2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. decembra 2012  Leto XXII, št. 50 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. decembra 2012 Porabje, 13. decembra 2012 Gda vküper redijo vence mlade pa starejše roké V adventnom cajti, gda se pripravlamo na veuki krščanjski svetek, na narodjenje Božoga deteta, v düšaj pa srcaj iščemo mér. V etom cajti je prej vse bole na tüuma. Na zadnji den v novembri pa se je s kulturnoga doma v Števanovci bole čüu mlašeči glas, mlašeči smej. »Tau je že tradicija, ka tü z mlajšami spletemo pa naredimo adventne vence, štere eške tisto nedelo odnesemo v cerkev. Tam je dühovnik blagoslovi pa je sledik raztalamo po vesi – po ednoga dobijo na priliko vrtec, šaula, pošta. Vsikšo nedelo – ali v pondejlek – leko prižgéjo edno svejčo« - je v imeni organizatorov večernoga programa raztomačila predsednica Slovenske narodnostne samouprave Števanovci Agica Holec pa cüjdala: »Mlajši so za tau pripravleni, ka na šauli tö majo takše delavnice, gde vsefelé rédimo.« Tistoga petka so mlajše največ včili malo starejše ženske z vesi, med njimi strina Ana Ropoš. Uni so povödali, ka je fanj, če mlajši dale pelajo, ka so znali njini stariške pa stari stariške. (Če rejsan vejčice prej malo pikajo.) Tau tö nazaj ponijo, ka pred dobrimi dvajstimi lejtami je eške v našoj krajini nej bilau adventni vencov. »V moji mladi lejtaj je srmastvo bilau, vsikši se je tak pripravlo na božič, kak je mogo. Vejke pa listke so v okna sklali, drügo nika nej, če so si doma kakše rauže naprajli. Nejsmo meli penez, depa smo na stoli vsikdar kakšo svejčo vužgali« - so tapravili Anuš néni pa dale delali z brojcov, raužami pa pantlikami. Iluš Dončec Časar je eške bole zanimive okrase prinesla s sebov. »Ka človek sam napravi, tisto je nej trbej plačati. Tau so šküfke dojpobrane, štere se leko s kukarcov malo okinčajo. Leko se šküfke vöpofarbajo, pa se cüjdejejo tikvine goškice. Tau je dosta lepše, kak kakši plastični okrasi z baute« - je povödala ženska z Otkauvec. Zmejs, ka sta v kulturnom domi vence redila starejša pa najmlajša generacija, so ništerni člani Drüštva za lepšo ves za gostilnov gorokinčali krispan. Tak je tau bila prilika, ka se lüstvo z vesi, kelko koli lejt má, malo sreča v adventnom cajti. »Če k meši pridejo starejši, po tistom že pela avtobus pa vsikši dé domau. Nisterni starci pa čakajo, ka aj bi se mladina ž njimi tö pogučavala. Gnes se tü leko malo pogučimo o tem, ka smo čüli pa kak smo kaj. Leko se ednoma drügoma kaj tátaužimo ali povejmo, če nas je kakšo veseldje dosegnilo. Dja tak mislim, ka tau eške pri nas v vesi dé« - je svoje mišlenje tapravila organizatorka Agica Holec pa povödala, ka do tradicijo dale pelali v prišešnji lejtaj ranč tak, če do mogli. -dm- Flajsne roké v Števanovci (naprej z lejve Iluš Časar Dončec, s prave Ana Ropoš) Napravleni vejnci pa drugi okraski Petanjci: poseben Vanekov ekološki četrtek Murska Sobota: 20-obletnica TV AS TUDI NARAVA JE LAHKO BREZDOMKA PROJEKT MURA – RABA, DA BI V SLOVENIJI BOLJE SPOZNALI PORABJE Na sedmem v tem ciklusu, celo pravljično število, Vanekovem ekološkem večeru v organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije sta sodelovala škofa katoliške dr. Peter Štumpf in evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša in domala enak z gostoma dr. Bernard Goršak, ki je usmerjal pogovor in ga bogatil s svojimi uvodnimi razpravami. Tokrat je bila tema Misel in smisel krščanskega izročila v odnosu do modernih ekoloških vprašanj. Že uvodoma je bilo očitno, da imata o tej aktualni temi za človeštvo obe cerkvi dokaj jasna, čeprav z religijo prepletena stališča, s katerimi želita prispevati svoj delež, da vsaj ohranjamo razmere, če jih nismo sposobni izboljševati. Dr. Bernard Goršak, direktor Krajinskega parka Goričko, je iz Svetega pisma izbral prispodobo, kako Matej in Luka govorita, da kjer je Tvoj zaklad, tam bo Tvoje srce. Ali rečeno drugače, hočemo biti blizu tistemu, kar ljubimo. Toda ob ljubiti naravo, je vprašanje, če smo to sposobni narediti. In tako naprej, v tem stilu do dr. Boštjana M. Zupaniča, ki je zapisal, da bo 21. stoletje duhovno ali ga ne bo. O tem, kako si protestantska vera zastavlja vprašanja in išče odgovore o ohranitvi stvarstva, je razmišljal škof evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša in poudaril, da zadolžitve in naloge iz Biblije veljajo za vse, za verne in neverne. »Ne samo na področju socialne ekologije, ampak tudi na področju okoljske ekologije,« je poudaril škof Erniša in dodal, da se na to navezujejo globalni problemi in spremembe klimatskih razmer, ki se dotikajo vseh. »Beseda globalizacija prikrije marsikateri problem in nam postane priročen izgovor za to, česa ne želimo, kar ne vemo ali nočemo rešiti.« »Človek je pred Bogom odgovoren za svoj odnos do narave. Zato se mora izogibati slehernih dejanj, ki bi naravo brez premisleka spreminjala oziroma brezbrižno uničevala... Ob ekološki problematiki nujno trčimo v kozmično razsežnost greha in odrešenja,« je izpostavil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, pa tudi: »Posegom v naravo se ne moremo odpovedati, če hoče človeštvo preživeti, moramo gospodariti. Ne smemo se odpovedati vlaganju in obdelovanju zemlje. Krščanska teologija ni utemeljena na slepi pokorščini naravi ali prepričanju o vsevednosti narave. Človek ima pravico in pooblastilo, da naravo spreminja... Ko kmetje obdelujete zemljo, s tem premagujete smrt. V semenu je kal novega življenja. Seme mora umreti, da čez čas zaživi, zraste in dá svoj sad...Kmetje ste nenehno priče novega rojstva v hlevih in na njivah, ko ste notranje in intimno povezani z rastjo, zorenjem, umiranjem in nastajanjem novega. S tem odkrivate Boga stvarnika.« Tako, v grobem in s »sveto preproščino«, napisano o sicer vsebinsko bogati in večplastni razpravi uvodničarja dr. Bernarda Gorška, mag. Geze Erniše in dr. Petra Štumfa, toda z jasnim sporočilom, da so v obeh cerkvah pozorni do narave, do njenega spreminjanja, predvsem pa uničevanja ali celo zastrupljanja. Na mnenje enega izmed razpravljalcev, da je trenutni vladar sveta kapital, ki je kot droga in je v človeku pripravljen ubiti Boga, religija pa s tem kapitalom sodeluje, je škof Erniša pojasnil, da je cerkev ustanova, ki ne more delovati brez kapitala, pa tudi ljudje za svoje življenje potrebujejo materialne dobrine, pri čemer mora Cerkev ostati zvesta svoji biblični teologiji in se ne sme podrejati politični ideologiji. Zato mora prav okoljska teologija v Cerkvi dobiti večjo priložnost oznanjevanja. Škof Štumpf pa je bil kritičen, rekoč, da je Cerkev popustila miselnosti tržne ekonomije. Okoljska etika mora biti v ospredju, zato izrečena pobuda, da začeto razpravo organizatorji ekološkega četrt-ka nadaljujejo na nacionalni ravni. Ernest Ružič Murskosoboški HI-FI Videostudio, bolj znan kot TV AS (lastnik Anton Weingerl), je v sredo, 29. Novembra, s prijetno slovesnostjo v grajski dvorani počastil dvajsetletnico delovanja. Slavnostni govornik, predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, je v slavnostnem nagovoru izpostavil prav vlogo in pomen TV AS pri seznanjanju gledalcev s položajem Slovencev na Madžarskem in madžarskih gledalcev z razmerami v Prekmurju. Projekt Mura – Raba TV so konec leta 2009 v Monoštru podpisali Regionalna razvojna agencija Murska Sobota, HI-FI Videostudio oziroma TV AS, monoštrska Gotthárd TV in Zveza Slovencev na Madžarskem. Projekt v vrednosti dobrih 800 tisoč evrov je podprl Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt daje dobre rezultate, kar je na slovesnosti poudaril tudi direktor TV AS Simon Balažic, ki je povedal, da so v dvajsetih letih pripravili 16 tisoč ur programa. TV AS je eden redkih medijev v Sloveniji, ki posveča precejšnjo pozornost tudi Slovencem v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Tako poroča o dogodkih v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu, o prireditvah v Gradcu in pripravlja daljše pogovore o po-ložaju slovenske manjšine na Štajerskem. Svoje izkušnje, kot tehnični sodelavec, je predstavil tudi Damijan Toth, ki je prejel posebne čestitke za ustvarjalni prispevek pri razvoju TV AS. Na slovesnost sta prišli tudi sodelavki iz Porabja Anita in Niki Vajda. V spretno pripravljenem filmu se je predstavila večina dosedanjih sodelavcev, ki so pripravljali in pripravljajo informativne oddaje, med katerimi je dnevnoinformativna Gnes, daljše pogovorne oddaje, dokumentarni prispevki, humoristične oddaje in vrsta drugih. Kot se pogosto dogaja, je bila tudi TV AS dobra praksa za novinarke in novinarje, ki so zdaj pri drugih, osrednjih slovenskih medijih, denimo Cirila Sever, sedaj novinarka v dopisništvu TV Slovenija, in seveda drugi programski in tehnični delavci. eR Škof dr. Peter Štumpf: »Kmetje obdelujete zemljo, s tem premagujete smrt. V semenu je kal novega življenja«. Škof, mag. Geza Erniša: »Beseda globalizacija prikrije marsikateri problem in nam postane priročni izgovor za to, česa ne želimo, ker ne vemo ali nočemo rešiti.« Predsednik Uprave ustanove dr. ŠiftarjevefundacijeErnestEbenšpangerjepozdravilobiskovalcein ugledne goste, tudi predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, ki načrtuje Vanekove ekološke četrtke. Utrinek s slavnosti ob 20-letnici TV AS, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik RS Danilo Türk. Ob njem lastnik Anton Weingerl (z leve) in direktor TV AS Simon Balažic (z desne). NIKOLI DOKONČANA ZGODBA O PORABSKIH UČBENIKIH Pomembna sestavina učnega procesa v šolah so učbeniki, delovni zvezki in različni priročniki. O vsem naštetem v porabskih narodnostnih šolah razpravljamo že leta in desetletja, pa ne le razpravljamo – projekti priprave in izdaje koliko toliko primernih učbenikov so stalnica šolskega vsakdana. Vsak novi ali prenovljen učni načrt zahteva nova učna gradiva. Ker vemo, da smo na tesnem z avtorji in s sredstvi za vse to, šolski resor na madžarskem Ministrstvu za človeške vire pa je že davno ugotovil, da za slovenske narodnostne učbenike nima denarja in ga ne bo imel (tu bi lahko omenila kaj grdega o določilih v meddržavnih sporazumih, pa raje ne bom), se je bilo potrebno nekako znajti. Ponudila se je možnost skupnega kandidiranja za evropska sredstva – porabska šola, Državna slovenska samouprava in še katera izmed narodnostnih skupnosti; t. i. projekt TAMOP I se je zaključil lani, porabski šolarji in učitelji naj bi dobili nekaj učbenikov, delovnih zvezkov in zvočnih gradiv. Več ali manj so jih, grenki priokus pa ostaja predvsem zaradi učbenika in delovnega zvezka za pouk slovenskega jezika v 4. razredu, ki je prišel k uporabnikom nepopravljen, čeprav sta se recenzenta zelo potrudila in zahtevala ogromno korenitih sprememb, saj je gradivo nedodelano, brez koncepta, kršenih pa je kup pravil o izvirnosti besedil. Škoda. Ker prvi učbeniški projekt ni zajel vseh manjkajočih učnih gradiv, je bilo logično, da se pripravi projekt TAMOP II, ki je bil tudi pozitivno sprejet in odobren. V njem sodelujejo: DOŠ Števanovci kot vodilni partner, Državna slovenska samouprava in bolgarska manjšinska skupnost. 175 mio. forintov vreden projekt, ki mora biti realiziran v dveh letih, predvideva pripravo in izdajo manjkajočih učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za pouk slovenskega jezika in spoznavanja slovenstva na osnovnošolski predmetni stopnji, kjer že lep čas sploh nimamo učnih gradiv, razen beril v 5. in 6. razredu. Ta ogromen strokovni zalogaj bomo poskušali rešiti kar v Porabju, veseli pa smo sodelovanja dveh kolegic, sicer porabskih rojakinj, ki poučujeta v Sombotelu. Pred časom smo na DOŠ Števanovci, ki bo kot vodilni partner v projektu, lahko pridobil sodobna učna sredstva in še marsikaj koristnega za šolo, dorekli časovnico priprave učnih gradiv. Do jeseni 2013 morajo rokopisi učbenikov in delovnih zvezkov biti pripravljeni. V prvem projektu je gradiva tiskala tiskarna Croatica v Budimpešti. Tako na dinamiko njihovega dela kot tudi kvaliteto smo imeli številne pripombe, zato bo v bodoče potrebno zelo premisliti in od tiskarne, ki bo sodelovala pri realizaciji gradiv v drugem projektu (prav tako od avtorjev, urednikov in vseh sodelujočih), zahtevati zaveze, da bo dogovorjeno delo opravljeno korektno in kvalitetno. Čudijo me namreč zelo ohlapna pravila odgovornosti vseh naštetih do končnega izdelka – učbenika, delovnega zvezka ali priročnika… Upam tudi, da smo se iz spodrsljajev prvega projekta, ki je seveda, poleg temnih plati, prinesel ogromno pozitivnega, veliko naučili. To mora v prvi vrsti veljati za vodilne partnerje in vse ustvarjalce, le-ti so za izvedbo ključnega pomena. Kvalitetno delo in prevzemanje odgovornosti naj nam bosta vodilo. VALERIJA PERGER Miklošovo senje Murska Sobota KRAS IMA TUDI ČEŠKA Ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna ali v Prešernovem letu je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Tako so od tedaj 3. decembra, na Prešernov rojsni dan, odprta vrata domala vseh slovenskih kulturnih ustanov, da si obiskovalci brez vstopnine ogledajo muzejske zbirke, likovne razstave in druge, tudi v ta namen pripravljene kulturne dogodke, denimo gledališke predstave. Po sicer ne povsem natančnih podatkih je bilo letos v Sloveniji prek 300 različnih kulturnih dogodkov in prireditev pod skupnim naslovom Ta veseli dan kulture. Med prireditve za Ta veseli dan kulture lahko uvrstimo tudi razstavo v Pokrajinski in študijski knjižnici Češki kras, Beroun in Talich. Razstava na poseben način odkriva nekatere manj znane povezave Češke s Slovenijo. Predstavlja zgodovinsko mesto Beroun pri Pragi, ki je središče češkega krasa. Pomembna vez je sloviti glasbenik Václav Talich, eden največjih evropskih dirigentov, ki je v letih 1908 do 1912 deloval v Ljubljani in velja za ustanovitelja sodobne Slovenske filharmonije, kajti orkester šele od takrat deluje pod tem imenom. Z ženo, pianistko Vido Prelesnik iz Ljubjane, je živel in je pokopan v Berounu. Češki kras, ki meri 128 kvadratnih kilometrov, je po oceni strokovnjakov nekaj milijonov let starejši od slovenskega, slovi pa po bogatih najdiščih kamnin, geoloških najdiščih in fosilih. Razstava je bila doslej v Novi Gorici, Sežani in Velenju. Je skupen projekt Mestne občine Beroun, Muzeja češkega krasa ter avtorskega združenja Ob robu iz Berouna. Vse te znamenitosti si lahko ogledamo na panojih, na otvoritvi je razstavo in njen pomen predstavil soavtor Peter Kuhar, odprl pa jo je veleposlanik Češke republike v Sloveniji Petr Voznica. Veleposlanik je ob pomenu kulturnih stikov omenil tudi pogovor z županom mestne občine Murska Sobota Antonom Štihcem o možnostih gospodarskega sodelovanja. eR Na den svetoga Nikolaja v Murski Soboti že duga duga lejta najvejkše senje pripravijo, steromi po domanje pravijo Miklošovo senje. Tak kak je že zadnja lejta navada, je dosta takših bilou, ka so na svojih stojnicah ponüjali raznorazne reči – skoron vse, od igle pa do tanka, če bi malo pretiravali - pa tüdi za gesti in piti je vsega zadosti bilou, tak ka je niške nej šau domau lačen ali žejden. Najmlajši so se najbole razveselili obiska Miklauža in njegvih spremljevalcov. Tak kak na Trejzinon senji, 15. oktobra, je tüdi zdaj poseben del senja pred soboško pošto bil namenjen rokodelcon. Omeniti trbej tüdi, ka so ene organizacije senje izkoristile za dobrodelno dejavnost. Tak so prostovoljci Rdečega križa na svojoj stojnici ponüjali langaš in drüge dobrote, pa tudi čaj, v zameno za dobrodelne prispevke, s sterimi do pomagali dvema držinama in tüdi 14-letni deklici za njeno zdravljenje. se Peskovci OD SLOVENIJE… V adventnom časi LETOS ADVENTNI VENČKI »Je angel Gospodov oznanil Mariji...« Novi predsednik države je Borut Pahor Četrti predsednik države je postal Borut Pahor, ki je v drugem krogu petih predsedniških volitev ob rekordno nizki volilni udeležbi prepričljivo premagal dosedanjega predsednika repub-like Danila Türka. Volivke in volivci so namreč v finalu predsedniške tekme izvolili nekdanjega premiera in nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja, za katerega je glasovalo 474.309 oziroma 67,44 odstotka volivk in volivcev. Njegovega protikandidata, dosedanjega predsednika Danila Türka, je podprlo 228.980 oziroma 32,56 odstotka volivcev. V drugem krogu volitev je glasovalo 717.894 od 1.711.240 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 41,95-odstotna. Gre za rekordno nizko udeležbo na predsedniških volitvah v Sloveniji. Petletni mandat pa bo novoizvoljeni predsednik nastopil po izrečeni prisegi v Državnem zboru, ki bo 22. decembra. Sprejeta pokojninska reforma Državni zbor je s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel eno najpomembnejših reform - reformo pokojninskega sistema. Še pred tem je sprejel tudi vsa dopolnila, ki jih je k 20 členom vložila koalicija, minister za delo, družino in socialno delo Andrej Vizjak pa jih je vse do zadnjega usklajeval s sindikati. Po reformi, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2013, njeni pozitivni finančni učinki pa naj bi v letu 2013 znašali 150 milijonov evrov, bodo pogoji za upokojitev ostrejši. Reforma namreč s prehodnimi obdobji zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, a se bo starostno mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Pokojnine se bodo v letu 2013 uskladile z rastjo plač. A uskladitev ne bo smela preseči 50 milijonov evrov. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Pá smo se včakali adventa, cajta pričakovanja in zornic. Tau je eden najlepši čas v leti, da se pripravlamo na rojstvo Božjega sina, steri se je narodiu v Bethlehemi v prostoj štalici. Čakanje je tau našoga živlenja. Čakamo na pošti, na avtobusni postaji, pri doktori in tak tadale. Advent je čakanje na najvekšoga gospauda, na našoga Odrešenika. Nauvo cerkveno leto, stero je leto vere, nas napuni z vüpanjom. Vidi se, da na etom svejti dosta vse geste, dapa vse premine, nika je nej stalnoga. Rojstvo v Bethlehemi v srmačkoj štalici se že prejk dvejgezero lejt ponavlja in ne bode preminaulo. Zato moramo moliti, k rorate mešam ojditi, pomagati starim, betežnim. Nas so eške tak včili. Moderni svejt proroküje konec sveta. V gnešnji cajtaj dosta vsega znajo, samo v Boga ne vörjejo. Ne vejmo nej vöre, nej dneva, gda bo nas prišo saudit Bog. Zato moramo biti pripravleni. Zdaj je prilika, ka si vzememo cajt k meši ojti. Zame je advent vsigdar lejpi biu, same lejpe spomine mam na svoje babice. So me rano zbidile, zazranka v pau šestoj smo že vsigdar v cerkvi bili pri raužnom venci potem pa pri meši. Naša lejpa gorenjesenička cerkev je puna bila z verniki. Gnesden nas je samo polonje, starci so pomrli, mladi so se odselili, dece je malo. Dapa zdaj v adventi mamo priliko vsakši den priti k meši, to nikomi ne bode na kvar, samo malo bole rano moremo staniti. (Mamo eške dva kedna.) Sakalovčare tö zovemo v našo farno cerkev, naj pridejo, če so mogaučni, z veseljem nji čakamo. Njim bode bole poprijeto, ka se od daleč pripeljejo. Dragi bralci časopisa Porabje, voščim vam miren, tiji, lejpi adventni čas. Novorojeni Jezušek naj vam prinese božji mir, radost, vero in vüpanje pa medsebojno lübezen. Vera Gašpar Kulturno in turistično društvo Vesele vidre iz Peskovec je pripravilo adventno razstavo in k sodelovanju povabilo vrtce ter osnovne šole pa tudi kulturna društva iz gornjepetrovske občine. Na razstavi v gasilskem domu smo videli izdelke iz osnovne šole in vrtca pa tudi kulturnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec, venčke in drugo okrasje iz Adrijanec, Domanjševec, Križevec, Neradnovec in Kukeča. Za popestritev otvoritve so s kratkim kulturnim programom nastopili učenci Osnovne šole Gornji Petrovci, domačine in tudi obiskovalce iz okoliških vasi sta nagovorila predsednica Kulturno turističnega društva Vesele Vidre Andreja Habjanič in gornjepetrovski župan Franc Šlihthuber. Dobro razpoloženje je v Peskovce prinesla tudi etno galsbena skupina Künštni Prleki. Prireditev je lepo uspela, bila je odlično obiskana, zato bi si enakih ali podobnih želeli v tako majhnih goričkih vaseh s sto ali manj prebivalci, kot so Peskovci, še več oziroma pogosteje. Na podobni lanski prireditvi so napovedali začetek dela manjše igralske skupine, za katero bi tekst napisal domačin Aleksander Ružič, ki že ima táke izkušnje, sicer učitelj v Gornjih Petrovcih in občasni sodelavec Porabja. Morda pa bo Veselim vidram peskovskim uspelo uresničiti načrte v prihajajoči zimi. eR Zbrane sta nagovorila predsednica Kulturno turističnega društva Vesele vidre Andreja Habjanič in župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber K TEBI GOSPOD San točila skuze, žalostna san bila. Oči dvignen ta v nebo. Te pa mi modrina z beloga oblaka tak je pravla: »Gorik nad oblakaj živi gospod. Pozovi ga k sebi pa de te njegva rouka čuvala in mira ti dala. Tilka Gider Del razstave adventnih venčkov … DO MADŽARSKE Kulturni večer v Andovci Porabci na Velikem briljantnem valčku Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je 1. decembra organiziralo kulturni večer, gde je nastopila gledališka skupina Veseli pajdaši z nauvo igrov Ram z glažojna. Za taše programe je te čas najbaukši, zato ka v petoj vöri je že tak kmica pa venej že tö nejga nišoga dela. Lidgé so etak pred adventom ešče meli gnauk priliko, ka se malo veselijo, pa če so steli, so leko plesali tö, zato ka za muziko so se Stari pajdaši poskrbeli. Tak ka té večer smo sami pajdaške bili, gnauk Veseli pajdaši, te Stari pajdaši pa vsi mi, drugi kak publika, šteri smo tak pa tak pajdaši. Kulturni večer se je začno z igrov, gde so nam Veseli pajdaši nutpokazali, kak se leko eden ram gorzozida iz glažojne. Tau je taši ram biu, šteroga je nej vido vsakši, samo tisti, steri so nej meli greje. Gratala je s tauga včasin velka rabuka, zato ka gde se najdejo taši lidgé, šteri sploj nejmajo grejov. Kak smo na konci leko vidli, te ram se je ranč tak vöplačo, kak so ga zidali, pejnaze so dali, dapa niške ji nej vido. Po predstavi so se sküjale hrenovke pa šank se je že tö aupro, ka je lüstvo že fejst čakalo. Edni zato, ka so žedni bili, drügi pa zato, ka so leko malo batrivnost vzeli za ples. Nej zaman, vejpa te čas so ma že Stari pajdaši redno davali, pa tau je tak bilau cejlak do zranka. K.H. »Kljub temu da besedila nisem povsem razumela, mi je bila drama zelo všeč, sem zelo uživala,« je rekla po predstavi ena od števanovskih madžarskih učiteljic, »saj smo se na šoli predhodno pogovarjali o drami, tako sem vedela, za kaj gre«. Tudi ostalim udeležencem predbožičnega kulturnega večera v Mariboru, ki ga je tudi letos organizirala višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger z denarno pomočjo Ministrstva za šolstvo R Slovenije, je pomenila predstava velik užitek. Politična drama Draga Jančarja Veliki briljantni valček je bila uprizorjena v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor s SNG Drama Ljubljana in z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Prava poteza višje svetovalke je bila, da je skupaj z vabili poslala tudi povzetek drame, da smo se udeleženci lahko tudi duševno pripravili na vsebino, ki je precej težka. Nekateri smo si celo izposodili dramo na Potujoči knjižnici. Torej kakih 40 Porabcev (učitelji, kulturni delavci, novinarji, dijaki) – z nami je bilo nekaj naših prekmurskih prijateljev – podkovanih s »snovjo«, je 28. novembra nestrpno čakalo na začetek predstave v mariborskem gledališču. In če smo mislili, da bomo na več kot dveurni predstavi težko vzdržali brez premora, smo se motili. Ob zanimivih prijemih režiserja in briljantni igri vseh igralcev sploh nismo pazili na uro in opazili samo to, da je predstave konec. Toda v naših glavah se je predstava igrala še naprej, namreč razmišljali smo o njenem sporočilu. In to je, po mojem, tisto največ, kar si predstava lahko želi. M.S. Foto: Tiberiu Marta Ne bo sežigalnice odpadkov v Heiligenkreuzu Pred kratkim je direktor podjetja Burgenland Energie v izjavi za ORF povedal, da v Heiligenkreuzu/Svetem križu ob Monoštru ne bo zgrajena sežigalnica odpadkov, kajti sedanje gospodarske razmere ne zagotavljajo, da bi bila rentabilna. Kot vzroka je naštel nižje cene energije in ceno transporta odpadkov, kajti v bližini gotovo ne bi bilo zadosti odpadkov za sežigalnico, ki bi delovala s 325 tisoč ton letne kapacitete. Ob vseh gospodarskih razlogih je na odločitev podjetja gotovo vplivalo tudi močno nasprotovanje obmejnega prebivalstva. Monoštrska civilna organizacija Pro natura Szentgotthárd (PRONAS) je od leta 2007, ko je Begas, predhodnik podjetja Burgenland Energie, najavil načrte, organizirala nešteto protestov, shodov in drugih protestnih akcij, v katere je vključila tudi avstrijske (gradiščanske) in slovenske zelene organizacije. Tudi zaradi njenih aktivnosti je letos dobila naslov naj civilna organizacija Monoštra. Zaradi silnih protestov civilne sfere so zadevo sežigalnice obravnavali tudi na najvišjih meddržavnih ravneh, občani so sprožili tudi postopek zoper izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga je potem okoljevarstveni senat razveljavil. Z odstopom podjetja od gradnje se je končala petletna borba za ohranitev zdravega okolja v Monoštru. Naslednje leto le 10 tisoč finansiranih študijskih mest? Po virih MTI je pred vlado osnutek dokumenta Ministrstva za človeške vire, po katerem bi država v naslednjem študijskem letu finansirala le 10 tisoč študijskih mest, kar bi pomenilo, da le tretjino sedanjih mest. V tem študijskem letu je bilo na univerzah in visokih šolah 27.250 mest, ki jih je država popolnoma finansirala, naslednje leto naj bi bilo le 10.480 mest. Skoraj desetkrat več pa bo delno finansiranih mest (46.330). Pri tej obliki polovico stroškov krije država, polovico si mora študent sam. Letos je bilo izkoriščenih le 35 % takih mest, kajti pogoji so neugodni, študent mora podpisati pogodbo, da bo delal doma dvakrat toliko let, kot je trajal njegov študij. Gledališka skupina Veseli pajdaši je zidala ram z glažojne Prizor iz Velikega briljantnega valčka - na posnetku Vladimir Vlaškalić Porabci pa Goričanci Plesali so mali, mladi pa malo starejši www.porabje.hu Odišla bi Dosta Porabcov si je tak mislilo prvin, ka pistijo rojstno ves pa se v Varaš spakivajo, zato ka tam je lakejšo živlenje. Dapa gnesden je že med tejmi dosta taši, šteri bi najraj nazaj šli, zato ka je srce domau vleče. Kristina Holec, po domanjom Emanska, z Varaša ne spadna med te. Ona bi za niše pejneza nej üšla nazaj, pa če bi tistoga reda v Sombotel leko odišla, te bi zdaj tam živela. Zaka je odišla sedemdesettretjoga leta iz Ritkarovec, pa kama se vozi sikšo leto, če ma zdravje pa čas, od tauga vse de zdaj ona nam pripovejdala. - Kristina, dja sem ranč nej znau, ka so v Ritkarovci živeli Holeci, leko ka smo še žlata? »Ne mislim, zato ka te bi ge tau znala, od tauga so moji stariške nikdar nikanej gučali. Drügi Holeci so tam nej bili, samo mi, tetica, sestra pa brat.« Gde sta sestra pa brat? »Brat je v bojni austo, leta 1942 je odrutjivo pa leta 1948 je v Rusiji mrau. Najprvin so ga v Romunijo odpelali, gda so ga zgrabili, tam je en čas v vauzi biu. Potistim so ga pa nikan v Rusijo odpelali, dapa kama, tau ne vejm, pa srmak je tam mrau. Z Rdeči križom sem ge dala iskati, oni so tau mena tak dolanapisali.« - Samo ste enga brata meli? »Nej, emo sem enga betežnoga tö, šteri je tak naglo mrau. Če bi tisti živo, te bi mi nikdar nej odli tü Varaši, zato ka z njim si nej mogo med lüstvo titi. Zvün tauga sem ešče tri brata mejla, dapa tisti so vsi mlado spomrli, eden je biu tri mejsecov star, drügi šest mejsecov, tretji pa pet lejt star, gda je mrau, dja sem bila najmlajša.« - Ka za bajo so meli? »Tau je eden taši beteg biu, ka so tak zvali ka vérhas, tistoga reda je na tau ešče nej bilau vrastva. Tisti mlajši, šteri so tau dobili, so vse mrli. Zato zdaj po centori telko mali križov vidiš po vasaj. Dja sem se leta 1933 naraudila, pa hvala Baugi, te sem že nej dobila te beteg.« - Te grobe zdaj vse vi mate na skrbi? »Tau vse dja mam prejk, zato ka drügoga ranč nega, sto bi se leko brigo. Dapa pomalek že je tanjam, zato ka dja od tec že telko tö ne morem ojdti tavö. Stariše mo ešče gordržala, dapa tiste grobe, steri so že več kak sedemdeset lejt stari, tiste nej, kak dejdek, šteri so štiridesetštrtoga leta bili pokopani.« - Gde so stariške pokopani? »Oni so tö tam pokopani v Ritkarovci, dapa bola že tam vrkar na breščaci. Dosta grobov djesta, pa dosta je že taši grobov, štere so tanjali, zato ka vsi so tapomrli, ka so vcujvalaun bili. Za par lejt na te grobe do pomalek že nauve grobe delali. Istino zdaj že nega tak dosta lüstva kak te, gda sem ešče dja mala bila.« - Kak se je vam vidlo v Ritkarovci? »Mena je vsigdar žmetno bilau živlenje, zato ka vsigdar sem dosta mogla delati. Tau pa zato bilau, ka sem dja bila najmenša, pa sem dja ostala doma pri rami s starišami, steri so dostakrat betežni bili. Zvün tauga, ka sem doma delala, sem ešče odla na sezonsko delo, leko povejm, ka sem nišo živlenje nej mejla. Vidiš, pa itak tak dugo živem, pomalek že osemdeset lejt stara baudem, pa sem že gnauk mejla srčni kap tö. Doktorge so že vsi dolaprajli od mene, pa itak sem zato k sebi prišla. Zdaj sem malo betežna, zato ka v soboto sem v Zalaegerszegi bila, gde so medžugorski den meli, tam sem se vejn malo razhladila.« - Vi vsigdar dete na tau srečanje? »Šegau mam titi, če mi zdravdje pa čas dopistita. Dapa zvün tauga ešče odim na romanje tö, ka na Vogrskom majo.« - Vi ste vsigdar tak fejst vörni bili? »Gda sem mlada bila, te sem nej mejla časa na tau, te je bola mati odla pa sem dja bila doma. Zdaj mam čas pa volau tö, dočas mo zdravje mejla, dočas mo odla na taše prauške.« - Vi ste si nikdar nej zmišlavali na tejm, ka v Ritkarovci ostanete? »Nej, zato ka je mauž pri občini (tanači) delo, lüstvo je taše grde lampe melo, pa dosta so se čobali. Dja sem njema pravla, ka etak pa tak zidati trbej, te aj demo kraj od tec, zato ka dja tü med tejmi lidami živeti neškem. Tak smo te eden den v Sombotel šlij pa cejli den smo rame gledali, dapa nika smo nej najšli. Tau je baja bila, ka je dobro bilau pa se je nama vidlo, tisto je drago bilau. Te ram tü v Traušči je tü nej bijo fal, zato pa cejla ves se je drla nad nami, kak smo leko taši norci, ka tak drago smo ga küpli. Té ram smo mi tistoga časa za staugezero forintov küpli, dapa te je ešče samo na pulonje kreda bijo. Streja že stala, drügo smo že vse mi delali. Tisti, steri ga je zidati začno, zato ga je audo, ka sta s sausedon nej mogla vöpridti. Deset lejt je tak prazan stau, pa te si je tak zmislo, ka ga bola nam oda. Dja sem stari ram nej stejla küpti, samo nauvoga. Pa tistoga reda dosta prazni stari ramov je bilau na odajo, štere bi fal leko küpli. Vejš, kak je, stari ram je stari ram, tistoga vsigdar moraš popravlati.« - Vi bi odišli v Sombotel, če bi tam najšli ram? »Odišla bi, ranč bi si nej zmišlavala na tejm. Gda smo mi sé prišli, nej nadugi je od sestré sin tü sé prišo z družinov. Ka je pa zdaj, starejši vnuk od ses-tre pa nazaj v Ritkarovce je üšo, pa tam zido ram.« - Kelko mlajšov mate? »Enga sina pa edno hčerko. Sin v Slovenski vesi žive, hči pa zdaj je na Gorenji Senik odišla. Tam sta z možaun eden ram küpla, dapa do tejga mau sta tü pri meni bila. Vcuj so zozidali k taumi rami pa tam sta živela. Zdaj, ka sta odišla, je vnuk tam z dvöma lejpima detetoma. Eden se je zdaj eden keden naraudo, drügi je pa že tri lejta star. Tak ka nikdar sva nej bila sama z možaum.« - Odite kaj v Ritkarovce zvün vsejsvecoga? »Nej, zato ka žlato trno nejmamo, vse so tapomrli, pa že se nam ne da, zato ka sva stariva gratala.« - Nej vam je žau, ka ste sé prišli? »Nej mi je žau, meni je tü sploj dobro. Z biciklinom ta leko dem, kama škem, vse je paulak, nej tak kak v Ritkarovci. Zdaj etak pred božičom pa sploj, zato ka vsakši den zazranka sem pri meši. Če bi doma ostala, bi nej mogla, zato ka bi mi daleč bilau.« Karči Holec Z BREJGA V DOL Na bregi stara iža stoji, notri v njej več nihče ne živej, mladi odišli so v dolino, mogoče s skuzami v očaj, šli za bokšim krujom, pa za srečnimi dnij. Varaš, dolina jih je zvabila, zvabila za vse večne čase, dobili so delo, peneze, tan postavili so si lepe kuče, tan ustvarili so si držine. V dolinaj srečno so živeli, a ton na bregi stara kuča se podera, štero stari, pa prastari stariške so gor postavili. Na brejgi tüdi travnik zarašča, vküper kaple üta, štala, na pouli pa osit, pa drevje, tou se tak vö vidi, ka te lejko samo kap zadene. Ali takšo je življenje, sakši ide ta, ge bokše njemi se godi, z velkoga brega, na ravnico se odseli. Marta SEVER PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Samo ena nouta Veseli fudaš se je včási vedo navoliti gučati od svojga žitka. Neje vsigdar volo emo od sebe gučati pa od toga, ka vse se njemi je zgodilo. Vej pa neje človek vsigdar gnaki, ka nej? Tak je njemi tö takši den naprej prišo, ka je nej volé emo pripovejdati. »Gnes pa si nej takši veseli, kak te poznamo,« ga je vpamet vzejla edna ženska, gda so tak sejdli na njegvom dvouri. »Gnes si nam eške nika nej pripovejdo.« Veseli fudaš pa go je samo pogledno. Go je samo pogledno pa je nika nej pravo. Nika je nej pravo, samo ji je tadale poslüšo, ka se zgučavajo. Uni pa so se zgučavali vsefelé, samo aj un tö kaj kcuj povej. Kak se tomi povej, napelevali so ga na guč. Un pa nika. Eden možakar je gučo od toga, kak je inda lepou bilou. Tista ženska od lagvoga vrejmena, eden drugi moški pa od toga, kelko dela ga čaka. Vsi pa so zmejs gledali veseloga fudaša, gda un kaj povej. Fude je meu ta djane, pa je nika nej tak vövidlo, ka je naprej vzeme. Pomalek so se več nej vedli od koga zgučavati. Tiüča je gratala. Samo so sejdli pa so tak ostanoli. Samo nagnouk vesejli fudaš gora stane. Vsem so se lampe na šurko potejgnole. »Zdaj pa dun bou,« so si brodili. Un pa se je samo vövtegno pa se nazaj doj vseu. Potejm so drugi tö pomalek začnoli stanjüvati. Depa, nej so se vövtegavali. Pomalek so šli domou. Tak je veseli fudaš sam ostano s svojimi fudami. Nika njemi je nej krivo bilou, ka je cejli čas tak tiüma biu.Takšo pride pa njim je tou na drugo nedelo povedo tö. Trbej prajti, ka so tej njegvi sousedge s strajom k njemi prišli. Brodili so si, ka je kaj naoupek, ka je čemeren na nji. Depa, un je biu vcejlak ovakšen kak pa en teden nazaj. Pripovejdo njim je s takšnim ognjom v očaj, ka so tou nej vsigdar vidli. Že bi skur fude naprej vzeu. Že bi skur začno igrati, gda ga ranč tista ženska pita: »Eto pa si nej emo velke volé kaj pripovejdati. Škem prajti, sploj si nikšne volé nej emo, ka bi nam po svojoj šegi kaj vöovado.« Zdaj so vsi samo čakali, ka povej. Un pa je pomalek gor stano pa se na velke vövtejgno. Pomalek si je dola vseu. »Na, znouva de tiüma ostano,« so si brodili. »Vejte,« je na njigvo velko veseldje začno gučati, »ge telko vejm gučati, ka mi včasi dobro pride kakšen takšen den. Ge sam skur kak moje fude. Vejte, kelko so une že nout vö iz sebe spistile? Tou samo une vejo, če sploj pounijo. Pa njim tö takšen den naprej pride, ka rade majo tiüma biti. Samo eno nouto vö iz sebe spistijo, po tistom pa nika več. Bole so aj tiüma pa po tejm več vö iz sebe dajo. Me razmejte?« »Ge te razmejm, depa, ti si ene noute nej vö iz sebe dau,« se je čedno zglaso prvi soused. »Ja, istino maš! Depa, če si me dobro poslüšo, sam pravo, ka sam skur kak moje fude. Meni je ranč za eno nouto nej bilou,« je eške pravo pa že fude naprej vzeu. Neje samo ena nouta bila. Ta do kesnoga večera ji je bilou … Sto bi tou gnesden vedo. Miki Roš Zabadanje Pismo iz Sobote Ja, istino mate, zezona zabadanja se je začnola. Že se vse tak dela, kak vsikšo leto, kak lejta pa lejta nazaj po stari šegaj. Vej pa tou vsikši vej, najprva pečena krv, po tejm pa tak po redej dé, kak tou mora biti. Mi smo doma tö vsikšo leto zabadali. Küpili smo svinjo, eden poznanec go je po tejm mesaro pa smo meli mesou, klobasi, šunko pa vse drugo. Kak vse vövidi, tou leto nika nede s toga. Tou pa zavolo moje tašče Regine, trno čedne ženske. Nej dugo nazaj je nin preštejla ali je čüla, ka svinjsko mesou pa vse tou, ka se iz njega dela, nej dobro gé. Je prajla, ka je tou nej zdravo gesti, pa ka takšo sploj več nemo geli. Tadale je prajla, ka mesou sploj nej za gesti, ka mo po nouvom živeli brezi mesa, ka mo gratali vegetarijanci. Gledo sam go pa sam go li samo gledo, pa sam nej vedo, ali se šali ali pa si tou za istino brodi. Za eden čas sam več nej emo straj za našo zabadnje. Ja, una vse takšo čüje pa po tejm za eden den ali dva tou tapozabi. Že malo za tejm me je na koline zvau eden moj pajdaš. Ja, oprvin tou leto sam šou. Nebesko debeloga pujcka so meli, tak je bilou žira, cverkov pa mesa zavolé. Eške sam za domou doubo. Na drugi den sam mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, pravo, ka aj si kaj vzeme od pajdašovoga zabadanja. Vejte, kak se je trno groubo svadila. Pa je eške gnouk prajla, ka una takšo več nede gejla, ka je una zdaj gé vegetarijanka. Na, dun je nej tou samo za eden ali dva dneva bilou. Od toga sam v krčemj gučo ednomi poznanci. Sploj se nej čüdivo. »Vej se je pa vse na glavou obrnolo. Moja žena pa moja čerka sta tö gratale vegetarijanke. Ge več ne smem meti svoje mesou v ladilniki, ka prej na njivo gesti od mesa saga dé. Moram svoje talejre v svojoj vodej prati, ka se tou ne bi vküper mejšalo. Tadale, mi sploj več ne gejmo v gnakoj vöri. Najprva se njive nagejte, po tejm pa ge, ka ovak njima saga od mesa ne deje dobro. Nebeska kaštiga, ka ’š vedo,« mi je pripovejdo, meni pa so vse lasovge vüška šli. Eške sam tadale škeu raziskati, ka se leko človeki takšoga zgodi, ka se vcejlak vömeni. Tak mi je ena ženska pripovejdala od svojga sina, ka se je nebesko zalübo. Po tejm sta z deklino raznok šla. Un je od žalosti več nej mogo mesa gesti. Samo je eške zo kakšo šalato, kukorco v konzervi pa kapüsto. Vcejlak je vegetarijanec grato. Na, vej pa kelko vejm, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je dun nej zalüblena gratala. Brodo sam tadale, kak aj njoj tou vö iz glave zmlatim, tou, kak več mi doma nemo mesou geli. Nete mi vörvali, depa, leko, ka vse na staro nazaj pride. Eden večer sam si začno zmišlavati, kak bi dun lepou bilou, če bi meli zabadanje. Una, una, moja tašča Regina, trno čedna ženska, me je samo čemerasto poglednola. Po tejm pa sam tadale pripovejdo, ka so svinje tö kak una, vegetarijanci. Vej pa svinje dun mesou ne gejo, ka nej? Tak sam pomali pelo štrik, na steroga tou njeno nouvo šego gor obejsim. Tadale sam tumačo, ka če človek gej svinjou ali kravo, ka je gé vegetarijanka, je človek po tejm ranč tak vegetarijanec. Gledala me je, me je gledala pa nej vedla, če se šalim ali za istino gučim. Pa sam njoj pravo, ka pes je gvüšno nej vegetarijanec ka mesou gej. Zatoga volo vegetarijancom njega nej sloboudno zesti. Zdaj je že vidla, ka je tou nikšna šala nej. Gledala me je, me je gledala pa vse bole na velke brodila. »Leko, ka rejsan istino maš. Od toga eške moram malo broditi,« je prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska, ge pa si brodim, ka mo tou leto tö zabadanje meli. Miki VABILO MEGHÍVÓ PETEK, 14.12.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.25 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 10.55 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE, 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 14.12.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.10 DOBRA URA, 10.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 13.30 RAD IGRAM NOGOMET, 14.00 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 16.20 SLOVENCI ONKRAJ ATLANTIKA, DOK. FILM, 17.10 OSMI DAN, 17.55 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 20.30 VSI BOŽIČKI SVETA, DOK. ODD., 21.20 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 21.55 SCOTT IN BAILEY I., ANG. NAD., 22.45 ČAROVNICA IZ BLAIRA, AM. FILM, 0.00 TRI SEZONE V PEKLU, ČEŠKO-SLOVAŠKI FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.12.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: LUTK. PREDSTAVA, 7.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM KOPRIVAR, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, OTR. ODD., 7.40 BIBA SE GIBA, RIS., 8.00 ŽIVALI IZ KOCK, OTR. ODD., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 KULTURNI BRLOG, 8.25 KASPER, NO DELJENJE, OTR. ODD., 8.30 ČAROBNE ROKE, OTR. ODD., 8.35 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 8.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.05 GOL, DOK. FILM, 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.50 VLOMILCI DELAJO POLETI, HUM. NAD., 11.25 STELLA IN ZVEZDA ORIENTA, NEMŠ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.50 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 COCO CHANEL IN IGOR STRAVINSKI, FR. FILM, 23.30 POROČILA, 0.00 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.10 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV, DOK. ODD., 2.10 OZARE, 2.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFOKANAL SOBOTA, 15.12.2012, II. SPORED TVS 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 SLOVENSKI UTRINKI, 7.55 POSEBNA PONUDBA, 8.15 POGLEDI SLOVENIJE, 9.35 UNIVERZA, 10.00 OSMI DAN, 10.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 12.25 BIATLON: SV. POKAL, 13.40 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 15.30 BIATLON: SV. POKAL, 16.05 ALPSKO SMUČANJE, 17.55 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 19.50 ROKOMET: EVROPSKO PRVENSTVO (Ž), POLFINALE, 20.25 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 22.10 ARITMIJA, 22.40 PETER LOVŠIN IN ŠPANSKI BORCI, 0.00 BLEŠČICA, 0.30 NA LEPŠE, 0.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.12.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: POSTANIMO ČLOVEK, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.15 ČUDEŽNI PSIČKI, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 17.40 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: 777 SEDMIC, DOK. SER., 21.05 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA TEPEŠ, 21.55 KULTURNI VRHOVI: SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.20 DNEVNIK, 0.45 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 16.12.2012, II. SPORED TVS 6.50 SKOZI ČAS, 7.00 GLOBUS, 7.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 7.55 TURBULENCA, 8.25 LYNX MAGAZIN, 8.55 RAD IGRAM NOGOMET, 9.25 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 10.25 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 11.30 ŠPORTNI IZZIV, 12.45 BIATLON: SV. POKAL, 13.35 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 13.40 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 14.35 BIATLON, 14.50 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 15.25 BIATLON: SV. POKAL, 16.15 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 16.55 ROKOMET: EVROPSKO PRVENSTVO (Ž), FINALE, 18.20 PLAVANJE: SVETOVNO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 20.25 ŽREBANJE LOTA, 20.30 DOBRI STARI ČASI, DOK. FELJTON, 21.00 CULTURES OF RESISTANCE, DOK. ODD., 22.10 KDO IN KAJ, DOK. FILM, 22.35 BENJAMIN, DOK. FILM, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.12.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AFRIŠKE PRAVLJICE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: VOŠČILNICE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 PRVAK, DOK. FILM, 11.05 ANICA, OTR. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 16.00 ŽAMETEK, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZMAJI IN VITEZI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ: 50 LET REVIJE EKRAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.12.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.50 SLOVENSKI VODNI KROG: TEMENICA, DOK. NAN., 14.15 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV, DOK. ODD., 15.15 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA TEPEŠ, 16.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.25 VSI BOŽIČKI SVETA, DOK. ODD., 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.55 PRAVA IDEJA!, 18.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE: PONAREJEVALCI DENARJA, FR. FILM, 23.00 ČRNA VDOVA, FR. SER., 0.30 ARITMIJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 18.12.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZMAJI IN VITEZI, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM STENICA, POUČNA NANIZANKA, 10.45 BINE: POSPRAVLJANJE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.05 KOKOŠKI V MESTU, KRATKI FILM, 11.20 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 12.00 POROČILA, 12.20 UMETNI RAJ: 50 LET REVIJE EKRAN, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.10 PUJSA PEPA, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 RISANKA, 18.35 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.00 MARPURGI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 NORMANI: OSVOJITEV, DOK. SER., 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 18.12.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.50 ARITMIJA, 15.25 DOBRI STARI ČASI, DOK. FELJTON, 15.55 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 GLASNIK, 17.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 21.30 LE POLJUB, ANG. FILM, 23.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 19.12.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: OD HRASTOVELJ DO ZANIGRADA, ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG: VIPAVA, DOK. NAN., 11.20 POLŽ V SOLATI, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 POROČILA, 12.05 MARPURGI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PIM IN POM , RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI “MATI DOMOVINA”, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TRENUTEK VROČICE - PET MOZAIKOV SODOBNEGA PLESA V ENEM OGLEDALU: GORAN BOGDANOVSKI, 23.15 GLASBENI VEČER, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 19.12.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA Z JASNO, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.50 NA LEPŠE, 14.20 SOBOTNO POPOLDNE, 15.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.55 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 16.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.15 NA VRTU, 17.40 EVROPSKI MAGAZIN, 18.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.55 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV: MUZEJ ŠPORTA, 20.30 KAKO ŽIVLJENJE OPONAŠA ŠAH, 20.30 POGOVOR Z GARIJEM KASPAROVOM, 22.00 BOBBY IN BORIS, POSNETEK GLEDALIŠKE IGRE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.20 PROTI PRIČAKOVANJU, KANADSKI FILM, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.12.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: JANKO IN METKA, LUTK. NAN., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 GOL, DOK. FILM, 11.25 RAZRED ZASE, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 12.00 POROČILA, 12.05 888, DOKUMENTARNI FELJTON, 12.30 ČRNO-BELI ČASI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ROLI POLI OLI, RIS., 16.00 OLIVIJA, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠPORTNIK LETA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 20.12.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA Z MILICO, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.45 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 14.50 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 15.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 15.55 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 16.45 UNIVERZA, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.55 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ROJEN BREZ PORODA, ČEŠKI FILM, 21.15 AMERIČANKE, DOK. FILM, 22.05 GANDŽA, AM. NAD., 23.05 ZABAVNI INFOKANAL Zveza Slovencev na Madžarskem in Likovna sekcija MOZAIK pri Društvu upokojencev Murska Sobota Vas prisrčno vabita na otvoritev razstave ob 7. obletnici smrti našega prijatelja, sodelavca g. Jožeta Vilda, ki bo 16. decembra 2012, ob 14.00 uri v Slovenskem domu v Monoštru. Razstavo bo predstavil g. Ernest Bransberger. Na otvoritvi bomo podelili spominsko plaketo Jožeta Vilda. A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a muraszombati Nyugdíjas Egyesület MOZAIK képzőművészeti szekciója tisztelettel meghívja barátunk és munkatársunk Jože Vild úr halálának 7. évfordulója alkalmából megrendezett kiállítás megnyitójára, melyre 2012. december 16-án 14.00 órakor kerül sor a Szlovének Háza kiállítótermében. A kiállítást bemutatja: Ernest Bransberger A megnyitón átadásra kerül a Jože Vild emlékérem. Slovenska meša in koncert Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves vas zové 16. decembra v 16. vöri na slovensko mešo v varaško cerkev. Po meši bau BOŽIČNI KONCERT. Spejvo de Komorni pevski zbor ZSM Monošter. Opravičilo V naši prejšnji novinaj nas je dvakrat najšo tiskarski škrat. Na 3. strani smo napačno napisali menje 80 lejt staroga župnika, o sterom je piso Jože Karba. Gospaud župnik se imenujejo Imre Varjú, narodili so se v Endrődi. Na 4. strani sm o pozabili podpisati avtorico članka z naslovom Aktivno pa veselo življenje Drüštva porabski slovenski penzionistov. Članek je napisala Klara Fodor. Njima in bralcom se opravičujemo. Uredništvo