ŽELEZNIČARJI IZ PTUJA SO PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK V preteklem tedna so okrašena posfafa, ielezniška dčlavnica in drugi ielezniški objehti zgovorno pričali, da železničarji ptipravljajo proslavo svojega praznika. Pripravc so bile izvršenc s prostovolfmm delom. Pohvaliti fe treba kolektiv želez-niške delavnice, ki je prispeval 2356 pro-stovoljnih nr. Kolckiiv nadzorništva pro-ge fe doprinesol 482 ur, kolektiv postaje pa 210 ar. Najvec dela fe bilo izvršcnega v parhu delavnice, kjer je bilo traba iz-kopafi in prevoziti ca. 800 m zemlie. Na dan 15 aprila 1950 se je vršila v tindikalr.em domu ieleThičnrjev v Ptuju akademija. Začetek fe bil napovedan ob 20. vri, toda, kokor je v Ptuju običajno, se je ista zakasnila za 20 mirtut, ker j° nbčinsivo ab 20. uri ssle začolo prrhafati. Ko se je dvorana napolnila, je b>l kot prva fočka podan uvodni govor o pomenu železniškega dneva (Polajnar Franc). Sle-dilt sia dvs recilaciri: A. Askerc -»Mi vr.faiamo<' fStrašeh Jožff) in M. Klopčič Obrekovatci Jtijfoslavije« fErfl Marica). Akodemifo fe zvin rtoživilo sndelnvanfc mošketsa zb.ora SKUD-a -»J. TMcko« iz Pfura. ki fe zaw>l 6 pesmi pod vodstvom tnv. J Gresforca. Kot zadnjo fočko fe po-dai želpzniski kolehtiv enodefanho tnv. Janeza Potrča »Izdajalec«. Spored fe bil zadovolfiv in ielimo, da bi kolektiv vec-krat naštudiral vsaj kakšen itratek pro-gram. Glavni del proslave se je vrsil dne 16. aprila 1950. Ob 8.30 je krenila povorka ieiezničarjev z gimnazijsko mladino in učcnci v gnspodarstva z godbo na čelu skczi mesto pred Vozovno dclavnico. Vreme se je sicer poslabf.clo in ie obe-talo, da bo eledil rahlemu dežju naliv, toda za želazniiarje je malo dežja malen-• kost. Udeleienci so obstopili spomenik. Na obeh straneh spomenika so zavzcli prostor zasfopniki oblasti in mnozičnih organizacij, pred spomenikom svojci pad-lih žrtev, par kornkov za njimi pa zslcr.-ničaTji in ostali udeleženci. Spominskf) slavnost je olvoril predsednik KOS-a, predsednik tov. Vauda Franc s pozdravi zastopstev in navzočih, naio fe zaigrala godba driavno himno. Na govorniški oder j/> stopil tov. Arnuš Alofz. ki je kot so-delavec padlih žrtev opisal pomen njiho-vePa dela za skupnost. Slavnosti se je udeleiil nrinhter za hv.l-tvrro in znanost pri vladi LRS tov. dr >Jožff Potrč. ki je že koi dijak sodelo-val s kolckttvom Vozotme delnvnice ter mnogo pripomogel k dvigu politicnc za-vesti delavstva. Dr. Jože Potrč je govoril uvodoma o tridesetletnfci revolueionaraega tx>ja' železničarjev in o porazn delavskegal ra-creda Jugoslavije I. 1920 v boju xa boljšo, pravične.fšo in svobodno Jugo-slavijo. Namcsto svobode je prišlo lc nčvo iKkofS-ščanjc Ijkidstva in zatiranie nesrhskih n?,rodov. Govoril je o vzro-ku poraza, o nesposobnosti vodstva, ki ni znalo v druf.bi dozorelih organizira-ni!i sii vodiii k zmaei. Revolueija, me-njanj.e oblasti je izvajal, je tako veli-ka, tako težka in pomerabna zgodovin-ska stvar, da zahteva tudi ustreznso ve-like napore. pozrtvovelnost in žrtve. j>Ni5iiTar irtve za svobodo niso zastonj, tnr?i boj brez zmage nc ostaja brez plodov. Delavskj razred .TugosJav!}« si je gradH skoxi desetletja Partijo, ki ?a je zdr«ž«va!a in vodila iz bo.ia v boj ia nosila vpliv v najširšc ljudske množi-j ce. Le taka Partiia je mogla voditfl in zmairovito dofeoiičaij Lindsko revo-* !«rijo. Ptoiski železničarji so bili roed prv?mi, ki so untanovili parti.f?ko or-ganfzacijo. N.fsn vpliv je rastel m cb>-?esre! vsako vas.« Ko *e tov. dr. Potrč odkril spomin-sko plošfo ž^le^nitarjer-borcev, padlih za svcbodo. ,|e še govoril o Francn Kr^tn^er^T?".!. Ui se 1e boril skupaj z Lackom in Osojnikom. »Izpolnil je svojo iskreno obJjubo psrtijca, c!a rajsi nrare kalior ka.f izda razrednemu so-vražniku. Danes. ko postaja ptujski okraj iz pretežno kmetskesa delavsko-kme+ski okraj. je dolsnost vsakega de-lavca. ntidaljcvati de^o prvih borcsv plujskcgsi okraja Seiezničarjs se v prvih vrstsh borijo za peHetfeo, za n,Jpno izwolnite\ v štirih laiih t.s».v?-dr45 pa sc morajo še ene dn!žnosti.| namreč te. da jc tr«ba tndi f?nn«s ao-j suj napredni vp?iv deJavcev. duha no-j ir*vovc\lnosti na vas. Vo!!*^e so poka-za!s visoko n^trlo*5?no zavest delavske-gz razrefla in os:rf?mne •vcrtr«^ *nar?«-tov, So na kraji. ki zaostafcio. Del^v-ci morajo vrSiti tutrli rn^rnli? pritisk na vas, morajo se boriti za izrfo^nit?.'? setveneea plana plana odkupa itfl. in izpolniti do kraja tudi to vodstven«> naTofro deTavskesra razrc^a « ^ »L.f»idstvo. ki jp enctno« tako l^ konč"1?! svoj covor tov Po^r^ »,fe nspr«-mtis?!j.iYo. Tistih. ki sovra?šjo soclsli-zem, ne bamo prerrlr^valJ s prklivorrl š» zasAopnik Dir žnl. Li^bljana. načelmk Toporiš iz L'iibl?vne. Vsi go-vori so izzveneli v trdni zavesti, da «e nnša barbn ta dospgo vostcvVenh ncilo* dotfei ne bo honrnla. dnh1°* ne dosežemo popolne Trrrt