Slovenska pediatrija 2022 | 17 Pregledni članek / Review article Izvleček Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic je genetska bolezen, ki jo uvrščamo v skupino ciliopatij. Vzrok je mutacija v genu PKHD1, ki kodira membransko beljakovino fibrocistin ali poliduktin, pomembno za normalno delovanje cilij. Okva- ra cilij primarno vodi v prizadetost ledvic in hepatobiliarnega trakta. Klinična slika je odvisna od starosti ob pojavu bolezni ter od prevladovanja jetrne ali ledvične bolezni. Specifičnega zdravljenja ne poznamo, zato bolezen zdravimo zgolj simpto- matsko. Bolniki, pri katerih pride do končne ledvične odpo- vedi, potrebujejo nadomestno zdravljenje. Ključne besede: ciliopatije, jetrna fibroza, kronična ledvična bolezen, PKHD1, zdravljenje. Abstract Autosomal recessive polycystic kidney disease (ARPKD) is an inherited ciliopathy caused by mutations in the PKHD1 gene, which encodes the membrane protein fibrocystin/polyduc- tin. Mutations lead to primary cilia dysfunction, which pre- dominantly affects the kidneys and hepatobiliary system. The spectrum of clinical manifestations depends on the age at presentation and the predominance of renal or hepatic involvement. There is no specific treatment, hence treat - ment is symptomatic. Patients with end-stage kidney fail- ure need chronic renal replacement therapy. Key words: ciliopathies, chronic kidney disease, hepatic fibrosis, PKHD1, treatment. Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic Autosomal recessive polycystic kidney disease Anja Fon Gabršček, Rina Rus Slovenska pediatrija 1/2022.indd 17 10/03/2022 20:47 18 | Slovenska pediatrija 2022; 29(1) Uvod Avtosomno recesivna policistič- na bolezen ledvic (angl. autosomal recessive polycystic kidney disea- se, ARPKD) je genetska bolezen, ki jo uvrščamo med ciliopatije (1). Gre za najpogostejšo fibrocistično bolezen jeter in ledvic v otroštvu (2). Vzrok so mutacije v genu PKHD1 (angl. polycy- stic kidney and hepatic disease 1), ki se nahaja v regiji kromosoma 6p12. Gre za velik gen, ki kodira membran - sko beljakovino fibrocistin ali poliduk- tin (3,4). Udeležen je pri mehanizmih signalizacije in najverjetneje delu- je preko policistina 2 (5), vendar pa njegova funkcija zaenkrat še ni pov- sem znana (3,4). Beljakovina se naha- ja na primarnih cilijah v kortikalnih in medularnih zbiralcih, v debelem navzgornjem delu Henlejeve zanke ter v epitelnih celicah žolčnih vodov in vodov trebušne slinavke (6). Razšir- jenost (prevalenca) ARPKD je približno 1:20.000 živorojenih otrok, ocenjeno razmerje heterozigotov v populaciji pa je 1:70 (7). Klinična slika je odvisna od starosti ob pojavu bolezni in od pre- vladovanja jetrne ali ledvične bolezni (8). Pri večini otrok se bolezen poka - že že v obdobju novorojenčka, ko z ultrazvočno (UZ) preiskavo ugotovimo povečani in bolj ehogeni ledvici. Otro- ci z ARPKD imajo pogosto arterijsko hipertenzijo (AH) in različno stopnjo ledvične okvare. Bolezen praviloma napreduje v končno ledvično odpoved in zato zahteva nadomestno zdravlje- nje, kot sta dializa in presaditev led- vice (9). Vsi bolniki z ARPKD v poteku bolezni razvijejo tudi klinične znake prirojene jetrne fibroze (1), ki lahko vodi v napredujočo portalno hiperten- zijo z varicami požiralnika ali želodca, hemoroidi, splenomegalijo, hipersple- nizmom, enteropatijo z izgubo belja- kovin in krvavitvijo iz prebavil (9). Če je v ospredju prizadetost jeter s ponavljajočimi se holangitisi z znot- rajjetrno razširitvijo žolčevodov ob prisotnosti Carolijeve bolezni in dekompenzirane jetrne ciroze ali na zdravljenje neodzivne portalne hipertenzije ali v primeru hepatopul- monalnega sindroma, je indicirana presaditev jeter (10). Če ima bolnik ob hudi jetrni prizadetosti tudi končno odpoved ledvic, priporočamo kombi- nirano presaditev jeter in ledvic iste- ga darovalca (11). Težja je odločitev pri relativno ohranjenem delovanju jeter, saj je kombinirana presaditev zahteven kirurški poseg, ki vključu- je številne anastomoze in ga pogosto spremljajo zapleti (12). Klinična slika Za bolnike z ARPKD je značilna pri - marna prizadetost ledvic in hepa- tobiliarnega sistema (8). Bolezen je fenotipsko zelo raznolika (13,14). Pogosto jo odkrijemo že prenatalno z UZ preiskavo, ki pokaže bolj ehogeni in večji ledvici s slabo kortikomedu- larno razmejitvijo. V nekaterih prime- rih so vidne manjše ciste. Pogosto je prisoten oligohidramnij zaradi sla- be ledvične funkcije in s tem slabše tvorbe fetalnega urina, ki predstavlja velik del amnijske tekočine. Pri neka- terih novorojenčkih lahko vidimo zna- čilnosti sekvence Potter s tipičnimi obraznimi značilnostmi (sploščena ušesa in nos), pozicijskimi deformaci- jami udov in hipoplazijo pljuč. Zaradi hipoplazije pljuč lahko pri novorojenč- ku ob rojstvu pride do dihalne stiske in potrebe po mehanskem predihavanju. Manj prizadeti novorojenčki imajo lah- ko samo znake slabšega delovanja led - vic brez prizadetosti pljuč (8,15). Pogosto je prisotna arterijska hiper- tenzija (AH), a patogeneza ni pov- sem pojasnjena. Nekateri menijo, da je vzrok volumska obremenitev, ki je povezana s slabo ledvično funkci- jo, drugi pa ugotavljajo začetek hude hipertenzije v perinatalnem obdobju v kombinaciji s hiponatremijo (1). Sis- temska hipertenzija se pogosto pojavi pred zmanjšanjem ledvične funkcije in je prisotna tudi pri bolnikih z normalno koncentracijo kreatinina (8). V raziska- vi na podganah s policističnimi ledvica- mi so ugotovili, da sta se hipertenzija in napredujoča cistična bolezen ledvic razvili brez pomembnega poslabšanja ledvične funkcije ali relativne velikos- ti ledvic. V raziskavi so ugotovili, da je pomembna značilnost ARPKD znot- rajledvična in ne sistemska aktivaci- ja renin-angiotenzin-aldosteronskega sistema (16). Pogosto se že kmalu po rojstvu pojavi hiponatremija, ki je pos- ledica zadrževanja vode (8,17). Za zdaj n i p o v s e m j a s n o , a l i j e z a d r ž e v a n j e tekočine in s tem pojav hiponatremi- je posledica presežka vazopresina ali posledica tubulointersticijske disfunk- cije (17). Pri otrocih, ki preživijo obdobje novo - rojenčka, se ledvična funkcija v prvih treh letih z razvojem ledvic sicer lah- ko izboljša, a sčasoma pride do nap - redovanja ledvične bolezni, ki vodi do končne ledvične odpovedi (9). Pojavi- jo se znaki zmanjšane koncentracij- ske sposobnosti ledvic s polidipsijo in poliurijo, metabolna acidoza, AH ter ponavljajoče se okužbe sečil in druge spremembe urina (proteinurija, gluko- zurija, hiperfosfaturija in hipermagne- ziurija) (8). Ob kronični ledvični bolezni (KLB) se pojavi anemija, otroci tudi slabše rastejo (9). Pri nekaterih otrocih v klinični sliki prevladuje prizadetost jeter s pojavom jetrne fibroze. Razvi- je se portalna hipertenzija z varicami požiralnika, ascitesom in splenomega - lijo, ki vodi v hipersplenizem s posle- dičnimi trombocitopenijo, anemijo in levkopenijo. že v prvih mesecih življe - nja se lahko pojavi akutni bakterijski holangitis z razširitvijo žolčnih vodov, na katerega pomislimo ob pojavu vro- čine in povečanih vrednostih jetrnih encimov (18). Prizadetost jeter lahko vodi v končno odpoved organa in pot - rebo po presaditvi. Prizadetost drugih organov je redka, prisotne pa so lahko tudi ciste v trebu- šni slinavki (1,13). Opisujejo posamezne primere znotrajlobanjskih anevrizem (19), prisotna pa je lahko tudi nenor- malna geometrija levega ventrikla srca s hipertrofijo ali brez nje (20). Slovenska pediatrija 1/2022.indd 18 10/03/2022 20:47 Slovenska pediatrija 2022 | 19 Diagnosticiranje Na ARPKD posumimo na osnovi klinič- ne slike in izvidov radioloških preiskav. Metoda izbire je UZ preiskava. Opravi- mo lahko tudi magnetnoresonančno slikanje (MRI) ali računalniško tomo- grafijo (CT). Genetsko testiranje pri- poročamo v nejasnih primerih in pri postavitvi zgodnje prenatalne diagno- ze, pomembno pa je tudi zaradi genet- skega svetovanja pri nosilcih mutacije gena PKHD1. V klinični praksi pri posta- vitvi diagnoze ARPKD najpogosteje uporabljamo naslednja klinična meri- la (21): 1. Za ARPKD tipične UZ lastnosti led- vic so povečane, bolj ehogene ledvice s slabo kortikomedularno razmejitvijo v primerjavi z ledvico normalnega izgle- da (Slika 1). 2. Prisotnost enega ali več naštetih meril: • odsotnost ledvičnih cist pri obeh starših, zlasti pri starejših od 40 let; • klinični, laboratorijski ali radiološki znaki jetrne fibroze; • drugi znaki bolezni jeter; • sorojenec s potrjeno boleznijo; • krvno sorodstvo staršev. V diferencialni diagnozi pomislimo na druge bolezni, pri katerih se pojavljajo ciste v ledvicah že v zgodnjem otroštvu. Mednje uvrščamo avtosomno domi- nantno policistično bolezen ledvic (angl. autosomal dominant polycystic kidney disease, ADPKD), pri kateri se v zelo redkih primerih pojavijo spremem- be na ledvicah že v obdobju novoro - jenčka (22). Razlikovanje med ARPKD in ADPKD v obdobju novorojenčka je vča- sih zelo težavno, zato nam pri diagno - sticiranju pomagata anamneza o cistah na ledvicah pri starših in genetsko testiranje. V večini primerov se ciste v ledvicah pri bolnikih z ADPKD pojavijo kasneje v življenju in bolezen postane simptomatska šele v odraslosti. Pri teh bolnikih se pojavijo ciste v sicer nor- malno delujočih jetrih. Pogostejše so tudi druge zunajledvične manifestacije, kot so ciste na trebušni slinavki, mož - gansk e anevrizme in bolez en srčnih zaklopk (18). V diferencialni diagnozi prideta v poštev tudi glomerulocistič- na bolezen ledvic in difuzna cistična displazija ledvic, ki se prav tako lahko izrazita že v obdobju novorojenčka in pri katerih je UZ izvid ledvic zelo podo - ben kot izvid pri ARPKD (9). Zdravljenje Pri obravnavi bolnika sodeluje multi- disciplinarni tim, ki vključuje neo na- tologa, nefrologa, gastroenterologa in genetika. Specifičnega zdravljenja zaenkrat ne poznamo, zato bol nike zdravimo zgolj simptomatsko (8). V obdobju novorojenčka moramo pri bol- nikih z dihalno odpovedjo ugotoviti vzrok dihalne stiske (hipoplazija pljuč, izrazita nefromegalija ali kombinacija). Novorojenčki z ARPKD občasno potre- bujejo umetno predihavanje. V hujših primerih je potrebna enostranska ali obojestranska nefrektomija (8,17). Vča- sih je že v tem obdobju zaradi ledvične odpovedi potrebno tudi nadomestno zdravljenje z dializo. Pri hudi hipoplazi- ji pljuč, izrazito povečanih ledvicah, ki dodatno motijo ventilacijo, ter pri led- SLIKA 1. A – UZ IZGLED LEDVICE BOLNIKA Z ARPKD; B – UZ IZGLED NORMALNE LEDVICE. FIGURE 1. A – SONOGRAPHIC APPEARANCE OF THE KIDNEY WITH ARPKD; B – NOR- MAL KIDNEY. Slovenska pediatrija 1/2022.indd 19 10/03/2022 20:47 20 | Slovenska pediatrija 2022; 29(1) vični odpovedi sta nujna razmislek in timski dogovor glede odtegnitve dia- liznega zdravljenja. Pri težavah s hranjenjem za izboljšanje prehranskega stanja vstavimo nazo- gastrično sondo ali gastrostomo. Zdra- vimo elektrolitsko in kislinsko-bazično neravnovesje. Za zdravljenje AH so zdravila prve izbire zaviralci angioten- zinske konvertaze (angl. angiotensin -converting-enzyme inhibitors, ACEI) ali blokatorji angiotenzinskih recep- torjev (angl. angiotensin receptor blockers, ARB), pogosto pa je ob hudi hipertenziji potrebno večtirno zdravlje- nje z zdravili. V raziskavi na živalih so ugotovili pospešeno rast cist pri živa - lih, zdravljenih z verapamilom, ki sodi med blokatorje kalcijevih kanalčkov (23). Morebitnega škodljivega učinka ostalih blokatorjev kalcijevih kanalčk- ov do zdaj pri zdravljenju AH pri bolni- kih s policistično boleznijo ledvic niso dokazali. Za zdravljenje AH uporablja- mo tudi blokatorje receptorjev beta, ki preko zaviranja receptorjev beta 1 zmanjšajo srčno frekvenco in s tem minutni volumen srca (24). Ta učinek je zelo pomemben tudi pri zdravlje- nju portalne hipertenzije, saj se s tem zmanjša pretok v splanhnično žilje. Z učinkom na receptorje beta 2 pride do splanhnične vazokonstrikcije, ki dodat- no zniža pretok skozi portalne žile (25). Bolniki z napredovalo obliko KLB pot- rebujejo zdravljenje z rastnim hormo- nom in eritropoetinom. Ob prizadetosti jeter nadomeščamo v maščobah topne vitamine in dodamo ursodeoksiholno kislino (angl. ursodeoxycholic acid, UDCA). Izsledki raziskave na podganah s policističnimi ledvicami so pokazali, da zdravljenje z UDCA inhibira cistoge- nezo v jetrih in zmanjšuje jetrno fibrozo (26). Pri portalni hipertenziji zdravi- mo varice konzervativno z blokatorji receptorjev beta, s sklerozacijo med endoskopsko preiskavo ali z vzpostavi- tvijo portosistemskega obvoda. Holan- gitis, iz katerega se lahko razvije sepsa, zahteva zdravljenje z antibiotiki in pro- filaktično zdravljenje. Vseskozi moramo spremljati rast, prehranjenost in krvni tlak, prepo- znati okužbe ter skrbno nadzorovati ledvično in jetrno delovanje. Otroci, pri katerih pride do ledvične odpovedi, potrebujejo nadomestno zdravljenje z dializo in presaditvijo ledvice. Peritone- alna dializa (PD) je metoda izbire nado- mestnega zdravljenja pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri katerih pa izrazi- to veliki ledvici lahko otežita ne samo dihanja, temveč tudi izvajanje PD, zato je pri otrocih z ARPKD občasno pot - rebna enostranska ali obojestranska nefrektomija spremenjenih in velikih ledvic (27). Pri majhnih otrocih izvaja- mo hemodializo večinoma v primeru relativnih kontraindikacij za PD, kot so kirurški posegi v trebuhu in peritonitis, ter stanj, pri katerih je porušena celo- vitost trebušne votline (omfalokela, ekstrofija mehurja, diafragmalna her- nija, gastroshiza in zarastline po kirur- ških posegih v trebušni volini) (28). Če so poleg ledvic pomembno priza- deta tudi jetra, pride v poštev kom- binirana presaditev jeter in ledvic. V nekaterih raziskavah opisujejo, da je pri kombinirani presaditvi jeter in ledvic v primerjavi z izolirano presaditvijo posa- meznega organa manjša verjetnost, da bo prišlo do zavrnitve organov. S tem naj bi se izboljšalo tudi preživetje led- vice, ki je bila presajena skupaj z jetri (29). Enotnih smernic glede kombinira- ne presaditve jeter in ledvic zaenkrat ni, zato je odločitev večinoma indivi- dualna in odvisna od prizadetosti posa- meznega organa (30). Potekajo tudi raziskave na področju razvoja zdravil, ki bi upočasnila napre- dovanje ledvične in jetrne bolezni (9). Antagonisti receptorjev vazopresina (angl. vasopressin 2 receptor, V2R) so na živalih zavirali rast cist in upočasnili napredovanje ledvične bolezni. V red- kih raziskavah na živalskih modelih s policistično boleznijo ledvic so prika- zali, da s povečanim vnosom tekočin upočasnimo rast cist v ledvicah (8,31). Podatka o ugodnem učinku povečane- ga vnosa tekočin na upočasnjeno rast cist pri bolnikih z ARPKD zaenkrat ni. Tolvaptan, antagonist V2R, je že odobren za zdravljenje odraslih bol- nikov z ADPKD (32). V raziskavah na miših so pokazali, da inhibicija tirozin -kinazne aktivnosti receptorja epider- malnega rastnega dejavnika upočasni napredovanje ledvične in jetrne bolez- ni, a podatkov o učinkovitosti pri člove- ku zaenkrat še ni (8). Naše izkušnje Na Pediatrični kliniki Univerzitetne- ga kliničnega centra Ljubljana smo v obdobju 1980–2020 obravnavali tri- najst otrok z ARPKD. Klinična izraženost bolezni je bila raznolika. Diagnozo smo pri treh otrocih postavili pred rojstvom, pri štirih otrocih v prvih dneh po rojstvu in pri šestih otrocih kasneje v otroštvu. Vsi bolniki so razvili arterijsko hiperten - zijo (AH). Dvanajst bolnikov je imelo pri - zadeta jetra, pri dveh je prevladovala jetrna prizadetost. Portalno hiperten- zijo je imelo sedem otrok. Bolnike smo zdravili simptomatsko. Pri skoraj polo- vici bolnikov je bolezen napredovala do končne ledvične odpovedi in potre- be po nadomestnem zdravljenju. Šest bolnikov je potrebovalo nadomestno zdravljenje z dializo, povprečna starost ob pričetku dializnega zdravljenja pa je bila 15 let in tri mesece. Presaditev led- vice smo opravili pri dveh bolnikih, pre - saditev jeter pa pri enem. Dva bolnika sta umrla, prvi zaradi sepse, drugi zara- di dihalne odpovedi. Zaključek ARPKD je redka genetska bolezen, ki jo uvrščamo v skupino ciliopatij. Klinične značilnosti so fenotipsko zelo raznoli- ke. Genetsko testiranje je pomembno za postavitev diagnoze in nadaljnje genetsko svetovanj. Bolezen posto- pno vodi v končno ledvično odpoved in zahteva nadomestno zdravljenje z dia- lizo in presaditvijo ledvice. Otroci, pri katerih je v ospredju prizadetost jeter, potrebujejo presaditev jeter. V redkih Slovenska pediatrija 1/2022.indd 20 10/03/2022 20:47 Slovenska pediatrija 2022 | 21 primerih je ob odpovedi obeh organov potrebna kombinirana presaditev jeter in ledvic istega dajalca. Čeprav v sve- tu potekajo raziskave v smeri razvoja različnih zdravil, ki bi preprečevala nastajanje in rast cist, pa je zdravljenje zaenkrat še vedno zgolj simptomatsko. Literatura 1. Büscher R, Büscher AK, Weber S, Mohr J, Hegen B, Vester U, et al. Clinical manifestations of autosomal recessive polycystic kidney disease (ARPKD): kidney-related and non-kidney-related phenotypes. Pediatr Nephrol 2014; 29: 1915–25. 2. Grochowsky A, Gunay-Aygun M. Clinical cha- racteristics of individual organ system disease in non-motile ciliopathies. Transl Sci Rare Dis 2019; 4: 1–23. 3. Dias NF, Lanzarini V, Onuchic LF, Koch VH. Cli- nical aspects of autosomal recessive polycystic kidney disease. J Bras Nefrol 2010; 32: 263–7. 4. Dell KM. The spectrum of polycystic kidney disease in children. Adv Chronic Kidney Dis 2011; 18: 339–47. 5. Harris PC, Torres VE. Polycystic kidney disease. Annu Rev Med 2009; 60: 321–37. 6. Menezes LF, Cai Y, Nagasawa Y, Silva AM, Wat - kins ML, Da Silva AM, et al. Polyductin, the PKHD1 gene product, comprises isoforms expressed in plasma membrane, primary cilium, and cytoplasm. Kidney Int 2004; 66: 1345–55. 7. Zerres K, Mücher G, Becker J, Steinkamm C, Rudnik-Schöneborn S, Heikkilä P, et al. Prenatal diagnosis of autosomal recessive polycystic kidney disease (ARPKD): molecular genetics, clinical expe- rience, and fetal morphology. Am J Med Genet 1998; 76: 137–44. 8. Niaudet P. Autosomal recessive polycystic kidney disease in children. Uptodate [internet]. 2020 [citirano 2020 Apr 13]. Dosegljivo na: https:// www.uptodate.com/contents/autosomal-recessive -polycystic-kidney-disease-786-in-children/. 9. Sweeney WE, Avner ED. Polycystic kidney dise- ase, autosomal recessive. In: Adam MP, Ardinger HH, Pagon RA, eds. GeneReviews® [Internet]. Seattle (WA): University of Washington, Seattle; 2001 [updated 2019]. Doseg- ljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK1326/. 10. Chandar J, Garcia J, Jorge L, Tekin A. Tran- splantation in autosomal recessive polycystic kidney disease: liver and/or kidney? Pediatr Nephrol 2015; 30: 1233–42. 11. Grenda R, Kaliciński P. Combined and sequen- tial liver-kidney transplantation in children. Pediatr Nephrol 2018; 33: 2227–37. 12. Ranawaka R, Dayasiri K, Gamage M. Combined liver and kidney transplantation in children and long-term outcome. World J Transplant 2020; 10: 283–90. 13. Bergmann C, Guay-Woodford LM, Harris PC, Horie S, Peters DJM, Torres VE. Polycystic kidney disease. Nat Rev Dis Primers 2018; 4: 50. 14. Sweeney WE, Avner ED. Diagnosis and manage- ment of childhood polycystic kidney disease. Pedia- tr Nephrol 2011; 26: 675–92. 15. Bhandari J, Thada PK, Sergent SR. Potter Syn- drome. In: StatPearls [internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022. Dosegljivo na: https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560858/. 16. Goto M, Hoxha N, Osman R, Dell KM. The renin -angiotensin system and hypertension in auto- somal recessive polycystic kidney disease. Pediatr Nephrol 2010; 25: 2449–57. 17. Guay-Woodford LM, Bissler JJ, Braun MC, Bockenhauer D, Cadnapaphornchai MA, Dell KM, et al. Consensus expert recommendations for the diagnosis and management of autosomal recessive polycystic kidney disease: report of an international conference. J Pediatr 2014; 165: 611–7. 18. Rožman S, Rus R. Avtosomno dominantna in avtosomno recesivna policistična ledvična bolezen: prikaza primerov. Med Razgl 2018; 57: 433–45. 19. Bergmann C. ARPKD and early manifestations of ADPKD: the original polycystic kidney disease and phenocopies. Pediatr Nephrol 2015; 30: 15–30. 20. Chinali M, Lucchetti L, Ricotta A, Esposito C, D’Anna C, Rinelli G, et al. Cardiac Abnormalities in Children with Autosomal Recessive Polycystic Kidney Disease. Cardiorenal Med 2019; 9: 180–9. 21. Zerres K, Rudnik-Schöneborn S, Deget F, Holtkamp U, Brodehl J, Geisert J, et al. Autosomal recessive polycystic kidney disease in 115 children: clinical presentation, course and influence of gen- der. Arbeitsgemeinschaft für Pädiatrische, Nephro- logie. Acta Paediatr 1996; 85: 437–45. 22. Guay-Woodford LM, Galliani CA, Musulman -Mroczek E, Spear GS, Guillot AP, Bernstein J. Dif - fuse renal cystic disease in children: morphologic and genetic correlations. Pediatr Nephrol 1998; 12: 173–82. 23. Nagao S, Nishii K, Yoshihara D, Kurahashi H, Nagaoka K, Yamashita T, et al. Calcium channel inhi - bition accelerates polycystic kidney disease pro- gression in the Cy/+ rat. Kidney Int 2008; 73: 269–77. 24. Laurent S. Antihypertensive drugs. Pharmacol Res 2017; 124: 116–25. 25. Tripathi D, Hayes PC. Beta-blockers in portal hypertension: new developments and controversi- es. Liver Int 2014; 34: 655–67. 26. Munoz-Garrido P, Marin JJ, Perugorria MJ, Urribarri AD, Erice O, Sáez E, et al. Ursodeoxycholic acid inhibits hepatic cystogenesis in experimental models of polycystic liver disease. J Hepatol 2015; 63: 952–61. 27. Akarkach A, Burgmaier K, Sander A, Hooman N, Sever L, Cano F, et al. Maintenance peritone- al dialysis in children with autosomal recessive polycystic kidney disease: a comparative cohort study of the International Pediatric Peritoneal Dialysis Network Registry. Am J Kidney Dis 2020; 75: 460–4. 28. Basu RK, Wheeler DS, Goldstein S, Doughty L. Acute renal replacement therapy in pediatrics. Int J Nephrol 2011: 785392. 29. Opelz G, Margreiter R, Döhler B. Prolongation of long-term kidney graft survival by a simultaneous liver transplant: the liver does it, and the heart does it too. Transplantation 2002; 74: 1390–4. 30. Nagasawa T, Miura K, Kaneko N, Yabuuchi T, Ishizuka K, Chikamoto H, et al. Long-term outcome of renal transplantation in childhood-onset anti-ne- utrophil cytoplasmic antibody-associated vasculi- tis. Pediatr Transplant 2020; 24. 31. Sagar PS, Zhang J, Luciuk M, Mannix C, Wong ATY, Rangan GK. Increased water intake reduces long-term renal and cardiovascular disease pro- gression in experimental polycystic kidney disease. PLoS One 2019; 14. 32. Janssens P, Weydert C, De Rechter S, Wissing KM, Liebau MC, Mekahli D. Expanding the role of vasopressin antagonism in polycystic kidney disea- ses: From adults to children? Pediatr Nephrol 2018; 33: 395–408. Anja Fon Gabršček, dr. med. Zdravstveni dom Tolmin, Tolmin, Slovenija izr. prof. dr. Rina Rus, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: rina.rus@kclj.si prispelo / received: 7. 5. 2021 sprejeto / accepted: 18. 8. 2022 Fon Gabršček A, Rus R. Jetrni hemangiomi pri novo- rojenčku – pregledni prispevek in retrospektivni pregled kliničnih značilnosti bolnikov v obdobju 2010–2020. Slov Pediatr 2022; 29(1): 17−21. https:// doi.org/10.38031/slovpediatr-2022-1-03. Slovenska pediatrija 1/2022.indd 21 10/03/2022 20:47