro zelje, ki je bilo v času suše zadovoljivo zalivano, ta postopek mehčanja opustimo. Tanko narežemo čebulo in očiščeno papriko in zmešamo z zeljem Primerno osolimo. V razsolu pustimo 2 uri. Pripravimo si platneno bombažno vrečko (najbolje iz dvojne gaze), vanjo damo razsoljeno zelenjavo in obesimo na primemo hladen kraj, kjer se v 3 urah dobro odcedi. V večjem loncu zmešamo 2.51 vode mil o-odstotnega kisa ter Žlico soli, poprova zrna, kumino, tovor in 3 cele stroke česna. Ko kis vre nekaj minut, odstranimo lovor in česen, vanj pa stresemo zelenjavo, dobro premešamo in pokrito* parimo 10 minut Zelenjavo takoj zložimo v temeljito oprane kozarce in jih pokrijemo, preostali kis hitro zavremo m z njim zalijemo zelenjavo. Zapremo in pustimo, da se pokriti kozarci (suha sopara) počasi ohlade. Starejši človek, ki ima domačega ljubljenca, bo jtoskrbel. da ohrani dom topel, česar verjetno ne bi naredil. Če bi živel sam. Celo zelo majhen psiček Za grlo in majave zobe - morska voda Ljudje ob morju si angine zdravijo na svoj način - grgrajo hladno ali pogreto morsko vodo, kar koristi tudi razmajanim zobem. Neprijetno je seveda predvsem to, ker je za večino ljudi motje preveč daleč. Tisti, ki imajo z grlom težave, si po navadi morsko vodo prinesejo z dopusta in jo dobro zaprto hranijo na hladnem. Novo upanje za diabetike Kot pravijo ameriški raziskovalci, bodo diabetiki kmalu dobili na voljo trajne ah vsaj dolgotrajne inzulinske vsadke, kar jih bo rešilo vsakodnevnega vbrizgavanja insulinskih injekcij. Poskuse z vsadkom so že uspešno opravili na psih. Poskuse je vodil dr. Robert Lanza s hardvardske medicinske šole in njegovi tovariši na psih. Vsadil jim je nekakšen umeten pankreas. v katerem so kapsule, ki spuščajo celice za proizvodnjo insulina Kakor hitro se raven sladkorja v krvi zviša, se insulin sprosti. Kadar se spet zniža, se insulin neha izločati, je povedal Lanza, Omenjena metoda seveda ni zdravilo proti sladkorni bolezni, ampak le način zdravljenja, ki bo verjetno postal tudi za ljudi najprimernejši, Če se bo po poskusih na ljudeh izkazal za uspešnega V Ameriki ima sladkorno bolezen kak milijon ljudi, po vsem svetu pa je teh bolnikov 80 milijonov SESTAVIL UtAKO NAPAST NENAVAD NOSI, REDKOST. POSEBNOS 1 VEČJI KI ZEUEU-SKE POVRŠINE MESTO V »STRI L OKLO DOLGA DOBA, OBOOBJE SODOBNI NEMŠKI DIRIGENT (HELMUTH) SLOVENSKI OPERNI DIRIGENT (VLADIMIR) SOH JODOVE KISLINE UŽIVALEC. KORISTNIK FREZAR' SKO ORODJE VZDEVEK, NAZIV EDVARD GRIEG LOVSKA DRUŽINA SINTETIČNI KAVČUK ' POKRAJINA V R0MUNUI ZAH. OD REKE OLT ZMAGO JERAJ MESTO V BELQ1 NEPOKOJ REKA V JUŽNI ANGLUI JAPONSKO MESTO DOMAČA PERJAD KISIK AVSTRIJSKI GLED. REŽISER (LEONI JAPONSKA MBIAALKA BISEROV JUŽNO-AFRIŠKA REPUBLIKA JUCHJflLD^ NEKDANJI JAPONSKI PLEMIČ STARO-VEŠKA LADJA, TRIERj NEKDANJI VOJAK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: hostesa. Emerson, lopatka, eten, ol. Ni. sati. Aci. ars. bakarat. L, ete, abbe, ST, granata, nunatak. ESA. Ani. stran 16 se podlistki Prva slovenska posojilnica in hranilnica Iz pravil je razviden način poslovanja in dejavnost posojilnice. Upravne organe so sestavljali: načelstvo, nadzorni organ in občni zbor, to je člani posojilnice Slednji so imeli pravico glasovanja na občnih zborih ne pa tudi odločanja o poslovanju posojilnice. Pravila so dopuščala zelo široko področje dejavnosti: sprejemanje in obrestova-nje hranilnih vlog, podeljevanje kreditov, menične posle itd Izvršilna upravna organa načelstvo m nadzorni organ sta bila voljena za dobo treh let, nato sta bila lahko izvoljena še za eno mandatno dobo Nadzorni organ je sestavljalo 15 članov, katerih tretjina se je vsako leto izločila z žrebom. Načelstvo je bilo za svoje delo plačano po pogodbi, zastopalo je posojilnico kot pravna oseba, vodilo poslovanje in bilo odgovorno nadzornemu organu in posredno občnemu zboru Načelstvo in nadzorni organ sta odločala o podeljevanju posojil, višini in vračanju posojil, proviziji, sprejemanju in odpuščanju uradnikov, višini plač načelstva m uradnikov, sprejemaniu novih članov itd. Člani (varčevalci) so zastopali svoje pravice na občnem zboru, kjer je imel vsak član pra- vico glasovanja. Občni zbor so sklicevali enkrat lemo, praviloma v prvih štirih mesecih, ko so pregledali letno poslovanje in bilančno stanje posojilnice. Občni zbor je bil lahko tudi sklican med letom, in to zaradi reševanja pomembenih društvenih zadev ali če je to zahtevala najmanj desetina članov. Sklepi občnega zbora so bili veljavni, če je bila prisotna najmanj tretjina članov in glasovala večina Pri pomembnih društvenih zadevah (sprejem pravil. razpust društva) pa je morala biti prisotna najmanj tretjina vseh članov m glasovati dve tretjim Občni zbor je potrjeval volitev načelstva. nadzornega organa, imenovanje uradnikov in višino plač, delitev dobička, izstop članov m druge zadeve.’ Po bilančnem stanju prvega občnega zbora, ki je bil februarja 1873 leta, je imela posojilnica od 15 9. do 31. 12. 1872 leta 16.978 gld m 8 kr. prihodkov in 15.402 gld in 12 kr izdatkov. Dobiček je znašal 1.575 gld in 96 kr. Vpisanih je bilo 283 članov/1** Drugi občni zbor je bil 7. 4. 1874. zajemal je bilančno stanje od 15. 9. 1872 do 31. 12. 1873. Dohodki so znašali 101.982 gld in 2 kr. izdatki pa 97.013 gld in 99 kr. kar je prineslo posojilnici dobiček v višini 4.968 gld in 3 kr.11” Za primerjavo nam služi tretji občni zbor, ki je bil junija 1875 leta Bilanca poslovanja je zajemala stanje od 1. 1. 1874 do 31 12. 1874 leta. Prihodki so znašali 94.147 gld in 66 kr., izdatki pa 91.871 gld m 73 kr. Dobiček je znašal 2.275 Igd m 73 kr. V posojilnico je bilo vpisanih 393 članov.‘“> Iz teh podatkov je razvidno, da se je obseg poslovanja, kakor tudi število članov iz leta v leto večal, kar dokazuje uspešnost poslovanja posojilnice ter njeno potrebo v gospodarskem. kulturnem in narodnem oziru Ker so na drugem občnem zboru sprejeli nova pravila na osnovi zadružnega zakona iz leta 1873. je bil izvoljen tudi novi odbor posojilnice. ki pa je ostal isti kot ob ustanovitvi leta 1872. Načelstvo so zastopali: Ivan Kukovec, načelnik. Matija Zemljič, finančnik, Jožef Gomilšek, nadzornik Namestniki so bili: Ivan Kryl. Jože Steier in Anton Merčnik. Člani nadzornega organa: Dr Mravljak, odvetnik. Drago Huber. knjigovez, oba iz Ljutomera. Vatroslav Mohorič iz ■ Podpisi k sliksin PRAŠNEGA MESTA Podgradja. Marko Novak iz Stročje vasi, Ivan Rajh iz Mote. Anton Bežan iz Salinec. Franc Sta-netič iz Trnovec. Martin Pušenjak iz Veržeja. Matija Štrakl iz Križevcev. Ivan Farkaš iz lljaševcev Mihael Špindler iz Stare vasi. Jože Slckovec iz Moravcev, Anton Božič iz Radoslavcev m Matija PiJaj iz Branoslavcev. Člani cenilne komisije: Anton Mihelič, trgovec iz Ljutomera. Ivan Vučma. posestnik iz Ljutomera, in Šime Ferenc iz Stare vasi.0” Član posojilnice je lahko postal, kdor je imel pravico sklepati pogodbe. podpisal pravila in vplačal določeno članarino. Kdor se m ravnal v skladu s pravili, je bil lahko na predlog načelstva izključen, to pa je moral potrditi občni zbor Kdor je hotel izstopiti, je moral najmanj tri mesece vnaprej vložiti odstopno izjavo, da mu je bil izplačan njegov delež z obrestmi. ni pa imel pravice do dobička posojilnice. Varčevalci so bili z deleži vezani na vse društvene dolžnosti v primeru stečaja ali likvidacije posojilnice. v kolikor premoženje ne bi zadoščalo za kritje terjatev Vsak član je bd dolžan večati premoženje hranilnih vlog - redno vlagati na hranilno knjižico predpisani znesek v enkratni vsoti ali v več obrokih, dokler njegov delež ni dosegel vsote, ko je bil upravičen do dviga glavnice ali posojila. Posojilnica je imela rezervni sklad, ki je moral obsegati najmanj desetino celotnega kapitala Sredstva so odvajali vsako leto na poseben račun iz članarin varčevalcev, obresti na posojila in dobička posojilnice Posojilo je bilo možno dobiti na menice ah garantna pisma (Interes posojilnice je bil. da se je izposojeni denar hitro vračal z obrestmi, ki pa vsaj v začetku niso bile bistveno večje od obresti hranilnih vlog varčevalcev, op. avt.) Rok za vračilo posojila je bi) od 1 do 6 mesecev. praviloma pa le 3 mesece. Posameznik je lahko najel tudi več posojil če so dopuščale finančne razmere in Če je bil zmožen vračila O višini posojil sta odločala načelstvo in cenilna komisija. Garant za posojilo sta morala biti dva poroka ali akcepta menice, založba vrednostnih listin, kovanega denarja ali nepokvarljivo blago Ce je član potreboval večkrat zaporedoma posojilo. so lahko zastavili tudi njegovo premoženje Posojila na posebne hipoteke niso bila dovoljena.,IS‘ Posojilnica je že v prvih letih poslovanja del dobička namenjala za skupne družbene potrebe občanov ali jjosameznikov (šolstvo, gasilska društva, športna in kulturna društva, štipendije, naravne nesreče) itd. Z uspešnim poslovanjem m pridobljenimi izkušnjami je vzpodbudila na slovenskem Štajerskem nastanek številnih podobnih ljudskih posojilnic in hranilnic, zlasti po letu 1873. Kukovec je kot izkušen strokovnjak v Slovenskem go- spodarju z mnogimi Pr nasveti populariziral m rad g* men posojilnic in hranilnic -vence "anton ratizno* VIRI IN LITERATURA L 3. 4. 5 - Kmetijsko štvo na slovenskem. -1983 . . sm,niini' 2 - Josip Vošnjak P* Ljubljana, 1982 ifJTl 6 ' Slovenski gospo® štev 31 . . v. jo. leE 7 - Vladimir Pušenjak [ .. niča okrajne posoptm1-meru. Maribor. 1 . Ljub g - Biografski H*0"' Ijana, 1925-32 no/rc15' 9 - Ivan Lapajne' klega časa. Spomini * šolnika m posojil m 8' 1906 10 štev. 11 štev. 12 Štev. - Slovenski gospodah 1 'J Slovenski gospodi Slovenski gosp”® '13 3 Pravila ljutomerske • '’ mce. Maribor. !87^spuj,- 14 Štev. 15 Štev. 16 UCV- _ slovenski 6 . - Slovenski 17 - Slovenski gospo’’ • 26 JDO**1 4' Slovenski g"*4 irske P08* D M •nr it« Jul ho, ■m z e*' melja - ; . |,an Zelk“. d« up. MH" Mceloi-' .in-- , ' h* Z< k (#|i' 1 hm """ <’!!,, r’” ■ Visim11*’ ;|HijTjy> JI marilHirsIri: . IV7K. UL H*'^ ’ b“n t'''*1*. I*- ......... 1 , I'*-S*- « Ivan 2 24. septembra 1992 stran 17 kronika m »• le IK 1». ji- n. H' to- jb- •te il n, 15. 13. 1*. 15. ?J. 4 74. 'C .»5 55-P od' jr dr jel vi! K fr ir ir j!" lf' di' le f if' iK> te «r S v V V V F- ■ pogostejše prometne nesreče s tragičnimi posledicami so zadostno opozorijo — Čimprej do sodobnejših povezav v Pomurju Tudi ceste so nevarne! 'it J* Pogostejših prometnih nesrečah, zlasti tistih, ki zahte-MeiHm' ^jenja ah pa hude telesne poškodbe s trajnejšimi »mi, se velja gotovo resneje zamisliti. Posebej zato, ker se ^^»h yUPf?v^ent> vpraša, kaj se pravzaprav dogaja na naših ktbjlrj , 8n*. 80 številni vzroki za prometne nesreče, kot so ^etni.*^^’ •,eP««j!vost, vinjeni vozniki in neupoštevanje Popisov, toda po drugi strani ne gre prezreti, da je r '•1 pomena za večjo varnost tudi stanje naših cest. ®ste nj®0 znano, da naše ustrezaj° zahtevam nega, če lahko prometni polici- r"^ane» sti največkrat ugotovijo, da je 'Tiri Pr°nteta, kaj šele glavni vzrok pri številnih pro-ontobilom. Nič čud- metnih nesrečah z najbolj tra- av>omobilom. Nič čud- ^jiniemo obnašanje tujca do teista na mejnem prehodu v Dolgi ‘-Ali ga bo globa spametovala? »H je Dragiša Marojevič ^bro obveščenih krogov smo zvedeli, da je bil tujec, o čemer ' kiein*^3'1' Vesf™!™- ki je naredil prekršek na mednarod-' Mitofc1” prehodu z Madžarsko v Dolgi vasi. Dragiša Maroje-hiaaj w ga še spominjajo po njegovem političnem delovanju ’’ ^ien p Z Vrst° nesprejemljivih zamisli povzroči) nemalo sivih 'tpatl k s oblastnim organom Tokrat si je privoščil še en * Sireni n.' bote) kot srbski državljan z začasnim bivališčem ^^'lin11 P .f' vstopnega vizuma Še več! Obmejnega policista v" ' °^'tal neznanje, dodal pa je še. da je slovenski denar toaletni papir. , "Sodnik , ’Mloh j. Prekrške ga je zaslišal in kaznoval Osebno menim. l/* ,zaS| & ,vz8°ino. d. bi ga kakšen krepak Prekmurec namesto r1* ižn- -' j na r°ko'I Dan kasneje je g. Marojevič sredi Ljub-aS'iatisk" t POr,iknij. (Ni bil vmes Jelinčič!) Pade) je v kanal! ™Movih v že razmišljajo, da bi zgostili rešetke na 'žogib dodatnega onesnaževanja odplak v kanalih!« 1 navedek iz Nedeljskega dnevnika. Očitno je ^ntar odveč. grškemu društvu za boj A*1 fakti so prispevali: društvu za boj proti raku so prispe- hASUrt."*”11* M. Sobota za pok. mamo sodelavca Jožeta BER-/ l.mm SIT; OOS Uprava občine za pok. Matgo HOK- St. Kuzmiča, 1.000 SIT; Ema KELHAR, Vejoč. z» V*. M 1ARIC. M. Sobota, 3,000 SIT; Stanovalci Naselja ljud. St«N '** P«k. soseda Janeza LAZARJA, M. Sobota, 5.000 4t7’Alti*n GrUSKOVNJAK, M. Solnita, za pok. mz. Avgusta ^t^^-ndava, 1.500 SIT; OOS AGROMERKUR M-Sobota Terezije ŠKRABAN, Doklezovje, 2.000 SIT, '1\“ ^nsnvni marketing za pok. Pavlo KAROLL M-k s '1; AU,il MARIČ, Edmunton-Canada, za pok. Ernesta '1*,. ,^*, L iHNJSIT; družina SMODIŠ. Mele-Radenci, za pok. ^“^KA. Mele 20/c. 3.000 SIT; OOS AGROMERKLR V>a mam'< sodelavke Vesne ROUDL Ramena, 2-000 X?' Soh...***Marija za pok. mamo sosede Mancike GOLUtK -3!H"J SIT; OOS OŠ I M. Sobota, m pok. očeta k ŠANTAVC A, 1.0IMI SIT ter za pok. očeta sodelavke *-000 SIT; OOS Svobodni sindikat občine M. Sobota ČERPNJAKA, Kuzma, 1.500 SIT. C* hvala! ižBOKE " 51900-678-48545 Pomursko društvo za hoj proti raku ’ vJ^RSKA SOBOTA SO SE POROČILI J. v' P°licis<- Tropovci, Mejna ul. 5. in Tatjana *■ SApT^fekcionarka M. Sobota. Stara ul. 12 J|h pp] , ’ strojni tehnik, M. Sobota. Arhitekta Novaka I? u NOVIC. Šivilja, M. Sobota, Arhitekta Novaka .:.telektrikar, Beltinci, Ravenska 24. in ■ ' i|Cipot'^ka, Rakičan, št. Kovača 7 KlJH a ' konlekcijski tehnik, M. Sobota, Št Kuzmiča t/ bi,, AR’ ekonomska tehnica. M. Sobota. M. Gubca ' 1 ,Mira Prt 'Ph 'n^en*r gradbeništva M Sobota, Co-L ul j-j G K O. učiteljica razrednega pouka, M. Solu p/. 'Lm, \ ekonomski tehnik. Sv. Jurij 7 c, in Melita Nuskova 4 i ^'fvaic , -CiC, kmetovalec, Fikšinci 41, in Elza ME-27 ’ vrtriar, Strehovci 25, in Mateja VOGRIN, V 1 \ Ovri z,dar. Radovci 17. in Marjana MESARIC, Mi, < ■ dtp). ekonomist. Sv. Jurij 31, in Doroteja elektrotehnike. Sv. Jurij 31 V bi, K| Ljutomer. Ul dr Frana Kovačiča 10a. l’2j MočA;;' kuharica. Korovci 20b ^..CiH^Bred predm. učitelj glasbe. Nedcli.šče. Filovci 119, dipl ekonomistka ML K Etilna ' ‘ Odranci. Kovaška 6. delavec, in Suzana 15%'r11 LEBau ^'onarka. Gančani 163 t,. AR . avtomehanik. Turnišče, Partizanska 5 in X '‘ORT^ Melmc. «9 ^li ^til delavec v grafični industriji. Ižakovci 97. . ‘vhL Hop, ■ vzgojiteljica predšolskih otrok. Ižakovci 36 . ^vjaric« AI, zidar. Motvarjevci 48. in Marianne PL K Motvarjevci 34 Ob 8. dnevu gasilcev radgonske občine Proslavili 110 let GD Apače gtčnimt posledicami ravno prehitra vožnja. In kako brzdati prehitre voznike, ki poleg tega še nevarno prehitevajo? Občasne radarske kontrole so očitno nujne tudi na pomurskih cestah, ki so zares v slabem stanju. Toda, ker se pri nas ne moremo pohvaliti s trenutno opremljenostjo za sodobno kontrolo prometa, se marsikateri dirkač izogne kazni, ki naj bi ga v prihodnje spametovala. Tam. kjer ni radarskih naprav, pa policisti itak ne morejo vozniku dokazati prehitre vožnje, s tem pa seveda odpade možnost ukrepanja. Seveda pa bi bilo napak, če bi zgolj v tem videli vzrok za marsikatero cestno tragedijo. Tudi vzdrževalci in graditelji cest bi morali še pravočasno razmisliti o prometni varnosti. V Pomurju pa imamo že predolgo tako slabe cestne povezave z glavnimi slovenskimi območji, da se nas marsikdo raje izogne, kot da bi tvegal vožnjo v neznano. Posledice polovične magistralne ceste od Maribora do Lendave, kjer šele zdaj potekajo obsežna obnovitvena dela, so več ali manj dobro znane. Podobno velja za skoraj vse regionalne in občinske ceste, ki so v obupnem stanju. Tuji vozniki se na veliko čudijo, kako nismo uspeli narediti boljših cest, ki predstavljajo pomembno okno v svet. Zaenkrat se Še vsi moramo voziti po nevarnih cestah, ki iz leta v leto terjajo previsok krvni davek. Koliko časa bodo ogovorni za tako stanje preurejali nekatere cestne odseke tako, da so z vidika prometne varnosti nevarni? Ni dovolj, če odgovorni poskrbijo le za prometni znak, ki opozarja na določeno prometno past. Omejitev hitrosti ni edina rešitev, ampak bo treba znatno več narediti za boljše cestne povezave, ki se jih ne bomo sramovali. Zdaj pa se dogaja to. da v primeru nesreče krivdo preložijo s sebe na nepoučene voznike. ki so se drznili zaplesti v nesrečo zaradi prevelike hitrosti . Hiter tempo življenja bo resda zahteval gradnjo sodobnejših cest, ki nas bodo Čimbolj povezale z razvito Evropo, toda pri tem ne bi smeli pozabiti tudi na prometno varnost. Dosedanja praksa namreč dokazuje. da je bilo pri obnovi marsikaterega cestnega odseka narejenih preveč napak. Ali bomo glede zagotavljanja prometne varnosti še naprej ravnali po balkansko, kar pomeni počasi in dremavo, ali pa bomo naredili tudi na tem pomembnem področju odločilni preobrat? V nasprotnem bodo posledice za celotno družbo še mnogo hujše, človeška življenja. kot naj višja vrednota, pa bodo iz malomarnosti še naprej ugašala. Se bomo končno vendarle zdramili?! MILAN JERŠE Preteklo nedeljo je bilo v Apačah nadvse slovesno. V okviru 8. dneva gasilcev radgonske občine so proslavili 110-letnico Gasilskega društva Apače m predali namenu preurejene gasilske prostore Slavnost so začeli z gasilsko parado po apaških ulicah, v katen so sodelovali gasilci iz radgonske občine in sosednje Avstrije ter prikazali raž- nju. gašenju in zaščiti. Ob tej priložnosti je govoril tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ebry. V kulturnem programu so sodelovali: godba na pihala s Sladkega vrha, mešani pevski zbor in folklorna skupina iz Apač, gasilski oktet iz Gornje Radgone ter domača mladina. Na slovesnosti so tudi podelili občinska in republiška voj gasilske opreme od njenih začetkov do danes. Zatem so se Številni gasilci, krajani in gostje zbrali pred gasilskim domom, kjer so pripravili proslavo. Kroniko društva je ob tej priložnosti prebral predsednik Dušan Rakar. Slavnostni govornik, ravnatelj apaške osnovne šole Tone Rovšnik, je poudaril pomen in vlogo gasilske or-ganiazcije, ki je v preteklosti opravila pomembne naloge pri reševa- gasiIška priznanja, ki sta jih izročila predsednika Peter Fridau in Ernest Eori. Republiška gasilska priznanja so dobili: Zlatko Kragulj, Štefan Lebnht, Valentin Damiš in Stanislava Tropenauer. Zaslužnim gasilcem so poznanja podelili tudi Avstrijci. V Apačah pa so pripravili tudi razstavo s prikazom razvoja gasilstva v apaškem sektorju in prvega občinskega gasilskega dneva, ki so ga organizirali leta 1959 F. M. Velik požar v Doliču Prejšnji ponedeljek je v kurilnici gospodarskega poslopja Marije B. v Doliču izbruhnil požar in se razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja m stanovanjske hiše, dva traktorja. 15 vozov sena- in razno kmečko orodje škode je za 4 milijone tolarjev, vzrok požara pa še raziskujejo. Prevrnjen traktor ob trčenju 19 septembra ob 15.00 se je zgodila na magistralni cesti na Hotizi prometna nezgoda s hudimi posledicami. Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznik osebnega avtomobila Savo K. iz Ljubljane trčil v traktor Štefana C. iz Crenšo-vec. Pri trčenju se je traktor prevrnil. njegov voznik Štefan C. pa se je hudo telesno poškodoval. Materialno škodo ocenjujejo na milijon tolarjev. Huda delovna poškodba 18. septembra ob 13.00 se je prt skobljenju ladijskega poda na žagi pri Mariji V. v Nedelici hudo telesno poškodoval delavec Štefan S. iz Nedetice. Pri delu ni uporabljal zaščitnih očal in tnu je večja trska priletela v desno oko. Odpeljali so ga na zdravljenje. Peška obležala Minuli četrtek ob 17.15 se je zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila Mirana K. iz Puconec zgodila prometna nesreča na Lendavski ulici v Murski Soboti. Omenjeni voznik se je peljal proti središču mesta, ko je pet metrov zunaj prehoda za pešce blizu križišča z Gregorčičevo ulico z njegove desne stekla čez cesto Ida H.. avstrijska državljanka Kljub zaviranju je prišlo do trčenja in je peška obležala na cestišču. S hudimi telesnimi poškodbami so jo odpeljali v soboško bolnišnico. Materialna škoda znaša 20 tisoč tolarjev. Ob 70-letnici podpis o partnerstvu Gasilsko društvo Grad na Goričkem je preteklo nedeljo proslavilo 70-letnico delovanja. Po bogoslužju je bila proslava, ki so ji prisostvovali številni gasilci iz Avstrije, Madžarske, Šmartnega pri Litiji in okoliških gasilskih društev. Med njimi pa so bili tudi številni krajani in ugledni gostje Slavnostni govornik je bil predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal, kulturni program pa so pripravili mladina in folklorna skupina. Ob tej priložnosti so prebrali kroniko društva ter zaslužnim podelili občinska in republiška gasilska priznanja. Predstavniki gasilskih društev Windisch Minihof iz Avstrije in Grada pa so podpisali listino o partnerstvu. F. M POZOR NA CESTI - Tako bi lahko naslovili posnetek, ki je nastal na regionalni cesti v Sotini. Ta vodi naprej proti meddržavnemu mejnemu prehodu z Avstrijo, zato je še bolj na očeh številnih tujcev, ki ne morejo verjeti, da obstajajo tako slabe ceste. Čeprav je cesta asfaltirana, je na njej že toliko lukenj, da se jim morajo vozniki spretno izogibati, če ne želijo doživeti kake neprijetnosti. Besedilo in fotografija: M. JERŠE Svobodni jezdeci Peti memorial Bena Ščapa Klub motoristov Svobodni jezdeci iz Murske Sobote je pripravil spretnostno vožnjo za motoriste in mopediste ter za S. memorial Bena ščapa. Sodelovalo je 30 navdušenih lastnikov motornih konjičev. V razredu do 200 ccm je zmagal Lebar pred Čerom in Križmanom. V razredu do 650 ccm je bil najboljši Gombač pred Den-kom in Ošlajem. V razredu nad 650 ccm je osvojil prvo mesto Frumen pred Slavincem in Hri-berškom. Med tremi oldtaj-merji pa je bil najboljši Edo Berden. Otrok hudo poškodovan O prometni nezgodi, o kateri smo pisali pod gornjim naslovom, in ki se je zgodila na Lendavski v Murski Soboti, novico pa smo objavili v prejšnji Številki Vestnika v rubriki Kronika, smo dobili naslednje dopolnilo z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti: Po opravljenem ogledu kraja prometne nezgode so policisti PP Murska Sobota skupaj s preiskovalnim sodnikom ugotovili, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, ker voznik ni prilagodil hitrosti vožnje razmeram na cesti. Zoper voznika osebnega avtomobila V. M. je podana kazenska ovadba Temeljnega javnega tožilstva Murska Sobota. Pester program Skrb za požarno varnost mora biti naša vsakdanja naloga, zato je treba posebno skrb namenjati preventivi. Tako bomo v oktobru ki je mesec varstva pred požari, opravili le dodatne akcije, v katere bomo skušah vključiti Čimširši krog ljudi. Program meseca varnosti pred požari v ljutomerski občini je že pripravljen, v 42 teritorialnih gasilskih društvih pa ga bodo skušali čimprej uresničiti. Gre za sedem sklopov, in sicer za propagandno in informativno dejavnost, preventivno dejavnost, ki zajema preglede H-omrežja, vodnih zajetij, preglede gospodarskih poslopij, fiodjetij, šol, vrtcev, kurilnic, preizkuse tehnike in orodij ter tlačnih cevi. Poleg tega bodo vaje in preizkusi mobilnosti na posameznih sektorjih, predavanja po šolah, obiski vrtcev, ogledi gasilskih domov in društev, preverjali pa bomo tudi aktualnost načrtov javljanja in alarmiranja, pripravo načrtov za oskrbo požarišč z vodo ter izobraževanje operaterjev UKW-postaj. DUŠAN KOSI Asfalt v filovskih goricah V Filovskih goricah, kjer je zadnja leta zrasla vrsta počitniških hišic, bodo te dni začeli z drugo etapo del pri asfaltiranju dovoznih poti med vinogradi na Filovskem bregu. V prvi etapi so delavci soboškega Pom-Grada asfaltirali 1.700m poti, sedaj pa je na vrsti še okrog 2-kilometrski odsek. Vrednost vseh del je ocenjena na blizu 13 milijonov tolarjev (6 milijonov tolarjev za prvo ter 7 milijonov za drugo etapo). Sredstva so prispevali predvsem lastniki vinogradov, vinskih kleti ter bližnjih njiv (200, 1000 oz. 100 nemških mark v tolarski protivrednosti), nekaj pa je primaknila tudi krajevna skupnost Bogojina G. G. stran 18 Paraolimpijske igre Smola Kocmuta Končale so se 9. paraolimpijske igre v Barceloni, na katerih sta sodelovala tudi atlet Rudi Kocmut in trener Brane Klun iz Gornje Radgone. Lep uspeh je dosegel Rudi Kocmut, saj je v teku na 1500m med 14 tekmovalci zasedel četrto mesto in mu je za las ušla bronasta medalja tik pred ciljem. V teku na 400m je v polfinalu zasedel drugo mesto in se uvrstil v finale, kjer je odlično štartal, žal pa si je po 150 metrih teka poškodoval mišico in tako med osmimi finalisti zasedel šele peto mesto z novim osebnim rekordom 1:00.23. Po tekmovanju je moral v bolnico, kjer so ugotovili, da ima rahlo natrgano stegensko mišico Zato tudi ni mogel tekmovati v teku na 800m. ki je njegova disciplina in v kateri je pričakoval tudi medaljo. Treba pa je tudi povedati, da so v tekih na 800 in 1500m združili kategoriji C7 in C8. tako da je bila konkurenca zelo močna. V NEKAJ VRSTICAH Športni ribolov---------- Radgona na evropskem prvenstvu ■ Namizni tenis - V italijanskem mestu San Dona, kjer igra sedaj Borut Benko iz MS je bil mednarodni turnir, na katerem je sodelovala tudi ekipa Potrošnika in osvojila prvo mesto, čeprav je nastopila brez najboljšega igralca Un-gerja. Potrošnik je premagal Mestre s 5:0. Kras s 5:3 in San Dona s 5:3. Benkovič in Kus sta dosegla po 6. Ori pa 3 zmage. - Na kvalifikacijskem pionirskem turnirju v Mengšu se nobeden od 8 Pomurcev ni uspel uvrstiti na TOP turnir. ■ Hokej na travi - V tretjem kolu prvenstva v slovenski ligi sta bila dosežena naslednja rezultata - Lipovci-Pomurje I : Lipovci-Pomurje II 9:1 (Lenarčič 4. Maučec 2. Črnko 2, Čerpnjak 1 ter Tivadar 1). V nedeljo se v Bratoncih igra derbi med Lipovci-Pomurje Na prvem pokalnem državnem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki ga je na akumulacijskem jezeru v Gajševcih pripravila RD Ljutomer, je sodelovalo 52 tekmovalcev iz osmih moških in štirih ženskih družin. Izjemne rezultate so dose-gh pomurski ribiči, saj je moška ekipa RD Radgona osvojila prvo mesto (Danilo Hladen, Mirko Božič, Željko Mavrič. Gusti Preiog. Miro Matjašec in Franc Lukač) in si pridobila pravico sodelovanja na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v San Marinu. Ženska Padalski skoki_____________ ekipa Ljutomera (Tanja Lesjak. Alenka Matjašec, Karmen Magdič) ;e bila druga, le s točko zaostanka za prvouvrščeno ekipo Maribora. Med posameznicami je Les-jakova s 1180 točkami osvojila drugo. Matjašečeva pa s 1170 točkami tretje mesto. Slavnostna otvoritev prvenstva je bila dan pred tekmovanjem na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, V imenu pokrovitelja je imel pozdravni govor predsednik SO Mirko Prelog, prvenstvo pa je odprl predsednik RZS Boris Dolničar, n. Šoštarič I in Triglavom. Motokros -cah je bila v motokrosu za V Sl. Konji-finalna dirka pokal Alpe- Pokal hotela Ajde Kranjcu Soboški aero klub je pripravil dvodnevno tekmovanje v padalskih skokih, ki se ga je udeležilo 31 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. V tekmovanju za 5. pomurski pokal je bil med (»murskimi padalci najuspešnejši Kranjec, ki je zasedel sedmo mesto. Ostali pa so se uvrstili takole: Pojbič 12. Novak 25. Veldin 28. Slak 30 in Čarni 31. V tekmovanju za pokal hotela Ajda iz Moravskih Toplic pa je zmagal Kranjec (Murska Sobota), Pojbič pa je bil enaindvajseti. ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 6 med našimi zvestimi reševalci zopet nismo našli pravilnih 8 tipov. Skoraj vsi so se ušteli pri napovedih za izide tekem Nafta : Steklar. Potrošnik Studio D in Aluminij : Ižakovci. Upajmo, da v prihodnje ne bo toliko presenečenj in da bomo spet lahko izžrebali nagrajenca. Pravilna rešitev športne napovedi št. 6: Pari Rezultat Tip 1. Nafta Steklar 6:0 0 2. Mura Železničar 1:0 1 3. Potrošnik Studio D 0:2 2 4. Gidos Domžale 2:1 1 5. Beltrans Sl Gradec 3:0 1 6. Aluminij Ižakovci 1:3 2 7. Rače Rogašovci 3:3 0 8. Crenšovci Mladost 2:2 0 9. Kapca Mostje 0:2 2 10. Bratonci Serdica 1:1 0 V športni napovedi št. 7 je naš gost predsednik in trener NK Gančani Vlado Baša. Prognoziral je takole- Pari Tip 1. Studio D : Nafta 2 2. Olimpija : Potrošnik 1 3. Steklar: Mura 2 4. Primorje : Gidos 1 5. Rogašovci: Pohorje 0 6. Ižakovci: Rače 1 7. Beltrans: Hmezad 1 8. Tišina : Bakovci 0 9. Čarda : Ljutomer 2 10. Kobilje : Odranci 0 Jadran. Končni zmagovalec je postal Boštjan Kampuš (AMTC Radenci) in osvojil pokal z 202 točkama pred Manfredom Kainzem f7O in Janezom Sitarjem 114 točk. Spidvej - V Ljubljani je Mi finalna dirka za državno prvenstvo v spidveju, na kateri je sodelovalo Ib tekmovalcev. Lendavčan Horvat je osvojil 9 točk in zasedel peto mesto. Koren pa je bil s 3 točkami dvanajsti. V končni uvrstitvi je Horvat s 47 točkami zasedel peto mesto. Rokoborba - V KapuŠvari na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi za pokal Alpe-Jadran. Med 98 tekmovalci je bilo 9 iz Slovenije, med njimi pa 7 iz Pomurja. Soboška rokoborca Lukašev (55 kg) in Ficko (58kg) sta zasedla Šesti mesti. ■ Rekreacija - V Tropovcih so pripravili rekreacijski dan, ki se ga je udeležilo okrog 150 krajanov. Zmagovalci so bili - metanje kamna - moški: Hašaj. ženska: Gajži; pikado - moški: Horvat, ženske: Novak; kros: Števanec in Kos ter tek s hoduljo: Novak. ■ Badminton - V Lendavi je bil prvi republiški članski B turnir. Sodelovalo je 26 moških in 12 žensk. Od Lendavča-nov se je najbolje odrezal Marjan Vugrinec, ki je zasedel drugo mesto in se uvrstil na A turnir, ki bo v soboto v Ljubljani. Pri ženskah je Sekere-ševa zasedla šesto mesto. Karate - V Novem Dunaju je bilo mednarodno tekmovanje v karateju (kate in borbe) za člane in članice. Sodelovalo je 85 tekmovalcev iz 10 reprezentanc. V slovenski reprezentanci so nastopili trije Sobočani in dosegli naslednje uvrstitve: Jakovljevičeva je bila peta. Bočkajeva deveta. Sušeč pa deseti. Tekmovali so v ka-tah. ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7 Tip I Studio D : NAFTA 2. Olimpija : POTROŠNIK 3. Steklar : MURA 4. Primorje : GIDOS 5 ROGAŠOVCI : Pohorje 6. IŽAKOVCI : Rače 7. BELTRANS : Hmezad 8. Tišina : Bakovci 9. Čarda : Ljutomer 10. Kobilje : Odranci Športno napoved pošljite v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 26, septembra 1992. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Atletika - V Mežici je bil 7. tradicionalni tek. Udeležilo se ga je 250 tekmovalcev, med njimi 40 članov TS Radenske, ki so osvojili 12 pokalov. Najbolje med njimi sta se odrezala Marija Števanec. ki je zmagala v teku na lOkm in Geza Grabar, ki je bil prvi v teku na 21 km z novimi rekordom mežiške proge. Ostale uvrstitve Radenčanov: 10km' Megličeva tretja, Župec četrti. Kumek Šesti. Mauko deseti in Klančar sedemnajsti. 21 km: Zadravčeva peta. Ceh tretji. Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz MS je pripravilo hitropotezna turnirja za člane in mladince. Pri članih je zmagal Kovač s 16 točkami pred Logarjem in Kosom po 15 točk. Med mladinci pa sta bila najboljša Katarina Marič in Peter Kelemen s po 5,5 točke. -Na šahovskem tekmovanju severovzhodne Slovenije invalidov v Mariboru je DRSI Murska Sobota zasedlo tretje mesto. I Priimek in ime ter naslov 1. SNL Olimpija 6 4 2 0 20:5 10 Ljubljana 6 4 11 11:8 9 NAFTA 6 3 2 1 9:4 0 MURA 6 3 2 1 5:2 8 Rudar 6 4 0 2 10:9 8 Živila Naklo 6 3 12 10;7 7 Maribor 6 2 3 1 8:7 7 Koper 6 1 5 0 2:1 7 Studio D 6 2 2 2 5:4 6 Zagorje 6 2 2 2 7:7 6 Izola 6 1 4 1 5:5 6 Publikum 6 2 1 3 4:6 5 Gorica 6 1 3 2 6:9 5 Steklar 6 0 4 2 5:10 4 Svoboda 6 1 2 3 3:9 4 Železničar 6 114 6:11 3 POTROŠNIK 6 114 5:11 3 Slovan II. SNL 6 1 0 5 4:10 2 Triglav 5 3 2 0 7:0 8 1. Jadran 5 3 11 12:7 7 Primorje 5 3 11 11:6 7 Rudar 5 3 11 9:7 7 ritedvode 5 3 0 2 12« 6 Domžale 5 3 0 2 9:7 6 GIDOS 5 3 0 2 8:7 6 Dravinja 5 3 0 2 7:8 6 T. Jadran 5 2 2 1 5:6 6 Set Vevče 5 2 1 2 7:7 5 Avtobum 5 2 1 2 7:7 5 Dravograd 5 2 0 3 9:7 4 Era Šmartno 5 113 4:10 3 Korotan 5 1 0 4 7:15 2 Napredek III. SNL 5 0 0 5 4:12 0 IŽAKOVCI 5 4 10 10:5 9 Impol 5 4 0 1 10:3 8 Pohorje 5 3 2 1 5:1 8 BELTRANS 5 3 11 17:7 7 Paplmičar 5 2 2 1 9:3 6 Pobrežje 5 2 12 12:8 5 Kovinar 5 13 1 6:6 5 Sl. Gradec 5 1 2 2 6:8 4 ROGAŠOVCI 5 1 2 2 6:9 4 Kungota 5 2 0 3 8:17 4 Rače 5 113 6« 3 Aluminij 5 113 4:10 3 Upa 5 1 0 4 2:8 2 Hmezad 1. MNL MS 5 0 2 3 4:11 2 Rezultati - 5. kolo Rakičan Čarda 2:2 Bratonci Serdica 1:1 Ša lovci Dokležovje 1:0 Puconci Gančani 2:1 Remet Tlgop Lipa 1:0 Cankova Tišina 0:3 Bakovci Ljutomer 6:0 Tišina 5 4 10 19:5 9 Bakovci 5320 13:4 8 Rakičan 522 1 8:8 6 šalovci 522 1 8:9 B Dokležovje 5 2 1 2 8:6 5 Tlgop Lipa 5 2 1 2 7:5 5 Ljutomer 5 2 12 12:11 5 Gančani 5 2 1 2 3:9 5 Puconci 5 2 1 2 8:12 5 Cankova 5 2 1 2 6:10 5 Čarda 5 1 2 2 6:9 4 Serdica 5 0 3 2 6:8 3 Bratonci 5 0 2 3 6:11 2 Remet 5 1 0 4 5:13 2 1. ON L Lendava Rezultati - 5. kolo črenšovcl Mladost 2:2 Hotiza Renkovcl 4:4 Nedellca Kobilje 5:2 Odranci Polana 4:2 Dobrovnik Bistrica 2:0 Kapca Mostje 0:2 Odranci 5 4 10 17:7 9 Dobrovnik 5 4 0 1 15:4 8 lladost 53 1 1 10« 7 Črenšovcl 5230 7« 7 Hotiza 5 2 21 16:9 6 Nedellca 522 1 11:9 6 Renkovcl 52 12 11:7 5 Mostje 5 2 1 2 8:10 5 Kobilje 5 113 6:10 3 Polana 5 023 7:17 2 Bistrica 50 1 4 2:131 Kapca II. MNL MS 501 4 3:18 1 Rezultati - 5. kolo Filovci Prosenjakovci 2:0 Tromajnlk : Grad 0:2 Vrelec : Pušča 4:2 TeSanovcl Apače 4:3 Hodoš 11 plavih 0:0 Romah Bogojina prosta Križevci 4:2 Tromejnlk 5 311 13:3 7 Bogojina 4 3 10 14:5 7 11 plavih 52 30 9:6 7 Grad 4220 10:2 6 Filovci 5221 9:4 6 Romah 4220 8:4 6 Tešanovcl 5 2 2 1 10:8 6 Hodoš 4 1 3 0 3:2 5 Apače 5 2 0 3 17:13 4 Prosenjak. 4 1 0 3 2:10 2 Križevci 5 1 0 4 9:18 2 Vrelec 5 1 0 4 11:25 2 Pušča 5 0 0 5 4:19 0 II. ONL Lendava Rezultati - 5. kolo Panonija Žltkovci 2:0 Lakoš Zvezda 5:0 Graničar : Nafta B prosta Olimpija 1:4 Panonija 5 3 11 14:4 7 Nafta B 4 3 1 0 7:2 7 Lakoš 4 3 0 1 12:2 6 Olimpija 5 21 2 9:7 5 Žlikovd 402 2 1:8 2 Zvezda 4 0 2 2 4:12 2 Graničar 4 01 3 2:14 1 Prva slovenska nogometna liga Samo polovičen uspeh pomurskih iigašev V Šestem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni •>'' ' pomurski ligaši igrali pred svojim občinstvom, a iztržili le p Mura je gostila mariborskega Železničarja in zmagala z D ■ ' tekmi je dosegel vratar Irgolič iz enajstmetrovke. To Je josiC1 zmaga Mure pred domačim občinstvom. Lendavska ^*na * '1 ' ' c . Ne-’. C« klu^1 ' nienirf -1 vjTim° medibnp Rokomet Nova zmaga Bako^ V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski gostovala v Sevnici m premagala domačo Lisco z * redno zmago Zmago so si BakovČanke zagotovile v ! J J \ činke po prvem delu vodile s tremi goli razlike 6jCP Tratnjek fi. Vehar 4, Baze ti in A. Gjerek 3. Jakšič -kolu igrajo Bakovci doma i Brežicami Derbi dobil Mladini V prvem kolu prvenstva v tretji slovenski 1 * • Murskih Črnec v pomurskem derbiju premagal polf > Gregorinčič 6 ter Marič in Buzeti po 4 za Mladim*'^ jg. ME Razkritje Pomurka II je premagala Fužina rja II .“r,niP’IJ. sta bila Ritonja 8 in Seiko 5 Drava iz Ptuja pa le ' ' . p Najboljši strelec pri Radgoni je bi) Javornik z 8 gol' Rj,jgon(1 r A. Besednjak Drava : Razkrižje. Nova Oprema ■4 N hi 'h k $ 0 24. septembra 1992 stran 19 utrip " obisku pri kanadskih Prekmurcih — Nepozabni trenutki Močne narodove korenine «1 JU« -ir m* k" J* so ljudje hoteli čimveč potovati, spoznavati nove n ni'h ove običaje, S tem namenom seje v širni svet podal je pri Gradu na Goričkem) ANTON ŽEKŠ, v Mariboru. Kot kovinarje zaposlen v podjetju Posedovanjem nekdanjega sošolca Franca Kovača od »taišif- rtse medtem večkrat vrača) domov, mu je uspelo a*n' Sen 'n °dpotovati čez lužo v daljno Kanado, Kar mudil med Prekmurci v bližini Montreala, kjer Judje našli svoj drugi dom. mednje, ti razkažejo svoja počitniška naselja. Tam sem srečal vrsto znancev od Grada, iz Vidonec. Martjanec in drugih okoliških krajev Murske Sobote, ki se vsak konec tedna oziroma ob sobotah družijo. Tam prikažejo prekmurske običaje: od kohn do trgatve in porok, ki so v značilnem prekmurskem slogu. Pn tem sem dobil ob- ^turj^0 me ’e £e pred leti ' >ita 251 U ?ro®h let, ki tam SciM ■ Dolgo sem odlašal, ' > se odloč’l■ da poj-' Pot kar sam. ker : Mi N>reZ drugih ob-^''^deže^T r'Š. d°gaJania ' V h E Tuhtal sem. kako ajja M to potovanje. ,*i-.Žkolega pormril. naj s> ne‘im ni “o • ■. *ako sem se 25. ju-?f' ta vs^a'11 v Kanado. kjer do 22 avgusta. Pr, 'Sttl tudi lanski ne,- ■■ C ■ Prodmestja Mon-ta^tcev- ' 90 odstotkov k so tam 30 m i ■, c ? 50 se rJa preselili ', a,'h. Zanimalo me tvdm dei^0 lahko navadni ■•'jem i3Ve<: doseže uspehe I Pnpoved Anton Sredi velemesta - Anton Žekš na eni od glavnih ulic Montreala, imenovani Sankt Catherina, kjer so tudi najrazličnejše prodajalne, V Montrealu živi 2 milijona 400 tisoč prebivalcev. Zanj je značilno, da leži na otoku, naokrog pa se razprostira reka Sv. Lonrenca. ti s p- “Mu prinaša ■Bi !i''ljen??0^ sP°zna! njihov ^Jinjiii ’ 5em se za nekaj L ■, ^kstilni tovarni, ^i'" i« S?n' 0fmi Slavka A,, d ne delajo mč < i ■ l,. d ,e dobra organizi-p; 0Vna zavest, kar , Leprav je tek-V1 J 'biH natla oo nizkem Pt za štirikrat višje nas' Čeravno «i S’>n0 ta zagoni . , 10 za nor’ 50 centenje Po drugl J^v ih 7k|e,.prelllambenih nii za Približno K «aleJ0d naSih Zato ard toliko višji. Edino alkoholne pijače in cigarete so v Kanadi drage, zato za pijačo poskrbijo sami in je dokaj razširjena žganjekuha. Medtem pa so brezalkoholne pijače in hrana dokaj poceni, ker zanje ne veljajo obdavčitve ali pa so te zelo majhne. To velja tudi za kmetije, ki so minimalno obdavčene, kar pomeni, da je osnovna prehrana lahko poceni. Uveljavljena pa je tudi ostra konkurenca med trgovinami Recjmo_ motorno olje je štirikrat cenejše kot pri nas, avtomobili so za dvakrat cenejši, zaslužek delavcev pa je štiri- do petkrat višji od našega. Prekmurska pripadnost se Čuti povsod Oni pa živijo tudi povsem prekmursko življenje, kajti ko prideš Montreala - Naselje so Prekmurci poimenovali kar F t F F $ čutek, da mi Prekmurci bolj zapostavljamo te običaje kot pa tam. Skratka, prekmursko pripadnost čutijo bolj od nas. Zanimivo je, da sem ravno v Kanadi prvič slišal za langaš, ki so mi ga ponudili. Vsi pa so prijatelji m se stalno družijo, kar Najprej je bil govor o njihovem počitniškem naselju v okolici Montreala, ki ga imenujejo kar farma. »Tam je približno 35 hiš. okrog katerih so vrtovi, vinogradi in drugo, kar je sicer značilno tudi za Prekmurje. Tako sploh nimaš občutka. da si na drugi celini. Imajo pa še eno takšno naselje na drugi strani Montreala, ki so mu dali naziv Baragovo, po znanem slovenskem škofu in misionarju. Tam imajo tudi svojo cerkev, kjer se ob nedeljah opravlja maša v slovenskem jeziku, saj imajo slovenskega župnika. Poroke so povečini med Prekmurkami in Prekmurci, tako da lažje ohranijo svoje običaje. Občudujem jih, ker so v tujem svetu uspeli priti na dokaj visoko raven, značilno za normalni razviti svet. Vedeti moramo, da je odšla večina teh ljudi brez kakršnegakoli poklica in znanja tamkajšnjega jezika. Zato so sprva imeli velike probleme. Postopoma pa so si začeli iskati zaposlitev in so s pridnim delom, ne da bi lahko izbirali delovno mesto, prišli daleč. Nekateri so v Kanadi zelo obogateli, saj so začeli ustanavljati firme in pozneje še zasebna podjetja. Zanimivo je, da se danes niti dosti ne vključujejo v ameriški način življenja, ali pa zelo malo. Prekmurci živijo svoje življenje in še vedno najbolj zaupajo domači, prekmurski kuhinji, pa čeprav ne živijo v skupnem naselju, ampak so raztreseni po raznih delih v predmestju Montreala.« Otroci Še vedno guČijo po prekmursko Kako pa je z društvenim življenjem v daljni Kanadi. Anton Žekš Edina klekljarica? Kolje znano, je mnogo obrti, ki so značilne te za neko pokrajino. Eno od takih je tudi čipkarstvo, V Sloveniji je območje čipkarstva na Gorenjskem In severnem Primorskem, predvsem v okolici Idrije. Idrijske čipke so v svetu zelo iskane. Najti čipkarico v Apaški kotlini pa je vredno posebnega zapisa. Srečali smo jo v Segovcih, kjer živi od 1946. leta. O svojem ljubiteljskem delu, klekljanju, nam je med drugim povedala: »Rodila sem se pred 71 leti v Lovrovcu pri Žireh na Gorenjskem. Bili smo Številna družina, ki se je s težavo prebijala skozi življenje. Prav zato so nas starši kaj hitro zaposlili. Vsi smo morali delati. Deklice smo se kaj hitro naučile izdelovati čipke. Mati je bila izvrstna čipkarica in nam je tako lahko prenašala svoje znanje. Znala nas je navdušiti. ^jeten izlet Bil L \ 'v/'1 d ponedeljek in četudi je na Janževem l'Ur ri lepo, je poln avtobus odpeljal upoko-■ Konjic. Peljali smo se preko Vidma Ptuju. Med potjo se nam je pridružila t ®ANCIKA. ki je ves dan skrbela za veselo lj azPol«žettje. Ai^ko pr'jetno mesto Konjice, kjer nas je čakal ”•„* st o vsakega upokojenca je pripravil St ,lli ^(mjKt!. kjer jc zajci: površino, prebi-'■■■( q'U ( ’ tc>čke, večja podjetja, turizem m sakralne Pot nas je vodila na b iiiiinnc rut ima • W. - 2dravilišča Terme Zreče ter na 151"m J* ..75rho ir? ”asje ob soncu hladil planinski vetrič. Za Jb. Qk s seboj domačo vinsko kapljico z Janže-’ -i; ,:hic0'7ačnriiu v dolino smo se okrepčali v Brezju : "1 Bil . Je veselo družabno razpoloženje trajalo “hrv.. 0 le TAC Vnrl Stfl ^Poko' rcs sPro5čeno in veselo. Med nama sta l^nca. ki sta že vstopila v 80-letnico starosti. Oll '/■'"lisi , " 'gran °n,ov nam jc bila pot še krajša. saj nas je de 7 'e petje ter razne šale Med tem pa že zadev POnovm družabni izlet. To nalogo smo 111 predsednici Mimici PELCL. JOŽE KOS V prostem času na ribolov - Številne reke in potoki dajejo precejšnje možnosti za razne rekreativne dejavnosti. S kiekljanjem smo si prislužili marsikateri dinar, da je bilo življenje lažje. Zanimivo je, da se je ob k Sekljanju vedno odvijala slivenska pesem. Sicer je bilo pri nas doma razvito družinsko petje. Prav vsi smo radi peli - ob večerih, v pevskih društvih in v cerkvi. Ob vsakem delu se je pelo; delali smo v veselem razpoloženju. Po prihodu v Segovce 1946. leta nekaj časa ni bilo priložnosti za petje pa tudi ne za klekljanje Preveč je bilo drugih skrbi in dela. Toda sedaj, ko sera upokojena in živim sama, mi je klekljanje zopet postalo najljubše opravilo. Ko tako sama sedim v kuhinji, ob meni pa ponavadi prede moj mucek, mi je največje zadovoljstvo sukati kleklje, ob tem pa si zapeti svojo najijublenejšo pesmico S'tem si odganjam samoto, katere se nekateri tako bojijo. Sedaj klekljam po naročilu. Delo mi je priskrbela sestra Marija, ki živi v Levrovcu na Gorenjskem Ona mi preko firme DOM iz Ljubljane priskrbi prejico in model, po katerem izdelujem Čipke, ki jih izvažajo na Švedsko Za izdelavo čipke porabim dve uri. za to pa dobim 22 tolarjev. Kot vidite, zaslužek ni velik, je pa m veselje, ko vidiš izdelek, ki je nastal sicer ob ze dokaj trdih prstih.* Kot smo se lahko prepričali, njeni prsti le niso tako trdi, kot trdi Tončka, ki je menda edina, ki Še kleklja v Apaški kotlini. Moramo Še zapisati, da kljub letom, dajejo pa jo tudi bolezni, še vedno poje v cerkvenem zboru. Tudi to ji je konjiček, brez katerega bi ji bilo hudo. Rada hodi tudi na izlete, kjer se poveseli in se sreča z ljudmi. Skrbi pa jo. da se klekljanja nočejo učiti še drug: Tako bodo njena košarica, blazinica in klekiji ostali le kot spomin. LUDVIK KRAMBERGER ■ Nova ulična razsvetljava - Kot je znano, poteka skozi Gornjo Radgono temeljita obnova severne magistralne ceste. Dela izvaja mariborsko cestno podjetje, denar pa je zagotovljen iz republiških virov. Hkrati poteka tudi polaganje nove mestne kanalizacije in drugih komunalnih vodov po Partizanski cesti in tudi po Maistrovem trgu. Tako so delavci radgonskega elektro podjetja postavili novo ulično razsvetljavo od križišča na Partizanski cesti do Maistrovega trga. Položili so tudi kable za kabelsko televizijo in telefonsko omrežje. Na križiščih so postavili kable za semafotje. Škoda le, da niso ob tem razkopavanju položili še je gotovo lepo videti Ni mogoče z besedami opisati, kakšen sprejem doživiš pri njih. Večkrat so me pogostih in izročili razna darila, s čimer želijo povedati to. kaj čutijo do nekoga, ki jih pride obiskat iz njihovega rojstnega kraja. Nepopisno se veselijo vsake dobre novice o Sloveniji in Prekmurju, kajti med njimi je dosti takih ljudi, ki so izgubili stik s prvotno domovino. Kot sem lahko ugotovil, preveva te posameznike nekakšen občutek, da pri nas še vedno Živimo v starem političnem sistemu.« pravi naš sogovornik. »Med mojim obiskom pa sem 12. julija lahko spremljal tudi praznovanje tako imenovanega sloven- nam pojasni: »Že od nekdaj so se najbolj ukvarjali z lovom im ribolovom ter z različnimi športnimi dejavnostmi. Imeli so tudi svoje klube, predvsem je bil popularen nogometni Opažam, da društvena in klubska dejavnost zadnje čase nekoliko peša, saj se mlada generacija, kt prihaja, že odtujuje od korenin, Kljub temu pa otroci doma še vedno »gučijo« po prekmursko, čeprav ni slovenskih šol. Sicer pa Montreal, podobno kot druga velemesta, kaže dve podobi: blišč in bedo To kanadsko mesto pa se ponaša tudi z najrazličnejšimi svetovnimi kulturami - od kitajske do južne Afrike in Evrope, ker tu prebivajo ljudje z vseh vetrov Zanimivo pa je, da ima vsak narod LangaŠ - V družbi z Marijo Pekar iz Grada in Evgenom Nagvem iz Didgvvaških goric, ki je v Kanado prispel šele leta 1974, Posnetek je nastal ob peki langaša pri počitniški hiši Slavka Glavača. skega dne Tedaj je prišla tudi skupina Prekmurcev iz Berlina. Orga-nizirali so številne proslave m rajanja Bilo je nepozabno, česar pa ni mogoče opisati z navadnimi besedami. ampak moraš to doživeti." Počitniško naselje prinaša domačnost Zvemo pa še marsikaj zanimivega s popotovanja po Kanadi. svojo cerkev Čeprav so katoliki tako Nemci kot Italijani ah pa Slovenci, nikoli ne zaidejo v kako drugo cerkev. Na koncu bi se rad zahvalil družim Kovač in pa vsem drugim Prekmurcem in Slovencem, ki so mi omogočili prijetne trenutke daleč od domovine! Če bom imel Še kako možnost bi se rade volje zopet vrnil med naše ljudi v Kanadi« MILAN JLRŠE plinske napeljave. LUDVIK KRAMBERGER ■ Srečanje obrtnikov - Ob 25. obrtnem sejmu v Celju so tudi pri osnovni šoli na Tišini pripravili srečanje z obrtniki, ki je minilo v prijetnem razpoloženju Pripravili so pogostitev s svinjsko glavo in bogračem ter srečelov, ogledali pa so si lahko tudi nogometno tekmo. V prihodnje naj bi ta srečanja postala tradicionalna. FRKU ■ Odpravljanje divjih odlagališč - Petanjski vaški odbor je letos poskrbel za navoz gramoza na vaške in poljske poti ter odpravljanje divjih odlagališč odpadkov po vsej vasi. Poljske poti so bile že v zelo slabem stanju, zato je bil navoz gramoza nujen. Vsako drugo sredo pa odpadke odvaža podjetje Saubermacher-Komunala iz Murske Sobote. FRKU ■ Krvodajalci Pan-Agre - V Pan-Agri so letos že dvakrat organizirali krvodajalsko akcijo na oddelku transfuzijske postaje soboške bolnišnice. V prvi akciji je sodelovalo 10 delavcev, v drugi pa 16. Sicer pa je v Pan-Agri okoli 45 krvodajalcev. Največkrat so doslej kri dali Evgen Hašaj (47-krat), Albert Abraham (45-krat). Franc Vlaj (24-krat) in Marjan Vuzem (21-krat). FRKU ■ Kabelska TV v Lakošu - V več krajih lendavske občine so se lani odločili, da bodo zgradili kabelsko televizijo. Dela v Lendavi potekajo tc dni. kmalu pa se bodo začela tudi v drugih krajih občine. V Gornjem Lakošu se je za gradnjo kabelske televizije odločilo čez osemdeset domačij. V vasi pa sicer uresničujejo program razvoja, ki so ga sprejeli ob zadnjem referendumu. ko so izglasovali krajevni samoprispevek. Trenutno prenavljajo oziroma dograjujejo mrliško vežico na pokopališču Želijo si. da bi bila čimprej urejena glavna cesta, ki je tudi tam v zelo slabem stanju in ogroža promet. jq ■ Obnova Kolodvorske ulice - Potreba po ureditvi Kolodvorske ulice v Lendavi je stara, a doslej iz tega ali onega vzroka ni bila uresničena. Sele letos je zagotovljenih nekaj sredstev, da se ta ulica uredi, primerno prometu, ki po njej poteka. Kolodvorska ulica je tudi koridor za vstop v Lendavo in je prva na očeh popotnikov, ki prihajajo v Lendavo in preko nje na Madžarsko. Ulica nima pločnikov, to pa ogroža prometno varnost. Letos naj bi zgradili pločnik na eni strani, v prihodnjem letu pa še na drugi strani ulice. Obnovili pa bodo tudi cestišče, ki je spričo močno povečanega mednarodnega prometa hudo obremenjeno. jj} ■ Tradicionalno srečanje gasilcev - Gasilsko društvo Kobilje je organiziralo že 6. tradicionalno srečanje gasilcev. Udeležila so se ga gasilska društva iz termoelektrarne in cementarne iz Trbovelj. Dolnjega Lakoša. Dobrovnika. Motvarjevec. Kobilja. Zitkovec Kotredeža. Rcnkovcc. Bogojine in Lendave. Kot gostje pa so sodelovali gasilci iz Zalabakšc na Madžarskem. Pomerili so se v suhem trodelncm napadu in vlečenju vrvi. Najuspešnejši so bih gasilci iz Motvarjevec. Prihodnje leto naj bi se snidli že na sedmem srečanju gasilcev. k ŠČAVNIČAR Ko se odlMi o nakupu pohršfva ... NE MEČI DENARJA VIW! ' ' •pj Ali že veste kje lahko kupite najcenejše: dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, kuhinje, sedežne garniture, predsobe, parket, pohištveno okovje, italijansko keramiko... LAMA TRADER medncroriSa flo.o. Dekart MCQ1 Kapar, p p. 91, Želite biti kot v sanjski poroki? Potem pridite k nam. Na izposojo vam nudimo bogate sanjske obleke iz uvoza, čevlje, klobuke m vse dodatke v beli barvi ali v nežnih odtenkih. • IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK VESNA, MARIBOR. Betnavska c. 32, tel.: (062) 303-485, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. SODARSTVO MARJAN MAUČEC, GANČANI 149 telefon: (069) 42-000 — Izdelujemo sode rn kadi »seh velikosti — Možnost plačila na dva obroka — Garancija šest let ŠTUDENTJE, DIJAKI! Vam in vašim staršem nudimo možnost ugodnega nakupa garsonjer in enosobnih stanovanj na mirni lokaciji v Ljubljani, tudi Z obročnim odplačevanjem. Stanovanja bodo vseljiva s 1. 10. 1992 INFORMACIJE: SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o. Slovenska 56 61000 Ljubljana tel.: 061/301 632, 061/313468 fax: 061/121 202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 tel.: 062/35564 061/32559 TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V MURSKI SOBOTI objavlja JAVNO DRAŽBO v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika OZ 14. o K l UBER GORNJA RADGONA - v stečaju za prodajo osnovnih sredstev Celotni objekt na lokaciji Trate, ki se sestoji iz: - pare, št 179/1 vi. št 696 k o. Gornja Radgona poslovna stavba 433 m2. - pare št. 179/2 vi. št 696 k o Gornja Radgona, dvorišče 2278 m2, - pare št. 179'3 vi. št. 696 k o Gornja Radgona, poslovna stavba 122 m2. z izklicno ceno 18.372.602.00 SIT Osebni avtomobil 1MV R 4. GTL. leto izdelave 1988. številka šasije VF 111280000361943 št. motorja C1 78213, moč motorja 25kW, Z izklicno ceno 189.634,00 SIT Kombi Zastava 850 AK. leto izdelave 1985, številka šasije VX 1200 B 0000599425. moč motorja 26 kW. prostornina 855 ccm, št motorja 022525. z izklicno ceno 133.836.00 SIT: Kombi Zastava 850 A, leto izdelave 1986. številka šasije 00601522, št. motorja 022525. moč motorja 26 kW, prostornina 848 ccm. z izklicno ceno 124 915.00 SIT; Buldožer 14. OKTOBER. TIP TG 80 B, goseničar - anglodozer, št. šasije 60110. št. motorja 19554. leto izdelave 1988, moč motorja 55 kW. opravljene ure cca 1500 ur. teža 7845 kg, z izklicno ceno 1 188.990.00 SIT; Tovorni avtomobil Zastava 50. 8N podaljšana kabina, št. šasije B 072903. št. motorja 67790644, leto izdelave 1987. moč motorja 60 kW. prostornina 3456 ccm. nosilnost 2930 kg. * z izklicno ceno 713.684 00 SIT; Cestni vibracijski valjar, znamke PROGRESS, tip Multivib, DW 2000. mere:3030 x 980 * 1190. delovna Širi na800 m m, maksimalna hitrost 1,5km/h, teža 960 kg, motor enovaljni dizel 7 KS, znamke HATZ, tip ES 79, leto izdelave 1972, z izklicno ceno 36.238,00 SIT Pogoji javne dražbe Javna dražba pod tč. 1 navedenega osnovnega sredstva bo dne 26. 9. 1992 na lokaciji Trate 27, ob 9. uri, javna dražba vseh ostalih osnovnih sredstev pod tč. 2 do 7 pa bo na lokaciji Trate 27, ob 11 uri. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št 51910-690-10360 s pripisom za javno dražbo oz če varščino plačajo neposredno pred javno dražbo Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pismeno pooblastilo. Dražba poteka po sistemu videno - kupljeno. Z najboljšimi ponudniki bedo sklenjene pismene pogodbe v roku 7 dni. Kupec, ki bo na dražbi uspel je dolžan plačati celotno kupnino v roku 30 dni od javne dražbe rok plačila je pismena sestavina pogodbe in je fiksen, plačana varščina se šteje v kupnino. Kupec postane lastnik in posestnik osnovnih sredstev z dnem plačila celotne kupnine. Prometni davek in vse ostale stroške plača kupec Neuspelim ponudnikom se varščina vrne takoj po končani dražbi brez morebitnih obresti. Kupci nepremičnin pod tč. 1 morajo na javni dražbi predložiti nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv v višini izklicne cene Slovenske banke Ogled osnovnih sredstev bo mogoč uro pred začetkom javnih dražb aii po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Jožetom Flegarjem. KMETIJSKA ZADRUGA HOTIZA - POLANA, z.o.o. Hotiza 151. 69220 LENDAVA razpisuje po sklepu upravnega odbora delovno mesto DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska ali višješolska izobrazba agronomske veterinarske. agroživilske, ekonomske ali pravne usmeritve - vsaj pet let delovnih izkušenj Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in pisno predstavijo svoj program razvoja zadruge Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Kmetijska zadruga Hotiza - Polana, z o.o. Hotiza 151. 69220 LENDAVA s pripisom »za razpis direktorja«'. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. plCr ciciboH \i novih prostori'1 Murski Soboti /l^ Svet DOŠ II Lendava razpisuje delovno mesto VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE Storite kaj zase in za svoje zdravje! , Od 1 oktobra dalje vsak petek in soboto NOČNO KOPANJE M v bazenu hotela Ajda. v torek Sauna je odprta vsak dan od 14 ure. samo za ženske pa 16 do 18 ure Trimesečne karte za sauno. sauno in kopanje lahko dobite na kopališča hotela Ajda PRIČAKUJEMO VAS! uu O Ul lici .. HORVAT-LOVENJA* iz Polane pri Murski Soboti kliučno sporoča cenjenim gostom, da bo lokal zaprt vkj 24. septembra do 8 oktobra. , • V tem času vas vabimo v Gradec v naš prano l ADRIA v se/emskem gradu. . ^aS'e (p • Obiščite nas na jesenskem graškem sejmu-r. stinske storitve boste lahko plačevali s tolar pomurskih bank. NAŠ TELEFON V GRADCU: 9943 316 831-338. □ RADMNA IN INSTALACIJSKA DEJAVNO51 OBRT TER STORITVE LENDAVA, p o. Qidos ■leno ava Zaradi nove avtomatske rezalne linije razpisujemo JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva . rarfez n'},' - Avtomatska mostna freza tip CARL MAVER, morja in granita, izklicna cena 30.000.000,00 b Dražba bo v petek, dne 2. 10. 1992, ob Ogled je možen uro pred dražbo Osnovno sredst sistemu videno - kupljeno. višini Interesenti morajo pred dražbo plačati varščino ■ ŽR podjetja 51920-601-12617 ali z gotovino na w । d« Ob sklenitvi pogodbe se varščina vračuna v v udeležencem, ki niso uspeli na dražbi. Pa s . ■ Kupnino je treba plačati v 8 dneh po podpisu P°9 g: 75-42V' Dodatne informacije lahko dobite po telefonu ( 1 Jaklovič. RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje. K izP^L - da je specialni pedagog - smer DPO al' pp 'z™ pogoje glede vrste in stopnje izobrazbe. kl I' _ |Zpitu vati strokovni delavci v organizacijah za usp da ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem . v vzg oj n o izobraževal ne m zavodu 7Hita'' da je pri svojem delu dosegal delovne re |Ogti f*” izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in vodje zavoda - da obvlada slovenski in madžarski jezik Kandidat bo imenovan za dobo 4 let g jneh P?. n'* Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazil' ^,-j ' razpisa na naslov Svet DOS 11 Lendava, h obvestila je 30 dni Borovo v NEDELJA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 10.05 Smrkci. risana serija - 10.50 Zelena ura - 11.50 Poslovna borza - 12 00 Poroda - 12.05 Dnevnik TV BiH - 13.40 Umetniški večer, ponovitev - 16 20 Gospodarska oddaja Evropa 2000 - 17.00 Dnevnik I - 17 10 Tok tok. oddaja za mlade - 19 05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 00 Forum - 20.30 Odloženi raj. ungle nadaljevanka - 21 25 Oči kritike - 22 15 Dnevnik 3 - 22 45 Sova Rose-anne. amer nanizanka - Zgodbe iz Holly* wooda. amer nanizanka - Grozljivo, angleški film Drugi program 16 4? Sova ponovitev ■ 18 00 Studio Ma- I nbor - 19.00 Jazz m blues - 19 30 Dnevnik ! TV BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nanizanka - 20 30 Intervju - 21 20 Slovenski magazin - 21 50 Studio City - 22.50 Grand Gola Prix kalia. posnetek HTV 1 10.(15 Šolski program - H 30 Oddaja za mlade - 12 0O Poročila - 12.05 Murphv Broun, humor serija - 12.35 Jutrofon - 13 00 Slika na shke - 13 45 Poročila 13 5n Serijski film - 14 45 Modre čelade - 15.05 Cirkus otroška srnja - 16 00 Poročila - 16 10 Tuji jeziki - 16 40 Rakom risana serija - 17 10 Polnočni klid serijski film - IKUU Poročila - 18.05 Turizem po naročilu - 18.35 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20 05 Zabavna oddaja - 20 55 Po-duxm klub - 21 40 Ekran brez okvirja - 22 45 Dnevnik - 23.10 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki - 9.05 Družinske veži - 9 30 Ruščma - 10 00 Resničnost m simbolika v slikah - 10.30 Od kod prihajaš. Johny - 12 00 Zerman. kratki film - 12 15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Smha Muca - 14 00 Dom za živali - 14 45 Jutrišnji mojslri - 15.00 Otroški spored - 15 05 Bilo je nekoč - 15 30 Am dam des - 15 50 Črni blisk - 16 15 Zoom - 16.55 Telestik' - 17.00 Mmi Čas v shki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki - 18 30 MacGy-ver - 19 30 Čas v sliki - 20.00 šport - 20 15 Stan, kriminalka - 21.15 Zdravje - 21.25 Pugleui od strani - 21.35 Morilec v Teksasu, kriminalka - 23.10 Peta kolona. vohunski film - 0.45 Čas v shki - 0 50 Chicago 1930 TV MADŽARSKA 5 45 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8 35 Čez dan - 9 00 Smo na konju, nemška serija -9.50 Žrebanje lota - 10.00 Dallas, ameriška serija. 92. del. Glavar družine - 11.05 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - II 20 Naravno zdravilstvo - 12 00 Poročila - P 00 Popoldanski saldo - 17.10 Podjetniška šola - 17 45 Svet denarja - 18 00 Okno - 18.55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Traffic Jam. zabavna glasba s toplisto - 19 25 Igra - 19.40 Za otroke - 20.00 Dnevnik, telešpori - 20.40 Dallas, pon - 21 40 Panorama - 22 45 Sociologinja Agnes Losonczi - 23 20 Družina Falsch. serija - 0.40 Dnevnik RTL 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Oven Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10 10 Dr Weiby - 11 00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12 30 Mlad m pokvarjen - 13 20 Santa Barbara - 14 15 Springfieldova zgodba - 15 00 šef - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplu ziv - 19.45 Dobri časi, slabi Časi -20.15 Pri Črnem konjičku komedija - 22 00 Prikazen - 0.00 Grozljivo prijema družina -0 30 Ljubezenski hotel erotični film - 2 10 Tutti Frutti - 3.00 Prikazen, ponovitev - 4 30 Smrtno nevarna dvojna igra, film a- * rurMčfJfA* SOBOTA 7.25 Radovedni Taček - 7 JO Lonček, ku haj - 7.50 Modro poletje, španska nanizanka - 8.50 Klub klobuk - 10.45 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BiH - 13 20 Intervju - 14 10 Tednik - 15.00 Moj sin Edward. amenški film - 17 00 Dnevnik I - 17 10 Vizionarji, an-gle oddaja - 18.00 Svetovalna oddaja - 18 30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19.00 Risanka - 19 15 Žrebanje 3 > 3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20 .00 Utrip - 20 .30 Komu gon pod nogami? - 21 35 Slepo zaupanje, amer nadaljevanja - 22.25 Dnevnik 3 - 22.55 Suva- Murphv Bro*n. amer nanizanka - Zgodbe iz Hcl-iywooda amer nanizanka - Shadey. angleški film Drugi program 17 10 Sova - 18.30 Ansambel Nika Zajca - 19.00 Šaljivec, slovaška humor serija - W 30 Dnevnik TV BiH - 20 05 Klasika - 20 25 Pazi, spolzka tla1, francoski film - 21.50 Moški, ženske HTV 1 R 15 Santa Barbara - 9.00 Poročila - 9 15 Slika na sliko - 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.05 Otroški program - 12 OR Poročila - 12.05 Želite, moj gospod. humor serija - 12 55 Serijski film - 14 110 Poročila - 14.C5 Izbor programa za tujino - 14.35 Opera - 15 15 Prisrčno vaši - 161X1 Poročila - 16.111 Ameriška nema komedija - 17.35 Ribana serija - 18 00 Poročila - 18 05 TV-razstava - 18 20 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20 05 Zgodba o ansamblu The Beach Boys. ameriški film - 21.40 Lepa naša - 22.15 Dnevnik - 22 35 Glasba - 23 IM) Slika na sliko - O.Ot) Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9 05 Družinske vezi - 9.30 Angleščina - 10 00 Francoščina - 10.30 Ruščina - 11 00 Maya. pustolovski film - 12 30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Naučena ljubezen komedija - 15.05 Če mene vprašaš, ljubi Bog - 15.10 Otroški spored - 15.30 Boule m Bill - 15.35 Risanka - 16.00 Spored po željah - 17.00 Mini Čas v sliki - 17 10 Moja knjiga o džungli - 17 30 Cirkus - 18 00 Čas v sliki - 18.05 Nogomet - 18.30 MacGyver - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Domnevamo, da - 22 05 Zlata dekleta - 22 30 Morilska noč. grozljivka - 0.10 Čas v sliki - 0 15 Percy. komedija - 1 50 Poročila - 1.55 Ex Libris -2.00 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.15 Dobro jutro. Madžarska - 8.05 Unitaristični verski program - 8 15 Za otroke in ne le za njih - 12 00 TV-magister - 13 30 Panorama - 14.30 Umetnik preživetja. francoski film (Fernandel) - 15 50 Paravan - 16.20 Najmočnejši človek Evrope - 17 20 Madžarska razdava v 5e-vilji - l?.5O Nova moda, magazin - 18 15 Barometer, politični Šov - 19.20 Zaklad templarjev. mladinska serija - 2000 Dnevnik, telešpori - 20 40 Tedni umetnosti. uvod k seriji Ars mušica - 20 55 Filmska fantastika- Zatiralci duhov, ameriški film - 22.50 Bongo. žrebanje loterije z zabavnim programom - 24.00 Dnevnik RTL 6 00 Različne mladinske oddaje - 9 00 Najstniki z Beverly Hilla - 10.00 Peter Pan - 12 15 Michael VailJani - 12 45 Želve - 13 10 Wmspekior - 13.45 Ameriški gladiatorji - N35 Knight Rider - 15 30 Ekipa A 16 30 21 Jump Street - 17 25 Formula 1 - 1? 45 Cena je vroča - 18 15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19.15 Beverly Hils. 90210 - 20 15 Brez problemov. veseloigra - 22 00 Kontaktna oddaja - 23.00 Mlade nimfe, erotični film - 0.30 Nežno meso, erotični film - 2.00 Tutti Frutti - 2 50 Sexy Folies ' 9.25 Živ žav - 10 10 Priča. norveška nadaljevanka - JO 35 Mladinski pevski zbori - JI 05 Kronika kanadska dokument oddaja - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 12 55 Begunci, tu z nami - 14.55 Ansambel Lojzeta Slaka - 15 25 Šaljivec, slovaška serija - 15.55 Splošna praksa, avstral nanizanka -17.00 Dnevnik 1-17 10 Nora avtošola. ameriški film - 19 00 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19.30 Dnevnik 2 - 20.0(1 Zrcalu tedna - 20 30 Zdravo - 21 35 Svet narave dokument oddaja - 22 05 Dnevnik 3 - 22 35 Sova Ameriške video smeš-mce - Gabrielov ogenj, amer, nanizanka Drugi p m j« ra m 14 50 Športna nedelja - 18 00 Sova - 19 30 Dnevnik TV BiH - 20 00 Videogodba - 20 30 Tv-prodaja nepremičnin - 20.35 Vizionarji, anglc serija - 21.30 Očetje in sinovi, amer nadaljevanka - 22.40 Mali končen - 22 50 športni pregled - 23-50 Formula 1. posnetek HTV 1 8.30 furučila - 8 45 Slika na sliko - 9 30 Risani film - 10.00 Poročila - 10.10 Otroški program - 11.05 Smogovci. otroška serija - U 30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13 00 Mir m dobrota - 13 30 Hišni ljubljenci - 14 00 Poročila - H 05 Mikser M. - 15 00 Daktari - 16.00 Poročila - 16 10 Opera Box - 16 40 Dokument oddaja - 17 10 Prva dama burleske, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 10 Ljubezen za Lidijo, serijski film - 21.00 Vinkov* ška jesen - 22 35 Dnevnik - 22 55 Šport - 0 00 Slika na sliko - 1 00 Poročila TV AVSTRIJA 1 9,00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 9.30 Kratko in dobro - 10.00 Frank Zappa m njegova glasba - 11.00 Evropski studio - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13 00 Čas v sliki - 13,10 Družinske vezi - 13.35 Skrivnostni dr Lao. film - 15.25 Verska slavja - 15 30 Otroški spored - 15.55 Tedenski pregled sporeda - 16.10 Daktan - 17.00 Mini Cas v shki - 17 10 X-Large - 18.00 Čas v shkr - 18 30 MacGy-ver - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Krompir z omako - 21 10 Matere - 21 50 Pogled nazaj v prihodnost - 22.30 Tenis, nato pa še; poročila in Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.40 Vaška tv - 7.25 Za otroke - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kava s smetano ’8 30 Nedeljski magazin - 11 00 Unitaristično bogoslužje prenos - 12.00 Tele video 92 - 12.05 Aerobika - 13.00 Fanfare pop in klasika - 13.25 Sedaj - 14 10 Jolly Joker, nemška serija - 16.00 Potovalni kviz - 16.40 Verski program za reformate - 17.00 Di$neyjevi filmi m risanke - 18.45 Gol. nogometni pregled - 19 30 Teden, dnevnik, telešpori - 20 40 Ars mušica. 1. del: Gregorijanske pes muz dobe Arpadov - 21 10 Rdeča zona, francoski film - 23.10 O Metropolitanu. razgovor z G Carelli-jem - 23.20 Gala ob 25-letnici »MET« RTL 6 00 Različne mladinske oddaje - 8.30 Hanna Barbeta-Party - 10.00 Umetnost in poslanstvo - 10.05 Mož iz Atlantisa - 11 00 Nebeški psi iz Boragore - 12.00 Tropical Heat - 13 00 Moj oče je vesoljec - 13 30 Družina Munster - 14.00 Ultra-man - 14.30 Formula l - 17.10 Ah. ti ljubi Hary. komedija - 18 45 Poročila - 19 10 Dan kot noben drug - 20 15 Ženska, imenovana Hary. komedija - 22.00 Spieglov tv magazin - 23.45 Ljubezenske ure - 0 15 Formula 1 - 0.40 Kanal 4 ples - l .00 Moj oče je vesoljec - 1.25 Šef-2 15 Dr Welby - 3 15 Hans Meiser - 4 10 Formula 1 - 4.40 Dobri časi, slabi časi Slovenski magazin - 16.20 Dober dan Koroška - 17 00 Dnevnik 1 - J7 10 Rado vedni Taček - 17 25 Bratovščina sinjega galeba, igrana serija - 18 20 Obzorja duha - 18.55 Moja knjiga o džungli nemška serija - 19 05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20 00 Mednarodna obzorja Finska - 20.30 Gospodična Mars , drama - 22.25 Dnevnik 3 - 23 00 Sova Brooklynski most, amer nanizanka - Gabrielov ogenj, amer nanizanka - Ameriška kronika, amer serija Drugi prugram 16 15 Sova - 17.30 športni pregled - 18 00 Studio Ljubljana - 19 00 Videošpon - 19 30 Dnevnik TV BiH - 20 00 Gozdarska hiša Falkenau nemška nanizanka - 20 30 Ljudje in zemlja - 21.00 Sedma steza. Športna oddaja - 21 30 Moja noč pri Maude. francoski film (čb) -23.15 Film 8 50 Lutkovna igrica - 9 20 Maja igrani film - 10.00 Odloženi raj. angel nadaljevanka - 10.50 Utrip. Zrcalo tedna - 12.00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BiH - 15 50 HTV 1 12 35 Jutrofon - 13.00 Slika na sliko - 13.45 Poročila - 13 55 Odletel bom. serijski film - 14 45 Modre čelade - 15 05 Cirkus, otroška serija - 15.35 Joey in Rdeči sokol otroška senja - 16.00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 16-40 Rakuni, risana serija - 17 10 Polnočni klici, serijski film - 18 00 Poročila - 18.05 Podvigi in usode - 18.35 Santa Barbara, amer, nadaljevanka - 19 15" Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hnaška v svetu - 20.35 Sedem dni - 20.50 Zadnje opozorilo. ameriški film - 22.10 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9 05 Devetkrat Avstrija - 9.30 Avstrija v sliki - 10.00 Družinske vezi - 10.30 Dvanajst mož. film -12.00 Jour Fise - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Nesporazumi - 13 35 Sinha Moča - 14.0(1 Dom za živali - 14 45 Tramvaji sveta: Ziirich - 15.00 Otroški spored - 15 30 Am dam des - 15 50 Črni blisk - 16 15 Zabavna oddaja - 16 30 Dmg Dong - 17.00 Mim Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 1805 Mi - 18 30 MacGvvcr- 19 30 Čas v sliki -20 00 Šport - 20 15 Sperma arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Miami Vice - 22.10 Z mojimi vročimi solzami, film o Franzu Schubertu - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Sled kamna film - L55 Poročila - 2 00 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5 45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.05 Financial Times, poslovne novice - 8.35 Čez dan - 9 00 Disneyevi filmi in nsanke - 10 45 Igra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to žensko. 76. del mehiške serije - 17 40 Odškodnina. privatizacija - 17 50 Svet denarja - 18 00 Dimenzija, rezultati znanstvenih raziskav - 18.45 Katoliška kronika - 18.55 Tekom dneva - 19 15 Igra - 19.35 O veri za otruke - 19 40 Lahko noč vam želi Disney - 20.00 Dnevnik, telešpori - 20 4(1 Filmi Istvana Szdtsa Ljudje na Snežniku, madžarski čb film - 22.35 Magda Szabo - ob njem 754ehiici - 23 30 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.10 Dr. Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12 30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Sprmgfieldova zgodba - 15.01 Quincy - 16 00 Hans Meiser- 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Co-lumbo Koraki iz sence kriminalka 21.45 Na življenje m smrt - 22.45 Deset pred enajsto - 23.15 Guttschalk šov. TV SLOVENIJA 1 SEP TEMBHA TOREK TV SLOVENIJA 1 SEPTEMBRA SREDA OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 haoio m - iuuhski val - ukv Sh-SMHz uui-olOm itigi SV 6i8KHi 9 25 Zgodbe iz školjke - 10.25 Gioto - 1J 00 Sedma steza - H 30 Prisluhnimo ošini - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 15 05 Moja noč pri Maude. franco . ski film - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Bisk-vitki risana serija - Zverinice iz Rezije - 17 50 Risanke - 18.50 Alpe-Donava-Ja-dran - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.40 Ambasadorkm soprog, francoska nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.00 Kronika - 23 30 Sova: Svež veter v starem gradu, angle nanizanka - Gabrielov ogenj, amer nanizanka Drugi program 15 IX) Mednarodna obzorja Finska - 15 40 Sova - 17 20 Svet poroča - 18.00 Studio Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik T\ BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falke-nau. nemška nanizanka - 20 30 Glasba show in cirkus - 21 20 Omizje - 23.20 Svet poroča 10.10 Biskvjiki- 10.30 Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanka - 10 55 Ambasador-kin soprož, francoska nadaljevanka - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 14 45 Omizje, ponovitev - 17.00 Dnevnik l - 17.10 Zh žav - 17-55 Klub klobuk - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.35 Film tedna: Foxfire, ameriški film - 22.20 Dnevnik 3-22.55 Sova: Radio FM. amer, nanizanka - Gabrielov ogenj, amer, nanizanka Drugi program 13.45 Osmi dan - 14.35 Sova - 18.00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Športna sreda HTV 1 | 10.25 Program za olrokc - 11.00 Sotski program -12.00 Poročili - 12 05 Dnevnik TV BiH - 14.50 Športna sreda. jonovitev - 17.00 Dnevnik J - 17.10 Priča, norveška nadaljevanka - 17.40 Ži\ žav - J 8.25 Že veste. . .. izobraževalna oddaja - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče -20 35 Košuikova gostilna - 21.40 Tednik - 22.30 Dnevnik 3 - 23 10 Sova: Dragi John, amer nanizanka - Gabrielov ogenj, amer nanizanka Drugi program 16.45 Sova ^18.00 Studio Koper -* 19 00 Vidčolestvica - 19 30 Dnevnik O RF - 20 OD Gozdarska hiša Falkenau. nemška nanizanka - 20.30 O raku, angle ^rija - 21.25 Umetniški večer Andrej Hieng, portret; Izgubljeni sin. gledališka predstava PETEK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.(5 Začenjamo nov dan , . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV, - 8 15 Mali oglasi - 94X1 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10.30 Prireditve - U 30 To bi moral bili kabaret - 12 DO Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo 16.00 Popoldne na M V - 1625 Obvestila - 16 JO Poročila - 1^.00 Prireditve - 17.30 Alternativno - 18 00 21 232- 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija 3 o 03 ro HTV 1 12-10 Poredneži. humor serija - 12.35 Juirofon - 13.00 Slika na sliko - 13.45 Poročila 13.50 Serijski film - 145 45 Modre čelade - 15.05 Dakiari. amer, serija - 16 00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 17.10 Polnočni klici, serijski film - 18.00 Poročila - 18.05 Kulturna dediščina - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Beguna, dokumentarna oddaja - 21.05 V ospredju - 22.40 Dnevnik - 23.05 Slika na sliko - 0 05 Poročila 7.45 Santa Barbara - 8.30 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 1130 Risanke ^12 00 Poročila - 12 05 Politik nos ega kova, humoristična serija - 12.35 Juirofon - 13.00 Slika na sliko - 13*45 Potočila - 13 50 Polna hiša, serijski film - 15 05 Cirkus, otroška serija - 16.00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 17.10 Polnočni klici, serijski film - la 00 Poročila - 18.05 Otok Susak - 18.35 Santa Barbara - 1915 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Mojzes, britan ■ ital, film - 22.25 Obnova Hrvaške - 22 55 Dnevnik - 23.20 Slika na sliko - 0.20 Poročila HTV 1 TV AVSTRIJA 1 7.45 Sama Barbara - 8 30 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Smogovci, otroška serija - 12 00 Poročila - 12.05 Po Henriju, humor. serija 12.35 Jutrofon - 13.00 Slika na sliko - 13.45 Poročila - 13.50 Polna hiša, serijski film - 15.05 Daktari. serijski film - 16.00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 17.10 Polnočni klici. serijski Tiim - 18.00 Poročila - 18.10 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Da prijetno mine čas - 21.00 Informativni program - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko SOBOTA - 5 40 Prebujajte se z mirni - 7 (KI Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - * 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8.30 Ponudba v trgovinah - 9 00 Predstavljamo vam - UI.2O5fl 151» lemik IW> prodam Tel 61884 > 1> p. M |M7 produm Ljjjp 106. Krog, id l^t^P^ATIC star 3 leta '•■ , .- ^a Komlenac. Piiževci 43 It >i,1?1 yj ugodno prodam SKii'7 ’ GTL ’e'oik 1987. do-♦ T,> Ropošu. Gumi- C-Karu. N 6 zel° dobro ohra-•lj h ?’ P0'- ugodno prodam MaVo ^1lumer ^3879 o Til etnik 1^1 Rtu Dumajinci 6! Ge- I k ‘57 15 1984 m ' 'urnik 1984, prodam St m 1990 H imt 585. žimo r")n" pr"dom iu ^,>1 '4 /'Š”'eVe barv'-Cn„ H 9 fepstnran do 1< Y;»197(1 an'' broška 63. M So* H a, . »2 S-MJkm.pfU’ ■M() 4Z 110- - m2M7 R 11/IW Prodam Slanku Vu>- 1 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A. prodam Ludv-k Jančarič. NorSmci 22. Tel : 48364 - ml9Sl KRAVO po izbiri. Športni konjski voz m konjsko vprego prodam Stefan-Ma-rija Hozjan. Ziberci 30. Apaie ■ m3345 KRAVO, staro 9 let. brejo, prodam. Pince 33 a. - m4780 V REJO VZAMFV1 DVE KRAVI IN ENO KUPIM. Tel.: 86 120. - m3875 KRAVO, staro 4 leta, brejo, prodam. Vidonci 3. tel.: 51 391. - m2D09 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, tik pred nežnostjo, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska predaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj- Pohitite z naročili, ker bomo prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata. Nemčavci, tel : 24393 - mpp MALE PUJSKE prodam Štefan Berta-’ lanič. Krajna 6, Tišina. - m2O25 NESNICE, mlade jarčice. pasme hi$ex. rjave, tik pred nesnostjo. cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni- Akcijska prodaja. Vsak- ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj. Pohniie z naročili, ker bomo s prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilm Anice Benčec v Bakov-cih. te].: 43070 in v gostilni Železen v Beznovcih, tel 49025 - m-pp Vestnik ob četrtkih GOSTINSKI LOKAL 120m:. bbzu Murske Sobote. odl:čna lokacija, ugodno dam v uaiem Te! 22 336. - m2O26 V MORSKI SOBOTI DAM V NAJEM MANJŠI LOKAL namenjen za slaščičarstvo gostinstvo, prodajo zelenjave ali drugo podobno dejavnosi Loka! je delno opremljen, ima skladišče, moški in ženski wt ter urejeno teraso. Tel.: 25 44’.- m2104 LOKAL V velikosti 37 m-', v središču Murske Sobote prodam Tel.- 23 274. - mpp HIŠO, 150mL 5-eiažno. podkleteno, s teraso, v novem naseliu v Cerrtelavcih, prodam Td.: 23Ho - m2002 NJIVO, 37 arov, v Krogu, prodam Tel.: 22 125 od 7. do 15. ure. razen sobote in nedelje ali DoKležovje 121. - m2O33 TRAVNIK, 44 arov, v k. 0. Lipovcih, prodam. Tel.: 42 127. po 15. uri. -m2019 POSLOVNI PROSTOR, 200m iz središča Ljutomera, površine 70 m- in Zb m-skladišča. z uporabnim dovoljenjem, primeren za trgovino ali mirno obrt, dam v najem ali iščem partnerja z uspešnim programom. Ponudbe pošljite na upravo lista. - m2l>44 SOBO v Ljutomeru ali okolici išče fant, redno zaposlen. Tel.: 81141 - m3878 HIŠO, starejšo, z gospodarskim poslopjem. v Dankovcib. 500m od asfalta, prodam. Tel,- 51418. - m2OQ4 POSLOVNI PROSTOR, 200m z središča Ljutomera, površine 70m! in 3pm; skladišča, z uporabnim dovoljenjem. primeren za trgovino ali mirno obrt, dam v najem ali iščem partnerja z uspešnim programom. Ponudbe pošljite na upravo lista - m2044 SOBO v Ljutomeru ali okolici išče fant, redno zaposlen. Tel.: 81141. - m3878 HIŠO, starejšo, z gospodarskim poslopjem. v Dankovcih, sOOm od asfalta, prodam Tel.: 51418. - m20(M razno fl o- o* I« e A .% i ----------- SUr^ IN LOMBARHIM EUkiL 1^* P^ni m )IKI/ k^Unl^Privtjm...... peudu .... S^^am | ' grozdje novo. Mi,;,- ..-............. E[^W pK.jun, M starejši, prodam. m2O22 Ji '^rza] ^nk°J'co za motokub ^^86 prodam Tel 1Mt*VZ0 '" d'a P|u*a V' na ekt,, ~PecMnik MIO S*"1 "i.'1,in av‘ %’ oorejc, 15. Tišina * 1 ' J’ ;- ■ in rermoaku-^81 vrh 2 Prodam Vogrt-Gornja Radgona ©j* fe?1*0 Tl> 55 A, na J1 10511 delov- s hwM'nokhdalkoSIP vSuj^ Ngo ravhinitn dvigom. vH^troj /8 6 50(1 Dl M pr „ - ‘ ■■ lonn'^'' letmk 198P. le^ DEN1 Plug Poša- Inf« 199°- za 1 w’ ulici ] rtnac’K dobite na ^1^ V Mursk' At "T' lel 42^7 pi). posesti PARCELO, primimo za sadovnjak i« počitniško hišico, prodam. Pečarovci 86. - m201l PROSTOR, 45m- v Murski Soboti namenjen za trgovino vzamem v najem. Tel.: 25445. - m2(14l STAREJŠO HIŠO z zidanim gospodarskim poslopjem, sadovnjakom m njivo, na Goričkem, prodam Tel.: 46149. - m2014 STANOVANJSKO PRAVICO kupim Nagrada v DEM. Možnost vašega na-daljnega bivanja. Tel 23 430 po 18 uri - m2039 GRADBENO PARCELO ali staro hišo ob gozdu, do 10 km iz Murske Sobote, kupim TeL: 25 193. po 20. uri - m2046 VINOGRAD, cca bO trsov, 6. letnik, prodam Nasad iz šmarnice, jurke m nekaj cepljenega je urejen na žici Do vinograda voda, elektrika in asfalt. Tel.: 22 589, - m3030 VINOGRAD, 4 arov, z grozdjem in 5 arov travnika, prodam. Dobrovnik 218. - m2030 GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo prodam Gradišče 66. p-Tišina. - m2015 STANOVANJSKO PRAVICO za 2.5 ali večsobno stanovanje, staro do 10 let. odkupim na relaciji M. Soboca-Ljuto-mer^G Radgona ali Radenci. Tel.: 26525. - m 1992 NJIVO v Gomilici ob cesti Gomilica* -Črenšovcj. 25 arov, prodam. Stanislav Raj, Št Kovača 123. Turnišče. - m2000 25 AROV TRAVNIKA v predelu Muzge, Rakičan- 29 arov, njive, v Ba-kovcih prodam Angela Mulalič, An-dreaševa 16. Ljubljana, tel (061) 555 370. - m2001 GROZDJE šmarnico in jurke prodam. Tet.: 22 589. - m3838 TRI HRASTOVE KADE (250 150. 50) in sod, 1351. prodam. Tel.; 2L974 - m2O23 GROZDJE z brajd, klinton in jurko. predam Evgen FJeear. GradiSče J9. - m2054 GROZDJE, 300kg. rizling in hur-enndec, prodam. G. Petrovci 9]. - ni23(i3 GROZDJE z brajd, rizling m mešano prodam Viterič, Lendava. Trg ljudske pnivice 13. tel.: 75 401. popoldan. - m4792 VINO, belo, mešano, prodam. TeL: 76474. - m-L7R9 ZA ODKRIVANJE IN DEMON-TAŽO NUDIM DEMONTIRANI MATE RIAL n a stanovanjski hiši 10 x 10 v Murski Soboti. Grozdje z brajd prodam. Tel.; 21 930. - mpp PRALNI STROJ, kombinirani štedilnik. polkne in ponv kolo prodam. TeL: 65 204 -m2O31 ' KUHINJO, dobro ohranjeno, ugodim kup m TeL: 87 435. dopoldan - m3873 GROZDJE LAŠKI RIZLING, šipon . v Lendavskih gorice h prodam. Tel.: 75429. po 20. uri. vsak dan - m3434 TRDI TERVOL, 4 in 5cm. 50% ceneje. prodam. Tel. 24929. - m2029 SVEČARSTVO RUGELJ izdeluje in prodaja nagrobne sveče po zelo ugodnih cenah. (Največja sveča 90 SIT pri prodaji na veliko). Tel.: 31 328 ali delavnica. Gederovska 11. teli: 32920. - m2042 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, gorenje MIV. 23.000 kal. rabljeno eno sezono in zastavo 126 P. ietnik 1978, vozen, neregistriran, poceni prodam. Iljaševci 55. - m2fl43 KUHINJSKO MIZO in 6 stolov, pro dam. Metka Kotar. Gregorčičeva 6. Radenci- - m2035 JABOLKA za ozimnico ugodno prodam. Tel.: 25537. - m2O2O OHRANJENO OTROŠKO POSTELJO z jogijem in klasično moško kolo, ugodno prodam Tel.: 81 q28. - m3872 STROJ ZA PRANJE STROJEV ugodno prodam. Flisar. Murski vrh 5. Radenci. - ml997 KORUZO, suho, v zrnju in letošnjo v storžih, ter belo vino (laški rizling in šipon) prodam Cena po dogovoru Tel.: 76474. - ml998 GROZDJE, laški nzimg. prodam Tel.: 24075. - MEG IGO pečico za pizzo, malo rabljeno, ugodno prodam Tel.: 25 100. - m2024 dva SODA, 3001. kad 2501. m!in za grozdje ter dve peči, ena ua drva, druga na olje, prodam. Sebeborci '1 b. lel 48676. - m2027 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala In diplome Gimnazije Franc Miklošič Ljutomer, izdano avgusta 1992 na ime Valeniina Lovrenc. Ljutomer. Kidričeva 37. - m3871 JABOLKA ZA OZIMNICO - iona-goid. jonatan, gloster m idared. prodam Tel.: 89034 - m3876 ELEKTRIČNI RADIATOR, trajno gorečo peč. zamrzovalno omaro, dvodelno omaro, prtljažnik za avto in Črno-beli mlevizor. maio rabljen, prodam Tel.: 26738. - m2OO8 BARVNI TV ISKRA, star 3 leta prodam. Gašpanč. Stara ul. L M Sobota. - m2013 GROZDJE na brajdah, jurka. klin-ron. okrog 500kg. po ugodni ceni, prodam. Tel.: 25 064. - m3434 BARVNI TELEVIZOR GORENJE na daljinsko upravljanje, stat 5 let. prodam za 2r 000 SIT. Tel : 41753. - m 2003 NOVO STRUŽNICO m italijansko avtooptiko prodam. TeL: 45323 - m2045 SALONITNE PLOŠČE, 8-valne. rdeče. ISO kosov. 40% ceneje, prodam Tel.; 48327. - ml9S8 GROZDJE z brajd. Šmarnico, prodam Bogojina 104, tel.: 47 177 - m 1989 LEŽIŠČE prodam. TeL: 24 632. po 15 uh.-m 1996 ZAHVALJUJEVA SE KOLEK T1VU TERMALNEGA KOPALIŠČA BANOVCI na izredni prijaznosti in izkazani pozornosti, katere sem bil deležen s svojo novoizvoljene ženo med preživljanjem dopusta pri njih. Pripravili so nama lepo presenečenje, kajii med dopustom sva se i udi poročila Priporočam vsem, ki si želite dopust med prijaznimi uslužbenci in v prijel nem okolju da greste v Banovce Marijan Markoviči ženo Angelco z Jesenic. - m3868 KORUZO z uh ve. 28 arov prodam Te 24 779. - m2M8 GROZDJE z brajd prodam Borejci 30. p. Tišina - ml993 GROZDJE z brajd prodam Mara Korošak. Boreči 3. 69242 Križevci pri Ljutomeru. - m3880 GROZDJE, burgundec, prodam. Tel : 26409. - m2434’ GROZDJE KLINTON z brajd prodam Te, : 62392 zvečer ■ m3348 storitve EMAJLIRAMO OBRABLJENE KOPALNE KADI v vseh barvnih odtenkih -garancija. Tel.- (069) 69152. - ml852 PRODAJO: linijo, komplet, za I vinogradniške sohe, stroj za izdelavo betonskih cevi 1U do 50 cm. viličar, 2,5 tone, tam 2400 kg - prekucni, modele za robnike in betonske cevi 1000 in 800 s pripadajočim orodjem. Informacije samo osebno. Cena za vse je 65.000 DEM ali tolarska protivrednost. Možnost kredita. Slavko Lorenčič, Križevci Ilc, Križevci pri Ljutomeru. delo TAKOJ ZAPOSLIM NATAKARICO IN KUHARICO. Nudimo stanovanje TeL; (063) 832593. - m2Š43 VARSTVO za enoletno deklico na svojem domu iSčejo. Ravenska 20. Beltinci - ml995 NATAKARICO s prakso ah priučeno takoj zaposlim Gostilna Jakšič. Kapca. Tel.; 76Ck60 - m4790 Pr°dam. Grad.šee 46 vSž*1^ , 8 ov^rja. z ro-^■^^eSP.r,-,''nS?_ naro' koidt^^ 'n pasme gomila 8. Granfol Honorarno delo po pogodbi • avtomobili na lizing • prodaja poslovnih informacij • zavarovalniški programi Tel.: 70325, od 20.00 do 9,00 zjutraj KOVAŠTVO vrst IN IZDELAVA KMETIJSKIH STROJEV FRANC ROŠKER Telefon: 062/621 233, pokličite nas ali nas obiščite v Rašpohu 76b, Kamnica izdelujemo po vaših potrebah in že- V /»i/ in prazno /e, ker tebe aL v srcu oaal boš n. V SPOMIN Karlu BertalaniČu iz Prešernove 16 v Rakičanu 27. septembra bo štiri leta, odkar te več ni med nami. In to še sedaj boli. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob Vsi tvoji Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče. stari oče. pradedek in tast Jožef Lovrenčec iz Filovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi tiOrn Oh, kako /e hiša prazna, odkar v njej več tebe ni, prej bila tako prijazna, zdaj otoina, taja se nam zdi. ZAHVAL A V 68. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi oče. dedek tast in brat Franc Kuzma iz Puževec M besed, ne stisku rok, ostal je le spomin na rrpek jok, Ko si odhajal, se nisi poslav/jol, saj si verjel, da se bof vrnil, a kruta usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša sre a vedo, kako boli, ko tebe- več med nami ni. zahvala Za vedno nas je zapustil, star 59 let. dragi mož. oče. tast, dedek in stric Ludvik Flegar iz Gradišča 38 J .J' 'T pnporoča še stiskalnico za grozdje s ^'1°hiaR1iF'ern VASLIN. Stiskalnice so polavtomatske izvedbe, izdelane iz nerjaveče ploče- Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v času njegove bolezni obiskovali in tolažili. Iskrena hvala vsemu strežnemu osebju pljučnega in internega oddelka, ki so mu lajšali bolečine Hvala vsem sorodnikom za darovane vence in cvetje gasilcem, govorniku. pevcem Žalostink. duhovniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem dobrim sosedom za pomoč in za izrečeno sožalje. Žalujoči: hčerka Nada z možem Štefanom, vnukinja Ingrid in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, darovali vence in cvetje, in ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu in g. župniku iz Kapele za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. GD Gradišče, sektorju Tišina. Hvala tudi govorniku g. Sandiju Vezjaku za besede slovesa. Posebna zahvala velja dr Štivanu in osebju dializnega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, g. Starešiniču za opravljen prevoz na dializo, mesni industriji Pomurka. Agrotehniki, Muri - Težka konfekcija. OŠ I in OŠ II in okrepčevalnici Gol. Še enkrat vsem - iskrena hvala. Žalujoči: sinova Zdravko in Alojz z družino ter hčerke Milena, Marija in Cvetka z družinama, brat Avgust z družino in strina Zdravka z družino. Kakor poročajo iz dobro obveščenih krogov, imajo mnogi Sobočani velike težave pri učenju novih imen starih ulic. Govori se tudi, da bodo Prezidij naše domoljubne rubrike zaprosili za pomoč - skupaj naj bi začeti postopek, da se Murska Sobota preimenuje v Murske Butale. ' Če bo ime primerno, ne bo nihče več k' intelektualni stiski Prezidij bo v imenu krvi in zemlje postopek zavrnil. Zato, ker ima avtomobilsko kartico MB že Maribor - iz česar sledi, da se bo imena potrebno naučiti. Drago Šiftar, sekretar oddelka za občo upravo pri IS SO M. Sobota je bil nekoč demosovec in socialdemokrat V času političnega zorenja pa je prišel tako daleč, da je 1. J 1992 podpisal razglas, s katerim se »delovnim ljudem in občanom v v imenu njegova resorja sporoča, kdaj so zaposleni tovariši na razpolago. V prihodnosti pričakujemo razglas, v katerem nam bo Šiftar pojasnil, kdo so občani in kdo delovni ljudje, če so lastniki stanovanj delovni ljudje alt pa samo občani. Njegova naslednja poteza pa bo dekret o razlastitvi m ponovni nacionalizaciji stanovanj. Ker je v Veliki Polani na stavbi krajevnega urada še vedno tabla, ki oznanja, da gre za ustanovo iz Socialistične republike Slovenije, se je še enkrat pokazalo, da je bil pisatelj Miško Kranjec prerok, ko je pisal, da je njegov rojstni kraj bogu za hrbtom. »Velika Polana - moj Bantustanu pa se glasi volilno geslo velikega gospodarskega sanatorja in člana bivše Peterletove vlade dr. Štefana Špi-laka. »Naj se Halb pokaže, če je vreden toliko kot Požončeva. Ce je ona k imenu Madžarov uprizorila državniški obisk Goncza, naj nam Halb spravi sem slovaškega predstavnika Mečiarja in ni vrag, da ne bi tudi k nam pripeljali rdečega .tepiha' in častne čete,« so rekli prebivalci Markovec na Goričkem. Za vodenje ceremoniala so zaprosili gospo Škrilčevo iz Tnmlinov, ki je ponudbo sprejela, vendar z enim pogojem Vestniko-vemu novinarju Smeju ne smejo izdati poročevalskih akreditivov. »Če Zmago Jelinčič trdi, da n)egova stranka govori o Bosancih listo, kar Slovenci po tihem mislijo, potem je potrebno povedan, da smo mi Bosanci zato tukaj, da lahko Prekmurke z nami delajo tisto, o čemer st doma v Bosni Še niti sanjati nismo upali,« je pred Prezidtjevo komisijo z« čisto prekmursko nacionalnost izjavil izčrpan Mitjo in zahteval dodatek za dvojne porcije. Izrazil je tudi upanje, da se bo serija rahlih potresov ob Muri nadaljevala, ker mu to menda zelo olajšuje nočno delo. BESEDAH KONJ O premikanju predmetov Še vedno je fenomen dogajanje pri Horvatovih v Renkovcih, ki kot oblak lebdi nad nami. Tisti, ki so ga zavrnili kot nemožnega, pač iz svojega prepričanja in pogledov na svet, so že naredili črto, drugim pa ostajajo vprašanja, na katera daje odgovore ludi alternativa. Dr. France Susman. doktor zgodovine cerkve in svetovno znani parapsiholog, se je pogovarjal z nami, za tokrat pa smo iz pogovora izbrali samo tisti del. ko je pojasnjeval premikanje predmetov »Iz zgodovine vemo za milijone takih primerov iz vseh področij in civilizacij Ponavadi ob premikanju predmetov ne pride do poškodbe človeka. Zakaj ne pade človeku kamen na glavo? To je prvi dokaz, da mora biti za tem inteligenca, ki nima namena, da bi koga s kamni ranila, ubila ali prestrašila. Če neka inteligenca to premika, potem je to zelo močna sila, energija. Kdor ima na zemlji močno energijo, vse- Kilogramski paradižnik Nad igro narave so bili letos vseh teh izkušnjah ne zdijo več tako lepe in da ni več prav nič ponosen na zalepljeni listek z oznako SLO na mostu čez Kučnico! Če to m žalostno! »Radgončan« V soboto in nedeljo gremo torej trgat grozdje. Ne bomo se ozirali na priporočila strokovnjakov. naj še malo počakamo, da se bo nabralo v grozdju več sladkorja in bo potem močnejše vino. Potrgali ga bomo kar zdaj, saj bodo imeli trgatev tudi drugi. Naj zaostanemo z delom? Morda pa bi nam grozdje, če bi ga pustili še teden dni na trsju, kdo potrgal! »Sblbpastorja« Jančija, ki je uradno pazil vinograd, dejansko pa je samo pil. ni več. Če grozdja ne bi potrgali ta teden, potem bi ga fiozobali Škorci Škorci! O ja, tudi ti so v moji občini. Nekateri, ki ne vedo leteti (znajo pa letati), so se potuhnili m delajo potihoma, sebi v korist seveda. Oni pravi, ki imajo peruti, pa obletavajo vinogradniška pobočja in vrhove, se spuščajo do grozdja in se krepčajo. Imajo presneto srečo, saj jih ne odganja klopotanje klopotca, kot so ga vajeni njihovi sobratje na drugih vinogradniških okoliših in podokoliših. zato jih prihaja vse več v Lendavske gorice. Na tem območju namreč m klopotcev. Morda jih vinogradniki ne postavljajo iz bojazni, da bi peli le enojezično (slovensko, mad- Dolg jezik pa imajo ljudje, b radi opravljajo. Juditka. ki soje poročila prejšnji teden, je kramljala z Miklavžem o igric ata-mama in vse to zapisali v Nepujsagu Priobčila /e tiki slike pripomočkov, ki preprečujejo zanositev. Poveličetil> je torej kontracepcijo, s černer je naredila (skupaj s svojim doktorjem) najmanj dva greha, prvič (ali drugič) se je zamerila papežu, ki uči. da so dovoljene le naravne metode, drugič d’ prvič) pa je populariziranje m‘ tod uravnavanja rojstev v nasprotju z željami, da bi nas Mo več. Vsaj takega mnenja sta Deži ih Agnežka. ki prepuščat1 vse naravi. Le-ta ju bogato nagrajuje in nihče jima ne mo očitati da ne bi prispe vala d-datno k povečanju števila fJ dih Madžarov ali Slovencev, tudi sama ne vesta, k.k- »m i ( r i 1 I Z lendavskega obm '-malokdo, da J"1.0™ murju ne le občini ^ seveda v lendavsk si, pak tud. Rankovc.. v soboški občini ' do nas glas o (ne)" * ^td1 iz tega kraja, za jl( grl-J začeli zahajati tudi kovce. Tod ni 1 brohotneži pravij • ker ie to ' doktor Jože. Seved*J mogel intervenira" ^.,.^ " stih, kjer bi bdo ^Iji sobote m nedelf • pitja) , dje zaradi trga.veO"^ deli ne samo eno- -a Marij m Jožefov v)’1 Cene rabljenih avtomoh^ ■’ • wdrhk. «ejem rnblh nih avtomobilov v Murski Sobot'J pripeljali 36 jeklen,h konjičkov. Lastnike so zamenjale J S etn,k 1989 s p,. lenimi 91 000 kilometri. za 4.! ' ~cM ’ ™ ll/ - , J979 s roženimi 80.000 kilometri je - _ odšteti 2.200 DEM Zastava 101. letnik 1981 s pfe-T' j’e((1i» j kilometri je lastnika zamenjala za 1.400 DEM. Lada 1 7^’5 i s prevoženimi 120.000 pa za 1.350 DEM Znamka avtomobila letnik prevoz- BMW 316 1,8 1980 178.000 BMW 320 1 1984 70.000 «2.00» Golf JXD 1986 Golf GLS 1982 113.000 6.800 40-000 93.000 109.00° 76.000 24.000 22.00° 76.0j^ Tovota Corolla 1990 Opel Vectra 1.6 Audi 80 1991 1974 R 18 TL R 4 GTL Jugo 45 Jugo 65 Koral 1982 1984 1990 1989 -a W Mp. ITt 1 Lada Riva 1500 1987 ie Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 22. septemb1,^, p(). Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. septembra Država Enota Banka Slovenije Avstrija UM 812,2119 Francija 1(M 1.670,4196 Nemčija IDO 5.713,7663 Italija 100 6.8051 Švica 100 6.479.4110 ZDA 1 85.1M8 SakuP «00.«° 6.5» a ni1 «2.2» Da bi lahko 24 ur dnevno, tudi ob nedelj* prišli do gotovine, smo uvedli BANKOMAT v V Bankomat je samopostrežni stroj. *' na Im kom m s pomočjo bančne kartK4-katerem koli času dvignete gotovino z $tevi" računa, ne samo v Murski Soboti. ampaK ' krajih v Sloveniji. . šir';ap. Število teh bančnih avtomatov sc nč"c pi1 priporočamo seveda, če imate odprt I- ^fC bb tudi vi zagotovite številko, s pomočjo s .j' ar J koristili storitve bankomata. Poslovanje z bankomatom je enosta' n S£VC ,. ii> ■ plačno. । (,44^ Dnevno lahko dvignete znesek do ' '' s)C 0^(4' Zahtevajte informacijo v enoti. KjC račun.