Cena VSO din
človek, ki je pristopen laskanju, je brez obrambe.
A. Graf.
Uredništvo iti uprava: Maribor. Kopališka ul. 6 / Tel. 25-67 / Izhaia vsak četrtek Velia letno 36 din. polle‘no 18 din. četrtletno 9 din. za Inozemstvo letno 60 din Rokopisi sc ne vračalo / Pošt. ček. rač. 11.787 Mariborsko tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Vojna, ki zbližuje nasprotnike ...
Danes smo priče vojni, kakršna se še ni vršila na našem planetu, čeprav ta vojna za sedaj še ne zahteva bog ve koliko človeških žrtev in bi jo po tem mogli primerjati z najbolj humanimi vojnami preteklosti, je 'vendar prav gotovo, da si še nista stala dva tako na vojno pripravljena in za popolno zmago odločena tabora nasproti. Na obeh straneh je bilo izrečenih že toliko nedvoumnih besed, da ni pričakovati nikake delne rešitve, saj sta tako Gobbels kakor Churchill dovolj jasno naznačila vojni cilj: popolno uničenje nasprotnika.
O	vojaški pripravljenosti Nemčije ne more biti nobenega dvoma, saj se je ta vojaška pripravljenost v poljski vojni pokazala, čeprav so Angleži mnenja, da nemška armada še ni imela enako vrednega nasprotnika. Tudi obe zapadni demokraciji sta imeli v zadnjem pol letu dovolj časa, da nadomestita vse, kar sta, posebno Anglija, v povojnih letih idealnega pacifizma zamudili. Saj imata zapadni demokraciji v Združenih državah ameriških močno oporo, ki stalno zalaga obe velesili z orožjem in munic:io. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« meni, da dela čas za obe demokraciji in da je Nemčija že zamudila najugodnejši trenutek. Drugi zopet pravijo, da bo Nemčija vsak hip stopila iz svoje dosedanje pasivnosti.
Toda vojaška sila sama ne odloča. Vojaški strokovnjaki stalno poudarjajo, da je najvažnejše v vojni duh, ki vlada
med vojaki in v zaledju. Vojska je šele i tedaj poražena, kadar pričenja upadati j morala, kadar pričenjajo ljudje izgubljati j tisto samozavest, ki je potrebna, da laže I prenašajo težave, ki jih nosi s seboj vsaka vojna, bodisi za vojake, ali pa tudi in morda še bolj, za civiliste. Brez dvoma se je Nemčija tudi na to dovolj * dobro pripravila. Spravila je na noge tako silen propagandni aparat, ki zajame vsakega človeka od šolarja pa do starčkov, ki jim zjutraj v radiju želijo vse najbolje za rojstni dan. Tudi najhujši nasprotniki notranjega režima v Nemčiji so morali priznati, da so povsod srečevali ljudi, ki so bili prepričani o potrebnosti in o upravičenosti današnje vojne. Za sedaj še niso mogli najti znakov kake posebne utrujenosti. V veliki meri se imajo Nemci za to svoje razpoloženje zahvaliti svojemu tisku in radiju, ki je sousmerjen in ves v službi režima. Obe zapadni demokrac:ii do nedavnega nista razpolagali s takimi sredstvi. Niti francoska niti ang’eška vlada nista imeli nobene možnosti, da se borita oroti svoji opoziciji, kakor da io prepričata. Opozic:onalni tisk je lahko ostro krifziral in tudi oviral delo vlade. Ono-zicionalni poslanci so mogli protestirati in napadati, kolikor jim je bila volja. V tem — so dejali — je moč demokracije, da lahko venomer zas’eduje razpoloženje naroda tudi tedaj, kadar je to razpoloženje oficialnim smernicam neugodno. Toda vojna zahteva drugačno politiko kakor mir. Tudi obe demokraciji sta bili
i	radi razmer prisiljeni, da omejita tiskov-j no svobodo in da pristrižeta opoziciji | krila. Posebno Francija je morala radi | novih razmer vedno ostreje nastopiti proti komunistom, ki so postali za nadaljevanje vojne vedno bolj neprijetni. V tem je velika razlika s svetovno vojno. Teda; je lahko izšlo mnogo romanov in člankov, ki bi danes v Franciji ne mogli zagledati belega dne. Zdi se, da sta se obe demokraciji v svojih političnih smernicah marsikje približali avtoritativni ideologiji. Morda ves ta razvoj še ni povsem končan; vsekakor pa je značilen.
še večje podobnosti med obema taboroma nastajajo na gospodarskem področju. Na prvi pogled ni večjega nasprotja kakor je gospodarsko nasprotje med obema taboroma. Na eni strani na surovinah bogata Velika Britanija, ki obvladuje svetovna morja in ki ji prav za prav surovin sploh ne more zmanjkati, na drugi strani pa Nemčija, ki je po morju blokirana ter na svojem ozemlju ne poseduje skoro ni-kakih pomembnejših surovin, saj mora celo železo, s katerim so oboroženi nieni vojak;, uvažati. Rusko-nemška gospodarska pogodba bi naj ta za Nemčijo neugodni po^žaj odpravPa. Danes je še prenaglo soditi o tem, ker še ni znano, koliko bo Rusiia lahko izvažala. Toda v tem ni bistvo stvari.
Oboroževanje stane ogromno denarja. In ta denar mora vsaka država od nekod dobiti. Pri tem pa mora paziti, da si ne zapravi simpatij med najširšimi sloji ljud-
stva, ki se mu ne da mnogo vzeti. Prva je pričela Nemčija. Z energičnimi ukrepi je posegla v t. im. »privatno iniciativo«. Marsikak njen ukrep se da po mnenju nekaterih gospodarstvenikov razlagati kot pravo podržavljenje kapitala. Na drugi strani pa tudi zapadni demokraciji ne smeta pustiti liberalnemu gospodarstvu popolnoma proste poti. Tudi v Angliji in Franciji so pričeli izvajati kontrolo nad oborožitveno industrijo ter vse vojne potrebščine močno obdavčevati, da bi preprečili kopičenje prevelikih dobičkov v rokah nekaterih posameznikov. To s® po nazorih gospodarstvenikov tako ostri posegi v privatno svojino, kakor jih dslej v teh deželah še niso poznali.
In kar je najzanimivejše na tem, je, da se vedno češče pojavlja mnenje, da država teh postojank, ki jih je dobila sedaj med vojno, ne bo tako iz lepa izpustila iz rok. Nekateri podjetniki po teh državah se vsem tem posegom že odločno upirajo in jih proglašajo kot pravo socializacijo, kot podržavljenje kapitala. Zdi se, da je strah vseh teh ljudi pretiran, vsekakor pa dajejo ti pojavi marsikomu misliti.
Vojna je breme za obe strani in to breme vpliva na ene kakor na druge na podoben način. In če bi vojna še dolga leta trajala, kar-pa je komaj verjetno, bi se ti pojavi izenačevanja sovražnikov še množili. Sicer pa danes ne vemo, kakšna bo izgledala Evropa po vojni.	jad.
Narodno nadzorstvo porabe
narodnega denarfa
že Stjepan Radič je rekel priblžno toie: Ne smemo mirovati, dokler ne dosežemo, da bo vsak seijak in vsak član naše organizacije vedel, kako upravljajo državo. In dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj Zavoda za proučevanje seljaškega in narodnega gospodarstva v Zagrebu, ugotavlja, da ta zamotani posel — namreč narodno nadzorstvo javne uprave — zahteva mno go poznanja stvari, mnogo izkustev in mnogo spretnosti. Tako izkustvo in spret nost — veli Bičanič — si pridobijo naši narodni prvaki z delom v seljaških političnih, gospodarskih in prosvetnih organizacijah, strokovno znanje pa jim morajo dati ljudje, katerim zaupajo in čijih delo so preizkusili. Pa — nadaljuje Bičanič _ ne varajmo sel V eni stvari si moramo biti na čistem: uradniki in uprava bodo delali toliko za narodne koristi, kolikor vestnih in izkušenih, odgovornih in odločnih ljudi bo na čelu naših narodnih, političnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij, ki so sposobni, da vršijo narodno nadzorstvo.
še vedno je bilo tako, da so bili na eni skrajni strani javni uslužbenci z razmeroma jako velikimi plačami, na drugi skrajni strani pa javni uslužbenci z razmeroma jako majhnimi plačami. Sposobnost ni bila pri tem vselej odločilna. Tudi danes je tako, vendar s to razliko, da je nesorazmernost v plačah mnogokrat še večja ko nekdaj. Neverjetne stvari se dogajajo na nekih vodilnih mestih. Da so na vodilnih mestih v zasebnih službah zlasti velike industrije ljudje naravnost z bajnimi »ravnateljskimi plačami«, je splošno znano. Pa tudi v javnih službah ni brez takih velezaslužkarjev, ki bi že samo s svojimi »postranskimi dohodki ; lahko dobro redili še deset in tudi več družin. To niso zdravi pojavi.
V	banovini Hrvatski so začeli čistiti velikopotezno. Zagreb, ki tudi še ni imel rednih občinskih volitev, je dobil na mesto prejšnjega imenovanega mostnega predsednika ali župana na novo imenova
nega mestnega poverjenika v osebi upokojenega sodnika Mata Starčeviča, moža popolnega zaupanja vodstva hrvatskega naroda. Novi mož je takoj začel čistiti v mestni upravi. Najprej je dal črtati od svoje več ko ministrske plače, ki so jo predniki prejemali, vse razen- — če s: prav spominjamo — mesečno 2000 din kot nekak priboljšek k svoji razmeroma skromni pokojnini. S tem je prihranil Zagrebu nemara več ko 100.000 din na leto. Pač pa si je pridržal prispevek za drago reprezentacijo ali predstaviteljstvo, brez česar pač ne more biti v tako veliki in tudi mednarodno pomembni prestolnici. A zagrebški mestni poverjenik dela sani mnogo več nego samo predpisane uradne ure. Ker se ves posveča samo poverjeni mu službi, je prav za prav že bolj poklicni žttoan. kakršnega bi rrtfl v!<*2y 5 drugod zlasti v vseh naših mestih. Pa smo, zdi se, še daleč od tega. Politična korita so nemoralna in občestvu škodljiva sredstva strankarstva, ki bodo izginila šele po pra vem narodnem nadzorstvu porabe narodnega denarja in javne uprave.
Mato Starčevič čisti tudi v svoji okolici. Samo pri treh ravnateljih mestnih podjetij je črtal toliko »postranskih dohodkov«, da ie prihranil mestu Zagrebu na leto 360.000 din, pa je vsakemu še ostala čedna »ministrska plača«. In to so bili novrh močno lagodni ljudje brez resnične snosobnosti, ljubljenci in varovanci bivših neljudskih gospodarjev, ki so tako strašno razmetavali narodni denar, ker oač ni bilo učinkovitega, narodnega nadzorstva mestne uorave.
Pri bivši banski upravi bivše Savske banovine ni bilo nič boljše. Ugotovili so. da se ie bila v Zagrebu koruociia f'iznašla in so tamkaj ustvarjali dra^o plačana službena mesta bre^. dela že prav *aVn kakor v P^o^radn. R'-l'?nič noroči v ■»Gosoodnrski S'r>ofi« od IR. oktobra 19**9 da ie bilo nekoliko uradnikov, ki'so rin-hiv°li le^o meserno plačo, ne Ha bj b!H hodili v kal: urad ali da bi bili drugače
kaj delali. Posamezniki so prejemali povrh mesečno po deset, dvajset in več tisoč dinarjev izrednih dohodkov. Bičanič zahteva revizijo vseh postranskih dohodkov v javnih službah. S prihranki bi bilo mogoče olajšati državljanska bremena in razen tega pomagati tistim revežem, ki so razmeroma mnogo preslabo plačani, da ne morejo prav živeti ne umreti.
Iz Bičaničevih izvajanj zveni med drugim resni opomin, da se naj zlasti višji uradniki zavedajo, da je minil čas, ko so oni bili nosilci oblasti; kajti danes je nosilec oblasti narod, ki mu uradniki morajo biti svetovalci in pomagači.
Imamo mnogo razlogov, da tako radi govorimo in pišemo o poštenih prizadevanjih bratskega naroda hrvatskega. Naj bi mu posvečali še mnogo več pozornosti in naj bi skušali za njim slediti! Narodno nadzorstvo porabe narodnega denarja kakor vseh narodnih sredstev in javne upra ve sploh pa je povsod pri nas potrebno v čistem duhu nespačene demokracije. Da bo manj zajedavega koritarstva, pa več obče blaginje in splošnega' zadovoljstva iz plemenite narodne vzgoje v čistem domoljubju, . v toolem bratsvu in v kremeniti,. svetli značajnosti — človeka!
Sotlski.
Nič drugače mu niso pravili v Beogradu. Bil je znan in priljubljen kakor malokateri srbski politik, saj pa je imel tudi lastnosti, ki so ga pred vsemi odlikovale. Neomaino pošten, vseskozi demokratski in značajen si je pridobil zaupanje naroda pa tudi naj višjih faktorjev, saj je znana velika simpatija, ki ga je vezala s ookoinim kraljem Petrom I.
Ljuba Davidovič bo ostal tudi nam Slo vencem v trajnem spominu. Bil je tisti prosvetni minister, ki je podpisal zakon
o	ustanovitvi slovenske univerze v Ljub-
ljani. Nevenljive zasluge za Jugoslavijo pa si je pridobil s svojo odločno borbo proti neljudskim režimom, ki so sledili 6. januarju1. V veliki meri se imamo tudi njemu zahvaliti, da so prišla naša najtežja notranje politična vprašanja na dnevni red, saj je bil on med tistimi, ki so 1935. kot prvi po dr. Dragoljubu Jovanoviču ponudili dr. Mačku kandidaturo na vsedržavni opozicijski listi.
ifordnlks nSSdja v Sslmijarvlju
lz okolice Petsama že dolgo ni nikakiii vesti o bojnih operacijah. Tam je namreč zima tako silna, da je vsako bojevanje tako rekoč nemogoče. Sprav so poročali, da so Finci pri umiku pred Rusi uničili tudi znamenite rudnike niklja v Salmijarviju, toda te vesti nekateri švedski listi-danes zanikavajo. Videti je, da se bodo boji za Salmijarvi še nadaljevali.
Rudniki v Salmijarviju so danes last tvrdke »Mond Nickel« in »International Nickel Companie of Canada«. Kompani;,i je doslej vložila že nič manj kakor 7 m pol milijona dolarjev. Ker pa so se uela za družbo pričela šele 1933 še ni mogla odbiti družab nikakih dobičkov, ker še priliek niso urejene, šele letošnjo jesen bi se mogli izvažati prvi tovori rude v Kanado.
Rusija pridela na leto 2800 ton niklja, kar nredstavlja eno tretjino njene potrebe. Dos'ei ie dobavljala Rusija nikelj od Velike Britanije.
  """'T-m , im I '
Številki 5 eri 1. ?ebfuar?a fe »oV/n?ca.
Kdor je naročnino že poravnal vsaj de-'oma ti:di za leto 1940., na? izvoli položnico shraniti za prihodnje nakazilo ali pa Vstopit! prijatelju, ki ga pride*'}? za novega naročnika! Od zamudnikov pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost. Nekatere stare zamudnike bomo morali črtati radi zloraba našega‘zaupanja.
UPRAVA »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6
7 dni
domačih ve?ii
* Pogreb Lube Davidoviča je bil nad
vse slovesen. Govorili so Milan Grol, Miša Trifunovič, Jovo Banjanln, dr. Hinko Križman, Živko Topalovič in drugi.
* Veliki Zagreb bo štel po pripojitvi občine Kustošija za 12.000 prebivalcev več kakor doslej. Poverjenik (župan mesta Zagreba dr. Mate Starčevič je izdal naredbo o priključitvi občine Kustošija. Zagreb bo imel potem 259.000 pebival-cev.
* Ali za JRZ, ali za dr. Mačka se bodo morali odločiti jugoslovanski Madžari je izjavil bivši madžarski poslanec Leon Deak v Senti. Rekel je, da imajo Madžari od Cvetkoviča več pričakovati.
* Delavci iz banovine Hrvatske ne sme jo v Francijo. Ban dr. šubašič je izdal na redbo, po kateri se hrvatskim delavcem ne dovoli več delo v Franciji. Ta naredba se utemeljuje z ugotovitvijo, da so delovne razmere v Franciji za tujce danes skrajno neugodne. Dajatve so izredno visoke, življenske potrebščine pa so se zelo podražile, da delavcem nazadnje ne ostane prav nič in si morajo celo vožnjo sami plačati. Dokler se te prilike ne iz-premenijo in se zaslužki ne bodo toliko dvignili, da,bo lahko vsak delavec prinesel domov tudi nekaj prihrankov,, ostane naredba v veljavi.
* Prostovoljna gasilska četa v Studencih pri Mariboru se bavi tudi z gledališkimi igrami; saj si je lansko leto zgradila lep gasilski dom, v katerem je velika dvorana za predstave ter je dom kras občine Studenci. Vprizorili so že več iger. Za soboto 24. ob 20. uri in nedeljo, 25. februarja ob 16. uri je predvidena veseloigra »Z o r k a« v režiji znanega studenskega igralca diletanta gosp. Jožeta Mlakarja, ki ima tudi pri tej igri glav no vlogo.
* Mariborski oblačilni delavci so dognali na občnem zboru Društva oblačilnih delavcev v nedeljo dopoldne v Delavski zbornici, da se je oblačilno delavstvo prebudilo iz nezavednosti in da številčna in moralna sila organizacije rasteta. Radi draginje’se pripravlja mezdno gibanje za povišanje mezde. — Za predsednika je bil izvoljen Anton Lorger, za tajnika AL žagar, za blagajnika Ivan Krušnik.	<
* Donava je te dni ponovno zamrznila, ko se je jel nad Evropo širiti drugi zal mraza. Led je debel nad tri metre, tako da je plovba zopet popolnoma ustavljena. Ponekod skušajo razbiti led s topovi, pa nič ne pomaga.
* Tekstilno delavstvo v Sloveniji je Jo seglo sedaj zopet povišanje prijemkov. še lani So mu povišali mezde za kakih 10%. Ker draginja raste, so sedaj povišali mezde za 25 par pri uri, to je nekako za 5%.
* Okrajni cestni odbor v Ormožu je
imel te dni sejo, na kateri je sprejel proračun za prihodnje finančno leto 1940-41. Odbor skrbi za 66 kilomerov banovinskih
1	kilometer dovoznih cest h kolodvorom in za 34 kilomerov subvencioniranih (občinskih) cest. Vseh izdatkov je v proračunu 490.188 dinarjev. Dohodki predvi-davajo 186.103 dinarjev primanjkljaja, vsled česar se uvede 20% cestna doklada na vse direktne davke.
* Obrtniki v Sloveniji so vznemirjeni zaradi odloka zbornice za trgovino, obrt in industrijo, s katerim se razpušča večina obrtniških združenj v Sloveniji, katerih je okroglo 150. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je sklicalo te dni sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih obrtnih organizacij. Proti razpustu so se soglasno izrekla vsa združenja, tudi ona, ki niso bila razpuščena. Prav tako so se izrekli zoper razpust peki v Ptuju na svojem letnem občnem zboru.
* Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohrantii. Negujte zato redno Vaše zobe z zobno kremo Sargov Kalp-dont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicin oleat po dr. Brdunlichu. Na ta način odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Samo tisti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe.
* Lepo moderno rafinerijo si je postavila v Mariboru na robu mesta tvrdka Motoroil, ki z iznajdbo vodje g. Gustava Golla predeluje v 24 urah velik vagon su rove nafte. Kakor znano, je ta tvrdka v hudem konkurenčnem boi n zoper bencinski kartel. Sedaj si je znala zagotoviti za daljšo dobo dovolj zemeljskega olja za predelavo.
* Bencinske karte so v Sloveniji že sko raj povsod že dospele, vendar jih še ne morejo porabiti, ker še manjka pravilnik,
. kako naj se s temi kartami ravna.
Kdo je
Mali Jossing fjord na norveški obali je postal čez noč slaven. Vsi svetovni časopisi so si edini v tem, da se je tam kršila norveška nevtralnost. Samo glede enega vprašanja si ti časopisi niso povsem edini, kdo je kršil neviramost. Ali so bili to Nemci, ali Angleži, ali celo Nor vežani sami?
Nemški parnik »Altmark«, ki je plul ob norveški obali, je bil napaden od angleških bojnih ladij in s parnika je bilo osvobojenih kakih 400 angleških ujetnikov. To je menda edino dejstvo, ki se da več ali manj nesporno dognati.
ANGLEŠKO MNENJE.
Naj navedemo najprej angleško tezo: Parnik »Altmark« je bil nekaka spremna ladja »Grofa von Spee« ter je to žepno križarko zalagala s kurivom, vodo in z drugimi življenjskimi potrebščinami. Kakor je izvedela angleška admiraliteta, so se na ladji nahajali tudi angleški vojni ujetniki, ki jih je prevažala »Altmark«. da »Graf von Špee« ne ni bila obremenjena s skrbjo za sovražnike na brodu, ki se je utegnil vsak hio zaplesti v kako pomorsko bitko, pri kateri Bi ti vojni uje brki morda ovirali. Vsa angleška mornarica •je bila tedne na lovu za to ladio, pa jo je našla v norveških vodah. Ladia je bila oborožena s topovi ter sploh ni imela pravice, da se vozi v nevtralnih vodah. Angleške oblasti so pozvale norveške oblasti, da še enkrat preiščejo »Altmarko« po orožiu, kar pa so te odklonile. Zato so Angleži v norveških vodah napadli »Altmarko« in osvobodili angleške ujetnike. Angleži trdijo, da so se Nemci v ne le-tem primeru posluževali norveških nevtralnih vod ter prisilili Norvežane k zaščiti. Norvežani iz strahu pred Nemci nro storili vsega, kar bi morali po mednarodnem pravu storiti, če bi Angleži pravočasno ne rešili svoiih rojakov. Bi prišli ti po krivdi Norveške v nemško ujetništvo.
* Dr. Ar.drej Veble, odličen pristaš slovenskega dela JRZ je bil imenovan za člana državnega sveta v 2. skupini. .
* Tudi »Hercegovina« na MallL Pred
kratkim so Angleži prisilili jugoslovansko trgovinsko ladjo »Beograd«, da je inorala zapluti v pristaniščema otoku Malti, kjer so jo preiskali. Ker niso našli na njej ni-kakega kortterbandnega blaga, so jo po štirih dneh zopet izpustili. Sedaj se je enako zgodilo z ladjo »Hercegovina«, Kije tudi last Jadranske plovklbe na Sušaku, ki jo je angleška vojna ladja odvedla.
* Letalska podčastniška šola v Novem Sadu sprejme s 1 aprilom večje število mladeničev v s‘arosti od 17 do 21 let, ki so absolvirali najmanj ljudsko šolo. pred dnrist imaio oni, ki so se učiM kake obrti, kakor ključavničarstva, nrzarstva itd. Prošnje ie poslati do 15. marca komandantu šole.
7 dni
pa
□ Nova bolgarska vlada bo hodila v notranji politiki prav tako kakor v zunanji politiki po stopinjah prejšnje. Tako je izjavil novi bolgarski ministrski predsednik profesor Fdov. Vendar pa nekateri časopisi napovedujejo nekatere male iz-premembe. »Giornale ddtalia« pravi, da bo po vsej verjetnosti prišlo do spora-zurffa z Romunijo, ki bo Bolgariji takoj po vojni odstopila nekatere bolgarske predele Dobrudže. To bi pomenilo neko preusmeritev k državam balkanskega spo razuma. »Neue Ziircher Zeitung« pa la-poveduje bolj’ demokratsko, ali točneje, bolj parlamentarno urejevanje notranjih zadev. Najmočnejša osebnost v novi vhdi je po teh vesteh poljedelski minister Ba-grjanov, sodelavec Mošanova, ki se že dolgo poteguje za uvedbo parlamentarnega režima v Bolgariji.
O Finci so prosili švedsko vlado za pomoč rednih čet. Švedi so to pomoč odbili, ker bi ne bila v skladu s švedsko nevtralnostjo. Pač pa so pripravljeni Finsko z vsemi razpoložljivimi sredstvi kakor doslej še nadalje podpirati. Bivši švedski zunanji minister Sandler ostro obsoja to stališče vlade in dela veFko prooagando med narodom, da se ta sklep vlade ovrže.
□ Bolgarska vlada, ki jo je vod i doktor Kjoseivanov je padla. Novo vlado je sestavil bivši prosvetni minister profesor Filov. Zunanii minister vlade ho dosedanji beograiski poslamk Ivan Popov.
□ Angleško vojno bredovje je odoiulo pred Kirkenes na norveški obali. Ne ve se še. ali sanio radi obrambe slmndmav-ske obale pred nemškimi lnd<ami, ali P:' zato, da priskočijo Fincem na pomoč.
kršil nevtr
NEMŠKO MNENJE.
Nemci so nad dogodkom v Jossingfjordu skrajno ogorčeni ter proglašajo to dejanje kot gusarsko. Trdijo, da je to ena največjih kršitev nevartlnošti v zadnjih desetletjih. »Altmark« je bila po poročilih Nemcev prav za prav trgovska ladja. Nihče ni imel pravice jo v nevtralnem pasu napadati. Norveška je prekršila svojo nevtralnost, ker ni storila vsega, da, bi omogočila prosto plovbo po svojih vodah ter se sedaj omejuje samo na papirnate proteste.
IN NORVEŽANI...
Norvežani so v sredi tega križnega ognja. Norveški zunanji minister prof. Koht je v parlamentu izjavil, da je bila »Altmark« pomožna vojna ladja, ki ie bila ororožena s protiletalskimi topovi. Ustavila se sicer ni v nobenem norveškem pristanišču, pač pa je jo v bliž in Trondh iema preiskal poveljnik norveške toroe-dovke, ki je prišel do prepričanja, da mora. biti »Altmark« oborožena. To svoje prepričanje je sporočil oblatsem v Bergenu, ki so poslali še. eno torpedovko, da »Altmarko« preiščejo, toda »Altrnar-ka« je sklicujoč se na mednarodno pravo to drugo pre:skavo odklonila. Angleški poslanik, ki je bil dobro informiran, kdo se na ladii nahaja, ie zahteval, aa Norvežani prisilijo nemško ladjo, da izpusti angleške ujetnike, toda norveški ministrski ^predsednik je to zahtevo odklonil, ker mednarodno pravo ne oreooveduj? prevoza uie^nikov po nevtralnem ozemlju. Norveška bo dala ta sbor pred Zvezo narodov, da se dožene niena nedolžnost Deloma pa upaio Norvežani tudi na posredovanje predsednika Roosevelta, toda zdi se, da zaman, ker »se Amerike vsa zadeva ne tiče«.
ŠE DRUGI OČITKI.
Poleg teh velikih očitkov so še manj-
□ Med Nemčijo in Veliko Britanijo bo
prišlo baje v doglednem xasu do sporazuma —- glede izmenjave vojnih ujetnikov.- 2-^% *■ —	..	-
□ Sintetični gumi, t. j. umetni gumi, namerava začeti izdelovati z-nana velika petrolejska družba Standard Oii Compa.iy od New Jersey, ki ima svojo podružnico (udi v Jugoslaviji, svoj sedež pa ima v Ameriki in je ustanova pokojnega kralja petroleja Johna Rockefellerja. Baje bodo začeli izdelovati umetni gumi še letos.
□ Sovjetske čete so po nekaterih poročilih zavzele Koivisto, polotok in trdnjavo na jugu od Viipurija ter so že 10 km pred Viipurijem. Finci ta poročila odločno za-nikavajo ter poročajo o veliki zmagi pri Kummi in sevedno od Ladoškega jezera. Tam imajo eno divizijo v kleščah, iz katerih se najbrž ne bo mogla več umakniti.
□ Nemški petrolejski parnik je po
enem mesecu skrivanja prispel v New York. Nemci ga slavijo, ker je prebil angleško blokado.
O Zadeva z »Altmarko« še ni pokopana. Sam Chamberlain je imel v parlamentu govor, v katerem je slavil junaštvo angleških edinic, ki so osvobodde angleške ujetnike ter opozarjal na dejstvo da je Norveška kršila -nevtralnost iz strahu pred Nemčijo. Norveški zunanji minister Koht je takoj na ta govor odgovoril s pojasnilom, da se je »Altmark« posiu-žila svoje pravice kot vojna ladja, ki lahko lduje 24 ur po nevtralnih vodah in ji ni treba dovoliti, da še pusti preiskati. Norveška vlada je torej ravnala popolnoma pravilno ter ne bo popustila pritisku z nobene s+rani. Ro norveških časopis!h se še nadalje predlaga, da pride spor pred Zvezo narodov, kar pa Angleži odklanjajo, ker danes ni časa, da bi preiskali vse. kršitve nevtralnosti v tej voini.
O Romuni zanikalo, da bi se madžarskim političnim ietnikom v romunskih ic-čah posebno slabo nodrfo in da bi slabo z niimi postopali. Take vesti, ki iih raz-širiajo inozemski listi tje odgovarjajo resnici.
O Romunska vl?da ie prepovedala vsak izvoz bencina za letala.
H O Wey"cndovi armad’ na B,sžu!em
vztic^u se izražam nekateri italijanski časopisi z gl o skeoFČno. Trdno, da so številke močno pretirane In da nre nrav za prav le za veliko taborišče, kjer se zbirajo armade, ki jih potem pošiljajo v Evropo.
O Stalinovo linijo gradijo po vesteh londonskega lista »Times« na nemško ruski meji. Po poročilih imenovanega lista je med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo še veliko nezaupanja.
□ V Španiji imajo kljub izgubam v državljanski vojni še vedno pol milijona brezposelnih.
linost?
ši: Angleški ujetniki se pritožujejo nad trdoto, s katero so zmagovalci proti njim nastopali ter nad pomanjkanjem zraka in hrane, Nemci po obtožujejo Angleže, da so se pri napadu na »Altmarko« posluževali krogeij brez »jeklenega plašča« (dum-dum), ki so po mednarodnem pravu prepovedane, ker povzroča raztopljeni svinec ogromne rane. Imeii so 8 smrnih žrtev (en mornar je potem še umri na pcsledi-ah rane, enden pa io utonil). An-g.eži so po nemških vesteh streljali celo na mornarje, ki so se hoteli rešiti z rešilnim čolnom na kopno.
NAUK ZA NEVTRALCE.
Ves dogodek v norveškem fjordu je samb značilen za današnji n-ičin bojevanja, v katerem postajajo mednarodne zahteve o človeškem bojevanju za bojujoče se vedno težje breme,: ki se ga skušajo, če le mogoče otresti; Oba nasprotnika sta se tako zagrizla drug v drugega, da postajajo vsa sredstva v tem boju vedno ostrejša, posebno zato, ker na kopni meji med obema ni pričakovati odločiive. Do-čim iščejo Angleži kjerkoli mesto, na katerem bi mogli priti Nemcem do živega, imajo Nemci interes, da ostane vojna omejena samo na sedanje nasprotnike ter se brigajo za nevtralce samo v toliko, kolikor jim je potrebno za pridobivanje surovin in kakor v pričujočem primera za prebitje angleške blokade. Prav norveški primer pa kaže, v kako težkem položaju živijo mali nevtralci, ki se morajo nujno zameriti vsaj enemu, če ne obema nasprotnikoma.
Ne smemo namreč pozabiti, da se primer iz Jossing fjorda lahko vsak hip v tej ali oni obliki ponovi in da stojijo nevtralci sredi strašne živčne vojne, pri ka-tveri utegne ta ali oni izgubiti živce in se zaplesti v vojno kljub temu, Ja se skuša z vsemi silami vojni izogniti. Treba ie biti torej res budno na straži.
G Okrog pol milijona Belorusov in Ukra jincev bodo preselili iz od Nemcev zasedene Poljske v Sovjetsko Rusijo. Tako poroča »Times«.
□ V Romuniji bodo uvedli nekoliko ostrejše mere napram opoziciji, ki onemo goča vladno politiko, je izjavil ministrski predsednik Tatarescu.
□ V Mehiki so odkrili zaroto proti vladi. Vodili so jo voditelji avtoritativne organizacije »zlatih srajc«.
□ Romunski kralj bo v kratkem obiskal Rim, pišejo italijanski listi. Pri tej pri ložnosti bi se sestal tudi z Mussolinijem, s katerim bi govoril o kompromisni rešitvi madžarskega vprašajna.
□ Vse nevtralne ladje, ki se puste spremljati od angleških vojnih ladij bodo smatrali Nemci kot sovražne ladje je od redilo nemško pomorsko poveljstvo.
□ Na zapadni strani Manr.erlieimove linije v Karelijski ožini so se morali Finci umakniti v drugo vrsto. Finci poudarjajo, da se je umik izvršil v redu in da se bodo od tam lažje branili.
□ General Mannerheim je izdal proglas, kjer zagotavlja finski narod, da že prihaja pomoč.
□ Romunija bo prodajala Nemč'ji letno 1,259.090 ton petroleja. Anglija ie s tem zadovoljna ter bo še naprej prodajala Romuniji vomi material in drugo blago.
H Zunanji minister švedske, No veške ‘n Danske se bodo sestali, da se pogovo-riio o svojem stališču glede na vojno na Finskem.
D Khaiske čete nrodVaio proti Nankingu. Kitajci trdiio. da je morala japonskih čet že zelo popustila.
□ 24 metrov do’g kit je zašel v francosko pr’stanišče Quimpe«a. kier so ga ribiči ujeli. Dolno so se ribiči mučili, da so ogromno žival spravili na suho.
Pet minut finšč ne
Po časopisih čitaino neštetokrat finska imena, ki nam ne povedo ničesar. Nekateri časopisi so torej prinesli nekaj finskih besed. Finska beseda »jdrvi« pomeni jezero, »joki« — reka, »vari« — gozd, » kaupunki« — mesto, a »kylo« _ vas. Vse besede se naglašajo na prvem zlogu. Preglašeni samoglasniki a in o, se izgovarjajo kakor v nemščini; y—a. Še nekaj moti naše čitatelje. Ali ie prav Vi-borg, ali Viipuri, ali je prav Helsinki ali Helsingsfors itd., saj ima skoro vsako fin sko mesto dve imeni. Le eno ime je pravil no. Viborg in Helsingsfors so švedska imena, kajti Švedi imajo p0 teh mestih veliko narodno manjšmo, ki ie kulturno zelo živa. Prodno so F:nci dobili svojo snirostomost. so bila v svetu bolj poznana švedska imena.
Dr. Anton Radič
Velika mašina, ki ne sre
10. februarja je bila obletnica smrti dr. Antona Kadica, velikega prosveti-telja lirvatskega kmeta, človekoljuba in Slovana. Pisal je izredno lepo, poljudno in v pravem ljudskem jeziku. Kakoi že več njegovih del prinašamo sedaj tudi ta članek, ki je preveden iz »Doma« 1900., str. 97. Značilen je za prilike, ki so tedaj vladale na Hrvatsketn, še bolj pa za šegavi način dr. Antona Radiča. (Op, prev.)
Veste, da hočejo imeti otroci vse kakor veliki ljudje. Mnogi otroci bi radi imah tudi brke, ker pa jim brke nočejo zrasti, je dobro oglje — samo da je črno pod nosom.
Tako je hotel imeti nek otrok žepno uro, kakor jo je imel oče. Zato ga prosi danes, ga prosi jutri, dokler mu je oče res ne prinese iz mesta. Bila je zlata, imela je kazalce, ki so kazali čas, imela je tudi glavico za navijanje in vse, celo verižico. Otrok je bil vesel in je hitro odšel, da se pohvali pred tovariši. Med potjo prime glavico in začne navijati — kazalci se vrtijo, kamor jih obrne. Potem jo pri-dene k ušesu, posluša, posluša in prisluškuje _ a nič ne sliši. Spet prime za glavico in obrne — kazalci gredo, kamor hoče. A ko jo pridene k ušesu, spet ne sliši ničesar. Otrok uvidi, da je vse zaman, obrne se in gre žalosten naravnost domov k očetu.
»Oče! — Ne gre!«
Mali je žalosten, da ga oblijejo solze. Veselil se je ure, sedaj ima uro, a ne gre. Vsa radost ga je minila. Toda kako bi šla ta ura, ko pa mu je oče kupil samo igračo, a ne pravo uro, ki ima v sebi stroj, da gre.
Sedaj pa poslušajte, zakaj sem vam to pripovedoval.
še pred sto leti je bila povsod okrog nas — v Evropi — drugačna vlada :n zakon, vsak vladar, pa bil to car ali kralj, je imel mnopo večie pravice kakor danes. In »kraljevski bratje«, plemiči, grofje in
KULTURNA OBZORJA IN PILMSKI TRAK
r Vprašanje kulturnih odnosov z Madžari
drugi odličniki — tudi oni so imeli veli- ; ke pravice. Mnogi starci še pomnijo tla- ( ko, ko so morali zastonj obdelovati gro-, fovsko in graščinsko zemljo. Tudi duhov-, niki so imeli velike pravice, tudi oni so bili »deželna gosposka« in So imeli svoje! podložnike. Plemiči in duhovniki so pla-1 čevali malo ali nič davka: vse je plačal tlačan — kmet in meščan _ obrtnik. Tudi sodišča so bila drugačna. Mogoče je še živ kak star človek, ki mu je grajski upravitelj dal naložiti na zadnjo plat svojih dvanajst udarcev, da je zagrizel mater zemljo. Bilo pa je tudi huje. Veste, kako je delal mogočnež Tahi, proti kateremu se je pred 300 leti dvignil kmečki upor in o katerem sem vam pripovedoval.
Tako je bilo. Kralj ali car, plemiči, duhovniki — samo oni so imeli pravice, glas in besedo, a kmeta niti vprašali niso.
In danes? Danes vprašajo tudi kmeta. Danes ima tudi on pravico, glas in besedo — tudi on ima svojo uro v žepu. Tudi kmetje danes volijo svoje poslance, pošiljajo jih v vlado (deželni zbor), a vlada kroji zakone in po zakonu so vsi enaki.
To je krasno! Zdaj ni tepenja, ne tlake, duhovnik in grof plačata ij^vek kakor zadnji kmet, a kmet, ki kžlfposeduje, ima glas in besedo, ko volijo poslance, prav tako kakor plemič in grof. In vlada pazi, da dobi vsak svojo pravico. Nihče, noben uradnik ne sme delati po svoji volii, ampak no zakonu. Samo naj poizkusi kai oro*i zakonu, takoj bo v skupščini vstal noslanec in pozval vlado na odgovornost in vlada bo uradnika kazno vala
Dnevno časopisje je pred nedavnim prineslo vest, da se je v Budimpešti ustanovila nekaka madžarsko-jugoslovanska liga. časopisje ni poročalo, kake naloge in smernice ima omenjeno društvo:	za
nas Slovence je ob tem važno predvsem dejstvo, da kljub drugi polovici naslova (jugoslovanska), nismo pri tem »ustvarjanju odnosov« niti kako udeleženi, niti kako zo stvar zainteresirani; in vse to navzlic temu, da so Madžari pravzaprav tudi naši sosedi. Resnica je namreč, da Slovenci kolikor toliko zadostno poznamo kulturo vseh naših narodnostnih sosedov izven narodnih meja, le madžarski kultur ni svet nam je zelo, zelo odmaknjen. Vzro kov za to je mnogo, brez dvoma.
V	leposlovju sicer imamo nekaj prevedenih stvari iz madžarščine; nekateri slovenski književniki so prevedli kako stvar — iz nemščine. Edino nekateri Prekmurci prevajajo zaradi poznanja jezika iz originala in tudi poročajo o medsebojnih literarnih odmevih. Dozdaj je temu posvečal pažnjo »Dom in svet« (V. Novak) ter »Mladi Prekmurec«. S posredovanjem do-
brega poznavatelja prekmurske zgod. pre teklosti g. Gumilarja in s pomočjo grofice Zichy se je pred nedavnim izvršila celo kulturna »zamenjava«. Slikar Jakac je bil na Madžarskem, dočim je en izmed madžarskih slikarjev obiskal Slovenijo. In kar je še najvažnejše! V madžarščino je bil preveden (prev. dr. Agoston Pavel) Cankarjev Hlapec Jernej. — Slovenci ima mo v prevodih po dveh, morda celo treh revijah takorekoč isključno pesmi.
Vsi ti drobci govore za to, da bi se lahko med Slovenci in Madžari kljub drugačnemu političnemu gledanju, kljub tradicionalni odmaknjenosti enih kakor drugih, po tolikem času, vendarle ustvarili neki čisto kulturni odnošaji (to ne bi bilo kako madžarofilstvo!); najlaže bi bilo to v književnosti in drugih umetniških panogah. Kulturno poznanstvo dveh narodov, medsebojni, pravični kulturni stiki so krepka postavka v sožitju narodov; na nje se morajo na tej kakor tudi na drugi strani nemalokrat ozirati politični državljanski interesi.	fš.
'i ?,r, ■	:	'
še
uro
tla.
Moram spet reči: to je krasno! To je : lepše, kakor če bi imel otrok svojo
i.
Toda poglejte nevoljo! Berite časopise, poslušajte pogovore, pa boste slišali, kako vsi tožijo in jadikujejo: »Ne sre, ne gre!« ‘	Prev.	A.	š.
Naši mladinini več prilike za delo med narodom
Cesarji, kralji ...
čas, v katerem živimo, zahteva od vseh nas, posebno od mladine, jasnih pogledov, pred vsem načrtnega dela med narodom, ki bolj ko k.’daj preje potrebuje dejanske pomoči in jasne besede.
Na žalost moramo ugotoviti, da naša mladina vkljub težkemu položaju do danes medsebojno ni poravnala svojih malenkostnih računov, da se še vedno lovi v starnkarskih borbah. Obstoja še vedno tisto pogrešno načelo- »Samo mi in nihče drugi!« Na žalost tako radi pozabljamo, da izhajamo iz enotne družine in snio pripadniki eno*neca občestva, katerih usoda je skupna. Vsi bomo prenašali bol, ki nas utegne prizadejati v bodočnosti, ako bomo prespali ali drugače prezrli za delo ugoden čas.
Naši mladini je trena dati za delo med narodom čim večjo svobodo. Ugotoviti moramo, da se to delo. ki bi bilo za obči narodni blagor koristno, često ovira rav-
no od one strani, odkoder bi ga morali še materialno podpirati. Proti trezno mislečim mladim javnim delavcem sc marsikje vrši nešteto krivičnih izpadov in ob-doižitev. Vprašamo samo, ali je to za našo mladino koristno, da se ji jemljejo one zdrave energije-in volja za resno in koristno delo med narodom?
Sedanji čas narekuje, da prav mi mladi zberemo vse razpoložljivi sile in se lotimo resnejšega dela za obči blagor naroda. Ni več časa za strankarska razra-čunavanja in črnoglede med mladinskimi organizacijami. Vse delo se naj poveže v skupnost, da bo služilo res dejanski preizobrazbi naroda, ki bo lahko tudi v zavesti stopil na plan, ako bo treba z orožjem braniti pravično narodno in državno stvar. Odstranijo se naj vse pre-graje, ki nas razdvajajo. Le na takšni pod lagi si bomo zasigurali zadovoljivo bodočnost. — Rajh Jožko.
Tudi med vladarji posameznih držav je neko stopnjevanje, ki bi naj izražaiO pomembnost in položaj vladarja. Po nekih nepisanih zakonih bi naj n. pr. naslov cesar veljal več kakor naslov kralj, kralj več kakor knez itd. Vendar ima to načelo toliko izjem, da ga ni več mogoče označiti kot pravilo. Ime cesar prihaja iz latinščine ter je sprva označevalo samo enega vladarja, namreč Caesarja. Ta naslov so si potem prilaščali tudi njegovi nasledniki. V ruščini se je to ime skrčilo v »car«. Rusi so se pred revolucijo posluževali še drugega latinskega naslova: imperator (vojvoda). Tretji naslov, ki ga je imel ruski car je bil slovanski: gosudar (gospodar). Ime kralj, je nastalo na podoben način kakor ime cesar. Za slovanske podložnike je pomenil Karl Veliki vladarja sploh, zato so imenovali vse vladarje tudi po njegovi smrti »kade« in po posebnih jezikovnih zakonih »kralje«. Tudi ime »knez« ni slovanskega izvora, ampak je le prevzem stare germanske besede »kuning« (danes nem. Konigl. Vse to nam dokazuje, da so pri Slovanih bili cesarji, imperatorji, kralji, knezi, sprva neznani in da so si morali z njih uvedbo izoposoditi tuje označbe.
Vsi ti izrazi so se pričenjali kmalu uporabljati tudi tam, kjer so bili daleč od evropskega kulturnega kroga. Kitajsko besedo Huang-ti so evropejski misionarji pričeli presnavljati enostavno z besedo »cesar« (nem. Kaiser). Prav tako tudi japonsko besedo Mikado. čeprav izraža turška beseda »sultan« isto kakor naš cesar si turški sultan ni mogel kaj, da 1. 1877. ne bi pritegnil k svojemu turškemu naslovu še naslov Cesar Otomanov. Po slovensko bi se to torej glasilo: »cesar, cesar Otomanov«. Podobno, a venda-bolj smiselno se podoisuje že iz pradavnih časov peržanski šah: »kralj kraljev«.
V	glavnem pa je vsaj v srednjem veku držalo, da je bil cesar nekako nad kralji. Nemški cesar je vladal nad češko kraljevino; včasih je bil nemški cesar in češki kralj ista oseba. Avstrijski cesarji so v svojem naslovu obdržali naslov čeških kraljev. Pred prevratom je nemški cesar vladal nad štirimi kraljestvi: bavarskim, wlirtemberškim, saksonskim in pruskim. Tudi današnji vladar Velike Britanije;je kralj Anglije in cesar Indije, kajti tam so mu podložni razni radže, maharadže, ni’ zami itd. Italijanski kralj je postal po zasedbi Abesinije tudi cesar, kajti abesinski vladarji so se že stoletja imenovali cesarji. Današnji maroški sultan se tudi imenuje cesar, čeprav je prav za prav po danik francoske republike, pač zato, ker vlada nad raznimi plemenskimi vladarji, ki jim pritiče naslov kralj. V Ameriki so imeli dve cesarstvi:	Brazilca	(1822-—
1889) in Mehika (1864—1867).
Iz vsega navednega se vidi, da je v vseh teh naslovih mnogo nedoslednosti, ki so ostali iz zgodovinske tradicije.
Zakaj ni danes kmečke skupnosti
Pokojni dr. J. Ev. Krek je zapisal v svoji znameniti knjigi »črne bukve kmetskega stanu« že 1. 1895 tele besede: »Kmetu se nikdar ni dobro godilo«. Trde so te besede in veljajo skoraj za vso dolgo zgodovinsko pot, razven za prva stoletja poljedelskega življenja.
Ko so posegli ljudje zavestno s svojim delom v prirodo, so začeli pridobivati iz zemlje plodove, človek je postal tudi kme tovalec. V praskupnosti je bil organiziran kmečki človek po zadrugah, kjer je bila enakost pri delu, zemlji in delitvi pridelkov. Na tega primitivnega, preprostega človeka je vplivalo in ga je vzgajalo skup no življenje, delo pa mu je bilo merilo vrednosti. Tistega, ki ni hotel delati, je zadruga izločila iz svoje sredine, in ga popolnoma zavrgla; ker sam ni mogel živeli, je moral poginiti. Ljudje, ki so delali vsi za vse, so bili res naravno plemeniti in so spoštovali ter cenili sočloveka. V zadrugi je bila tatvina kaznovana smrtjo, prav tako pa je bil ubit tudi tisti, ki se je kdaj pregrešil proti staršem ali proti ženskam. To nam kaže, kako visoko je bil v tej dobi preprostega, skupnega kmečkega gospodarstva cenjen — scč’ovek.
Ta kmečki človek iz zadruge pa je bil obenem rudi svoboden, kajti delo mu je dajalo pravico do svobode: enako je bil udeležen pri pridelkih in zemlji, dopuščeno jnu je bilo izražati svoje mišljenje,
lahko je sam predlagal, če se je česa pametnega domislil. Tudi je ta človek samostojno odločal o tem, koga bo priznal za starešino zadruge — skupnosti. Zate je bil tedanji kmečki — čeprav še zelo preprosti — človek v svojim mišljenju precej okreten, iniciativen, sposoben za marsikakšno pobudo v gospodarskem in kulturnem življenju.
Zgodovinski razvoj pa je prinesel nov družbeni red — fevdalni sistem, v katerem so zogospodovali nad delovnimi kmečkimi ljudstvi ljudje, prihajajoči iz vrst nomadskih plemen in vojaško organiziranih narodov. V območiih nekdanjih zadrug so za dolgo dobo dobili neomajno oblast fevdni gospodje, ki so živeli od kraja sicer skromno življenje po gradičih v podeželju, so pa polagoma vedno boli hleneli po t:stih ugodnostih, ki jih ie uživalo razvijaioče se mesto. Seveda si je mo^el nrivoščiti tak fevdni gospod nekaj več šele takrat, ko je imel dovoli bla^a, ki ga je lahko zamenial. To blago oa mu je moral dati kmet - tlačan z davkom, z desetino in tlako.
V	tem času je minila za kmeta, člana zadružne skupnosti svoboda. Kmečki človek je moral delati in misliti tako, kakor ie hotel to valptov bič, ne pa tako kot je to želela nie^ova nepokvarjena narava
Toda, pritisk je bil znvraj hujši. Fevdni "ospodar je potisnil kmečkega človeka na stopajo živine; vzel mu je vse svobo
ščine, samo da ga je lahko neomejeno izkoriščal.
To dobo strašnega suženjstva kmečkega človeka označujejo posebno dobro nekateri predpisi: Svojim psom so morali kmetje odrezati po eno nogo, zato da ne bi podili divjačine. V znak podlož-nosti, so morali v nekih časih nosati kmetje vrv okrog vratu. Novoporočenka je morala presoati prvo noč pri fevdnem gospodariu. Proti posilstvom gospode nad kmečkimi dekleti in ženami ni bilo nobene pritožbe.
Vso oblast ie prevzel v roke fevdalec, torei tudi sodstvo. Znana so takratna straho*na mučenja.
Kmečki človek - tlačan je ekonomsko kulturno in et:čno vedno boli obnemogel. Potal je nemočen in je pričakoval rešitve od drugod.
Sicer ie kmečki človek skušal tudi s silo izbolišati svoi neznosni po'ožai, toda njegovi poizkusi so se razbili ob vo-iaški organizaciji in ob brutalnosti (nasilnosti fevdalcev. Vsak tak poizkus, ki :e bil nosledi™ krik* no stari n^avdi, ie bil v krvi zadušen: tisoči in *ieoči kmečki borcev so padali za svobodo telesa in mi*'ienia.
Pa ie šel zgodovinski razvoi še d^lie. S francosko revohtciio je zma"*! nad fev dalci nov dr"žbeni s>oj — meščanstvo in to s pomoč’o Vm^čke^a Hud^va. ki je unalo na izbolišanie razmer. Gesla svoboda, enakost in bratstvo so zaorila v sv"t.	>
Posameznik ie dobil svobodo, možnost za neomejen razvoj. V tem času je pospe
□	Angleška vojna mornarica šteje dandanes 14 velikh oklopnic, naddrenav-tov, po 25.000 do 42.000 ton in topovi od 38 do 42 centimetrov premera, potem 70 križark od 5000 do 12.000 ton in hitrostjo do 32 morskih milj (oo 1852 metrov), 7 matičnih ladij za letala, potem 217 rušilcev v velikosti do 2000 ton s hitrostio do 40 milj na uro. 20 velikih podmornic do 2900 ton in 370 drugih voinih ladij. Ko se izvede ves gradbeni orogram, ki mora biti potov do konca 1942. leta. bo imela Anglija 21 orjaških okloonic, 110 križark,
11	matičnih ladii za letala, 240 torpednih rušilcev. 77 velikih podmornic in nad 400 pomožnih ladij, vsega skupaj precej nad 3 milijone ton teže.	*
šila tehnika svoj nezadržani pohod, kir je povzročilo močan gospodarski napredek. Industrija se je bolj in bolj raclo* nalizirala, ne pa tudi kmetija, do katere je prišel kmet tako, da je s posojilom kupil od graščaka zemljo. Izmenjavo blaga z blagom je izpodrinil denar. Industrijske izdelke je moral kupovati kmečki človek za denar, ki ga je moral sedaj prislužiti. Prej je lahko dal balo v blagu, sedaj jo je moral dati v denarju, izsesanim iz zem ljiške posesti.
Tak0 vidimo, da je liberalni gospodarski red porušil razmerje kmečkega človeka do zemlje. Zemlja je v veliki meri postala sredstvo za pridobivanje denarja.
Ob tem pa je stopila v ozadje prejšnja ljubezen do zemlje, sledila ji je borba za zemljo. Temu, naravnost brutalnemu boju ni bilo nobenih mej, kajti nebrzdano uveljavljanje posameznika, kakor je to dopuščal liberalni red, se je strahotno razbohotilo. Ljudje so se žrli za zemljo, neusmiljena sebičnost je vedno bolj prodirala v kmečko življenje.
Ves liberalni gospodarski razvoj je neugodno vplival na mišljenje kmečkega človeka. Ta se je obrnil k sebi, na sočloveka je često pozabil. Njegovo mišljenje se uravnava po kopitu meščanskega, trgovskega mišljenja.
Ob golem računanju, pehanju za denarjem, prerivanju na majhnih krpah zem lie in ob vedno slabšem ekonomskem položaju, se je mišlienje našega kmečkega človeka preusmerilo.
ŠIRITE »EDINOST«!
MARIBORSKA TISKARNA o.
VODIL NO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽE MO HITRO, DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67. 25-68. 25-69
Vdovska Mima
vajena poljskega in gozdnega dela, dobi v najem stanovanje z zemljiščem. Uprava veleposestva KRUMPERK, pošta Dob pri Domžalah.
Gospodarstvo
Banovinski proračun pod streho
Pretekli teden je zasedal banovinski svet za Slovenijo. Razprave so trajale ves teden in so se končale šele v soboto •zvečer. Enkrat na leto se sestane ta zbor, da sprejme proračun naše banovine in da zastopniki naroda povedo svoje želje in pritožbe.
Zasedanje je otvoril. ban dr. Natlačen z obširnim ekspozejem, v katerem je podal zaokroženo sliko gospodarskega in kulturnega, pa tudi narodnega stanja Slo venije. Nato je banovinski svet vzel v pretres drugega za drugim proračune po-edinih oddelkov, čijih načelniki so tudi s svoje strani statistično in nazorno pojasnili stanje svojih resortov ih omenili* kaj bi bilo dobro ukreniti in kaj se bo z ozirom na razpoložljiva sredstva napravilo, da se ustreže vsaj najpotrebnejšim zahtevam prebivalstva. Z največjim poudarkom so naglašali, da je treba predvsem dvigniti stanje našega kmetijstva na času primerno višino. Banovina bo storila, da se začrtani program izvede. Velika važnost se polaga na izobrazbo kmetijskega prebivalstva v strokovnih šoLah, ki sc naglo izpopolnjujejo, in pa v strokovnih tečajih na deželi. Banovina z vnemo podpira zadružništvo, ker je to zelo primetna oblika za gospodarski dvig našega kmetovalca.
Ogramne izdatke zahtevajo javna dela, predvsem ceste, ki jih je treba obnoviti, temeljito popraviti in graditi nove. Velik del mostov, nasipov itd. je treba popraviti in jih usposobiti za težje tovore in hitrejše vožnje. Važna je regulacija rek, posebno Drave 'in Mure, potem uravnavanje hudournikov, izsuševanje močvirja in dr. Elektrifikacija Slovenije lepo napre duje in smo lani v naši banovini produ-* cirali dobro tretjino vsega toka v Jugoslaviji, t. j. kakih 350 milijonov kilovatnih ur. Na čelu elektrifikacije dežele stoje banovinska podjetja Kranjske deželne elektrarne, ki so lani zopet zgradila precej daljnovodov.
Vojna v Evropi je tudi nas hudo zadela, čeprav je naša država nevtralna. Blago, posebno razne surovine, se iz inozemstva težko dobiva, neglede na to, da se je zelo podražilo. Marsikak obrat je mpral zato omejiti ali celo ustaviti delo, kar je brezposelnost še povečalo. Banovina izdaja težke milijone za pobijanje brezposelnosti v obliki podpor itd., v glav nem pa omogoča razna javna dela,, ki služijo prebivalstvu v splošnem, obenem pa omogočajo zaposlitev lepega števila brezdelnih. Potrebne bi bile velike vsote, da bi se stanje naših bolnišnic dvignilo na potrebno višino. Banovina je sicer skie nila najeti večje posojilo za izpopolnitev bolnic in zidavo novih objektov, žal pa izredne prilike sedaj onemogočajo izvedbo tega načrta.
šolstvo se sicer polagoma dviga, vendar manjka skoraj tretjina šolskih prostorov. Nj treba naglašati, koliko milijonov bi bilo potrebnih, da se sezidajo nove šole in povečajo in modernizirajo obstoječe. Zida se le polagoma. Delajo se načrti za novo veliko gimnazijsko poslopje v Mariboru, za katero je občina že pred dvema letoma kupila primerno stavbišče v magdalenskem predmestju.
Kar se tiče kritja izdatkov, t. j. dohodkov banovine, so predvidene nekoliko
višje postavke. Novih dajatev sicer ni, pač pa so se vsled davčne reforme povišale osnove, ki bodo tudi banovini dale večje dohodke.
Tekom razprave je bilo sprejetih več resolucij, tako, da se izpopolni medicinska fakulteta univerze v Ljubljani, ki ima sedaj samo štiri semestre. Z velikim odobravanjem je bila postavljena zahteva po ustanovitvi banovine Slovenije po zgledu banovine Hrvatske. Nadalje so bile sprejete razne druge zahteve, tako maksimiranje trošarine, zaščita medveda, cestne doklade, oprostitev trošarine na cement, cerkveno konkurenčni odbori, bratovske skladnice, plačani dopusti v zasebnih rud nikih, posredovalni uradi občin itd.
Končno je imel ban zaključni govor, v katerem je med drugim priporočal občinam, naj povišajo prejemke svojih nameščencev in jim omogočijo človeku primerno življenje. Banovina bo tudi svojim nameščencem povišala plače, čim to stori država, kakor je že napovedala. Ban je tudi rekel, da je bHo to zasedanje zadnje banovinskega sveta, ker je uoati, da dobimo kmalu drugo ureditev Slovenije.
Uradni železniški tečaji. Železniška uprava je do nadaljnjega določila sledeče uradne tečaje za inozemska plačilna 6redstva: nemška marka 17.90, holandski goldinar 24, švicarski, frank 19.10, zlati frank 14.50. francoski frank 1.15, lira 2.30, penga 12.85, zlot 8.40, češka krona 1.53, belgijski frank 1.51, bolgarski lev 0.55, romunski lej 0.35 in drahma 0.37 dinarjev,
Trin« con«
Malioelasi
beseda 0*55 din, dopisovanie po VSO din; inse-ratni davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2-- din. Za Šifrirana pisma se plaia 16— din. Za odgovor ie priložiti 3* din v znamkah
MARIBO
KOPALIŠKA ULICA 6
tiskarna
l 1 T O G R A F JA
OFFSETTiSK
K A M N O T SK
BAKROTSK
ANiL N S K T SK
KNJIGOVEZNICA
K ARTONAZA
Plakat ranje
Dopisi	..E
ŽIVILSKSI TRG V MARIBORU.
Zadnje dni veljajo na mariborskem trgu pri okoliških kmetih naslednje povprečne cene za živila: svinjina 10—12, izlusčena 12—14, riba 16—17, zajec 12—14, salo li>—16, slanina
14—15, pljuča s srcem 7—8, jetra 8—10, re-berca 10—12 in glava z jezikom 5—6 dinarjev za kilogram; piščanci 30—65 dinarjev za par, kokoši 24—32, purani 45—55 in kunci
15—30 dinarjev za komad; krapi 12, belice 8 in ščuke 18 dinarjev za kilogram; krompir J.50—2 dinarja za kilogram ali 11—13 dinarjev za merico po 7 kg, čebula 2.50—3.50, česen 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2 in hren 7—9 dinarjev za kilogram, zeljnate glave 0.50 —5, repa 0.25—0.50, karfijoia 1—12 (10 di-darjev kilogram), ohrovt 0.50—4.50, zelena 0.50—3, endivija 0.50—3, por 0.25—1, koleraba 0.25—1 in redkev 0.25—0.50 dinarjev za komad, peteršilj in majaron 0.50 —1 dinar za šopek, motovilec, špinača in radič 1 dinar za kupček, slednji tudi 14—18 dinarjev za kilogram, jabolka 4—8, hr.iške 5—8, suhe slive 6—10, orehi 6—7 in luščeni 24—28 dinarjev za kilogram; pšenica in proso 2, rž in ječmen 1.75, koruza 1.50—2, oves 1—1.25, ajda 1.25, ajdovo pšeno 4—5, proseno pše-no 4 in fižol 5—6 dinarjev za liter; mleko 2 j —2.50 in smetana 10—15 dinarjev za liter,; surovo maslo 30—32, čajno maslo 36, kuhano maslo 32—36 in domači sir 8—10 dinarjev za j kilogram, jajca 1.25—1.75 dinarjev za komad. I Sladko seno stane 140—150, kislo seno 120 in pšenična slama 70 dinarjev za stot. !
□	Nov tip tombnlkov z izredno visoko nosilnostjo in z obširnim akcijskim radijem so izdelali v Kaliforniji.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
IZ SLOVENSKIH GORIC.
Položaj viničarskih družin je sedaj pred spomladjo zelo težek. Skoraj povsod primanjkuje živeža in obleke, ki si je družine v sedanjem času radi brezposelnosti ne morejo oskrbeti. Dolgotrajna zima onemogoča rigolanje in rez v vinogradih, kjer bi si lahko viničar vsaj nekaj prislužil za najnujnejše potrebe. Marsikaterih družin se polašča radi neznosnega položaja upravičen obup. Kdo bo omilil sedanjo neznosno'bedo?
Lesna trgovina se zadnji čas živahno giblje. Več posestnikov je prodalo za posek obsežne parcele gozdov. Cene lesu so v splošnem zadovoljive.
MURSKA SOBOTA.
Pred dnevi se je vršil v veliki dvrani Sokolskega doma 20. redni občni zbor tukaj-njega sokolskega društva, ki se ga je udeležilo nekaj nad sto članov. Občni zbor je vodil starosta Velnar, poročali so pa domala vsi odborniki. Starosta in prosvetar sta v svojih poročilih opozarjala predvsem na dejstvo, da je svojčas tako delaven dramatski odsek skoraj popolnoma utihnil. Izmed ostalih referatov je treba posebno omeniti blagajniškega, ki izkazuje 132.852 din prejemkov in 131.635 din izdatkov. — O naraščajskem odseku je zelo povoljno poročal dijak Droč; pri volitvah, ki so sledile vsem poročilom, je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Velnar, podst. Šumenjak in Višelnicer, tajnica Mastekova, blagajnik §tubl, načelnik Veble itd.
Kmečki fantje in dekleta iz Nemčavec in Markišavec, dveh bližnjih vasi, so se ob pustu postavili z burko »Trije tički«, ki so jo vprizorili v Nemčavcih. To je že druga odrska prireditev pripravlj. društva KF1D v obeh vaseh.
Tragičen konec. Pretekli teden se je po dolgih letih vrnil iz tujine v rodne kraje delavec Bokan iz Skalovee. Bil je kljub silnem mrazu slabo obut; na poti v domačo vas je nedaleč od doma onemogel in se zgrudil v sneg. Drugo jutro so ga vaščani našli ob poti zmrznjenega. Pravijo, da je bil vsled bolezni izredno onemogel.
Odbor Rdečega križa priredi bolničarski tečaj. Prijave za tečaj se sprejemajo pri tajništvu odbora do 29; t. m. — Predavanja se bodo vršila ob večerih in sicer dvakrat na teden.
Grajski kino vrti madžarski film, ki je posnet po enem izmed romanov madžarskega klasika Jokai-ja. Film ima naslov; Črni demanti.
ORMOŽ.
Prejeli sn»o:	Gospodarski zbor za mesto
Ormož v svrho odobrenja letnega računa za leto 1930 in sklepanje o načrtu dela za leto 1940 se je vršil minulo nedeljo dne 11. t. m. dopoldne v risalnici Meščanske šole v navzočnosti okrog 140 volilcev. Ostali pribl. 20 po številu pa se zbora niso mogli udeležiti, ker premajhni prostor v zborovalnici tega m dopustil. Mesto Ormož namreč poseduje lepo vinogradno posestvo na Vinskem vrhu. Dalje več hiš v Ormožu, izven tega njive, travnike in gozdove. Še celo na hrvatski strani lep kompleks šume. Volilci mesta Ormož, to so meščani, uradniki, kmetje, obttmki in delavci pa si lastijo tudi pravico do Zadružne elektrarne, ker je mesto Ormož, ko se je elek trarna ustanovila, vložilo v njo glavni delež po din 250.000. Isto vsoto Okrajna posojilnica v Ormožu. Poleg te zadružne ustanove je bivša mestna občina leta 1875 iz lastnih sredstev ustanovila občinsko hranilnico — po njenem sedanjem nazivu »Mestno hranilnico« za katero je vsa leta jamčila s svojo imovino in davčno močjo mestna občina ormoška. Vsled tega je imela mestna občina tudi upravo
Mestne hranilnice v svojih rokah vse dotlej, ko je bila pred leti izvedena komasacija občin in je k mestu Ormož bila priklopljena okoliška občina Hum s celo župnijo, in i<> proti sklepu svoječasnega mestnega občinskega zastopa. Mestna hranilnica posluje v lastni palači v Ormožu — vredni več stotisoč dinarjev. Vse mestno premoženje pa je vredno vsaj en milijon dinarjev, torej zadostno jamstvo za varnost naložb pri Mestni hranilnici. K temu pa se sme prišteti tudi davčna moč mesta Ormož, ki je dvetretjinska naprarn eni tretjini priključene okolice. Po izvršeni komasaciji občin so bile izvedene občinske volitve. Zmagala je okolica nad mestom Ormožem iz enostavnega razloga, ker se je upravično ali neupravičeno povdarjalo, da v slučaju, da okoličani zmagajo, pade njim premoženje mesta Ormož v naročje in steni tudi mestne ustanove, to je Mestna hranilnica in Zadružna elektrarna. In v resnici bi prišlo da tega, ako ne bi volilci mesta Ormož se izrekli za ustanove podobčine mesta Ormož. Višje oblasti so ustanovo mestne podobčine odobrile. Tako upravlja mestno starešinstvo vse posle, ki spadajo v delokrog mestnega občinskega premoženja, izvzemši Mestno hranilnico in Zadružno elektrarno pri katerih ustanovah Ormožanci nimajo besede, nego imajo pri teh ustanovah prvo besedo okoličani Pri rešitvi tega problema je nastala vrzel, ki se ne da razvozlati, dasi ie bila na zboru od navzočih volilcev izrečena soglasna in točna beseda o tem kar je moje, kaj tvoje!. Ormožanci hočemo samo svoje in ničesar druzega! Vsaka nasprotna trditev pa se mora točno dokazati od onih, ki zakone napačno tolmačijo in zavajajo s tem občane v zmoto.
V	odsotnosti župana g. Hanželiča, ki stanuje izven Ormoža, je vodil mestni zbor po določilih zakona njegov namestnik (četrti) g, Munda Martin, ki je hvale vredno vse sklepe zbora priznal in odobril. Priznal je tudi, da je v sedanjem času vsako ravsanje in kavsanje med okoličani in ormoškimi mestjani nepotrebno, ter je ostro obsodil take političarje in izzivače, ki se dajo od nezavestnih ljudi z obljubami itd. spraviti na stran pota. Kedaj bodo mestne ustanove izročene v prave roke, to je mestnemu starešinstvu, 'o tem pa ni bilo slišati zaenkrat ničesar, ker božji mlini meljejo počasi, pač pa sigurno.
Ormožanci.
Op. u r e d. Pripravljeni smo, da o stvari objavimo tudi druga stvarna pojasnila.
BIZELJSKO.
Naše mlado društvo kmetskih fantov in deklet pridno deluje. Čeprav ni bilo dalje časa poročila o delovanju, vendar to ni dokaz, da dela ni bilo. Posebno pridno deluje dramski odsek, ki je že večkrat pokazal uspehe marljivega dela. Dne 21. januarja t. 1. je odsek vprizoril veseloigro »Zadrega nad zadrego« z najboljšim uspehom. Igralci so podalj svoje vloge v zadovoljstvo gledalcev. Prišli so gledat naše delo tudi tisti, ki nas sicer vsled nevednosti nimajo radi, tod.a morali so priznati, da smo, in da nekaj zmoremo, in da ne klonemo v še tako težkih okolnostiu. Isto igro ponovi društvo marca meseca v Pi-šecah V nedeljo, 25. februarja t. 1. ima omenjeno društvo redni občni zbor. Po občnem zboru se vrši proslava Matije Gubca s zgodovinskim govorom, deklamaciiami in kmetsko himno »Zeleni prapor«. Pridite, sodelujte jn podpirajte mladi kmetski rod.
Zimski čas jc najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji »Edinosti*1 naj ga za to porabijo, da bomo vsi vkup imeli ustrezen delež na poštenem pospeševanju pravičnih teženj kmečko-delavskega človeka in našega občestva!
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej 2mavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru,