tssdJT * * -h T.~? i „Glas Naroda" j ? izhaja vsako sredo. | Naslov:. ! j IV" E. 72 Str. j \ WEW VOUK (Titr). I 88 - nauaii« >.a>. --.uši i „Gla$ Naroda' 1 Slovonlc w«fkly papftr. [ I or or j W«dn*srlay. jj : ir: E. 72 str.' I ■ K KIV VOUK (Citr). j vin List slovensluli delivcev v Ameriki. rJSbUfcJth! Rojaki! podpirajte naš list z naročiliio in priporočajte ga prijateljem- Štev 1 . isr©w "STork, cln^ SV sept embra 1893 :Leto I. nuiaitij Z mirnim srcem dovoljujemo so Vtun, dragi rojaki, podati časopis, katerega načelo bodo pisati v interesu slovouskoga dolnvskoga ljudstva. Vemo, predobro vemo, da bodo nokateri Ijudjo rekli: „T\aj pa je tebe treba bilo"; a mi mu z labkim krcem odgovorimo: Kedor je delavec, da z nami čuti iu so trudi od ranega jutra do mraka, za borni konček kruha, katerega še mnogokrat ni brez lastno krivdo; to kol nam bodo kmalu, ako bodo pazljivo čital naš list: „čo to jo treba bilo ali ne, vendar srčno jaz ljubim te!" Obilo imamo Slovenci, kot majhen narodu:, listov, toda lista, ka¬ teri bi se z vso resnobo potogoval za zadnji stan, za stan od kate¬ rega vos svot živi, to jo delavski stan, nemarno ga in tega za¬ stopati, zagovarjati in braniti stavili smo si nalogo. Načelo našo je to iu od tega no odstopimo niti za pedenj. Kodo moro boljo čutiti nadlogo delavskega stanu, nogo mi delavci; kodo moro tožiti gorje, nego kodor je sam čuti, in kodo moro bolj toplo zagovarjati našo interese, nego mi, samo mi delavci. V sveto nalogo smo si toraj vzeli braniti in po pravi poti voditi rojako-dolaveo v Ameriki in tudi kaj koristnega pisati za bralo sotrpine v stari domovini. Sveta nam bode vera katoliška, no bodemo so jo do¬ tikali, temveč branili bodemo to dragoceno svetinjo, katero smo pode¬ dovali od naših vernih mater. Odločno stali bodemo na narodni pod¬ lagi in priporočali našim rojakom, da naj vedno in povsodi mej so boj govorijo naš lopo doneči slovenski jezik in da naj so nikoder no sra¬ mujejo biti sinovi malega, toda čilega naroda slovenskega, katerega ljubiti jo naša dolžnost. Ostro bodemo bičali pohlepno, ozkosrčno bogataše-špekulante, kateri ubozega delavca brezsrčno odirajo; grajali bodemo državno na¬ redilo tukajšnje ali 't domovini, katero nasprot ujejo interesu delavskega ljudstva. Pod ločevali pa bodemo drage rojake iu svarili, da no bodo šli slepo v boj, ako jih bodo hoteli nahujskati brezbožni in delabojoči anar¬ histi. Svetovali bodemo Vam, dragi rojaki, vse najboljo; kar sami ve¬ deli no bodemo poprašovali bodemo odločno in učeno može za svet, in radi Odgovarjali vsakemu rojaku v listnici uredništva na razna Vprašanja. List naš prinašal bodo politično članke, spise delavcem poučno, tu¬ jo? hal p..) tor zanimive kratke povesti, vesti iz uriSo domovin kajšnje. Hvaležno bodemo sprejemali dopise > tor važuejo novico i/, Ameriko in zunaj; več tovarišev nam jo svojo podporo užo obljubilo, toda lo resnica nam bodo ljuba in nikukoršno pretiravanje. Vsak dopis mora biti podpisan d polnim naslovom, da so v dvomu lahko prepričamo o ist.initosti; laž in zavijanje listu več škoduje nego koristi in pri rms je lahko pisati resnico kor smo nvobodni. Društveno objav« sprejemali bodemo srčno radi. Naročnikom lista bodemo kako malo 11 -t vrste veliko oglasilo »nitrat zastonj natisnili. Nikakor pa no bodomo sprejemali osobnih na¬ padov in razžaljonj mod nami rojaki. Da nam bodo to vso mogočo Storiti, verjeti nam »meto povsem, dragi rojaki, sami smo delavci, katore naš jo usoda mnogo po svetu vodila; spoznavali smo razno narode, ljudi, šego in običaje, posebno so nam znano naše delavsko razmero in razmoro na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Dist nnš bodo socijalno poli tič o n, tor no bode nikoder na¬ sprotoval veri katoliški niti harodnostl naši iu s tem jo vso povedano. Veljal bodo za Ameriko do novega leta 1894 lo 40 centov, katera svota so nam lahko v poštnih znamk ih (starops) pošlje in tudi natančen naslov; za Evropo volja do konec leta 1 gold. Naročnino prosimo pla¬ čati naprej, ker otroško imamo velike, toda kapitala nobenega. Rojaki 1 naročujte naš list, edini dela vski list v sloven¬ skem jeziku, priporočajte ga in širite po tovarnah, livarnah in de¬ lavnicah, pb rudo* in premogokopih, z eno besedo: povsodi, kjer so trudi in ukvarja slovenski delavec. N EW VOUK, dne 20. septembra 1890. Ani. Logar, Jos. Hodim, ran Sak ser, rnložullti. Kriza. Žalostna in pretresajoča jo beseda kriza v trgovskih krogih in ban¬ kah; a šo veliko hujša pa jo njena poslodica mod delavci po tovar¬ nah, rudokopih in pri obrtnikih. Kaj jo kriza, kaj pomeni beseda kriza? Kriza jo doba, v kateri po¬ stano vse delovanjo in poslovanje mlahovo ali colo preslano v trgovini, bankah in podjetjih; nasledki krizo *o bančni polomi in po njih trgov¬ ski in drugih podjetij. Trgovsko in poslovanje bank si jo treba tako-lo predstaviti; Banko de¬ lujejo z njim zaupanim denarjem na razno načine, kjer se vodjem bank in upravnim odborom dozdovn večji dobiček, tja posodijo ali zalagajo njim zaupani denar. Prebrisani trgovci z malimi svot urni domlra pri- čtio trgovino, pretkani skozi in skozi, pridobe si zaupaujo bank ali tako- imonovani kredit. S pt.ujim douar jem spušča jo so mnogokrat v strmo¬ glava podjetja, aleo so jim posreči, obogato v kratkem času, ako ne, ustavijo plačila in to se imenuje fali- mont. Po navadi jedcu ali dva fali- monta bogatim bankam no store do¬ sti škodo iti ako jo tudi narode za¬ molčijo jo, da no vzbude nezau¬ panje vložnikov, kor ako bi banka slabo špekulirala, oziroma gospoda¬ rila, odpovedo jej vložniki denar iti ako notna dovolj rezervnega zaklada jin kredita pri drugih bankah (kateri pO navadi usahnit pri slabi Spolnila eri j i), postano banka idvolveutna ali ustavi plačila., posladek je falimont in ako to stori več bank, nastane dc- tiarua kriza in to jo lahko mogoče, ker banka banki pomagiV. in jo tudi prisiljena, kor mnogokrat tin Ve kam z denarjem, tor gi da drugi banki za pol ali četrt odstotka dobička. Vse trgovstvo in večja podjetja pa deluje z bankami ali zarodi, kateri denar sprejomajo, dajo na posodo X>roti intabulaciji, na čoko rili monjico in ako banko nimajo donara, nema ga trgovec, notna ga podjetnik, no t ivarnar, no obrtnik, poslodica je, da vso zaostaja, gotov donar pri¬ manjkuje, nozaupanjo nastnno splo¬ šno in kriza jo tu. Nihče pa no čuti krizo huje nogo dolarci po tovarnah, pri podjotnikih in rudo¬ kopih; projo sami niti no slutijo kaj so za hrbtom godi, kar naenkrat jim roče poslovodja: jutri ne bodemo več eh lali, imamo obilo blaga; da ga no moremo v donar spraviti in več po¬ dobnih izgovorov najdejo. Ni pa ros, da bi imeli preveliko zalogo blaga, kor kapitalisti ali bo¬ gataši so provoč providni, da bi pu¬ stili preveč izdelovati, kor prvič jim jo za lastni žep, da bi mnogo donara izdali za dolo, katero bi moralo le¬ žati, drugič nečejo nikedar javno priznati, da imajo obilo izdelkov, ker to bi znalo cono znižati iz delku in naravno znižati ka¬ pi ta 1. špekulant jo prefrigan, njemu so ne godi kakor kmetu, pri katerem so pridelek vidi, iu ako ga ljubi Bog blagoslovi, da mu poljo obilo rodi; pritisne ga vse, da mora ce-' noje prodajati, češ saj je obilo pridelka, dobra letina jo biia lahko, colo mor a to ceno prodajati. To no pripušča špekulant, celo z da¬ jejo veliko zalogo, samo, da jo cena visoka; lo edino kadar hoče svojo lastno delavce, kateri so mu iz¬ virek bogastva, brez katerih bi ni¬ koder no obogatel, pritisniti pri za- Čeno odreti jih) takrat javkajo: obilo imamo zalogo, kupčija no gre, tnozdo pritrgati ali odpustiti t Lotos smo itneli v Ameriki veliko gospodarsko krizo in to radi pomanj¬ kanja gotovega donara in veliko od- povodi novcev od bank, nezgodo jo povišal falimont nekatorih bank in negotovost glodo monjovanja iu pro¬ stega kovanja srebrnega donara, o katerom hočotno šo spregovoriti; po sledica jo Blodila drugi iu velikansko štovilo dolavcov, žalibog tudi Sloveu- cov postalo jo brez posla. A no lo to, tomvoč mnogo podjetnikov, katori »o bili v zvezi z napolpolom- ljonimi bankami, so namesto gotovi denar, dali delavcom čoke; banke pa,- ker tovarnarji in podjetniki niso imeli naloženo dovolj gotovine, ali niso itneli kredita, niso hotelo to čeke polno izplačati in so odtrgalo po 20 do 25 od sto; v trinogih Slu¬ čajih so našo ljudi tudi goljufali za krvavo zasluženi denar. /n\ take slučaje priporočamo našim rojakom, da naj so obrnejo do nas iuj nam zaupajo, rešili jim bodemo za¬ služek kolikor mogoče in to brez lastnega dobička, ker sami vemo kako žalostno je, ako je treba zgu-j biti od točko zasluženega deuarn. Nočemo so hvaliti, ali reči smemo, da smo nekaterim rojakom tu izpo¬ slovali, da So pri čekih od sto dolar¬ jev le 25 do 50 centov zgubili; mi nismo iskali niti zaslužka niti hvalo, temveč si v dolžnost šteli, pomagati rojaku, slo 7 eoskomu delavcu, in ako katerega rojaka, dasi mu ne želimo,, zadene žalostna osoda, obrno naj so na nas, pomagali in svetovali mu bodemo prijateljsko najboljše. vaj tudi podvojeno. Matokjo so je roba zunaj toliko ukvarjati in trii'iti z dolom, nogo tukaj v služ¬ ba! j>o velikih mestih iu povedati miruno takoj, ako deklo no zna an- lo >i ali nomški, ni joj računati na me no službo. Ijiko se plačuje tu, lahko liaVo- doi i v par vrstah. Dobra kuharica zasiiži si v roclkih slučajih 25 dotar- a mesce, a mora jako fino ku- ilmgo kuharico, katoro imajo j kuhanja tudi prati in likati roga dela opravljati, znajo ra- iti na Bi,do .18 dol., a dolati jo Ijonja jo za douar hit obilo in da v Ameriki ni poslom pot z roža tv i pb trošena. tre p od ranega jutra do 10. »li 11. v n č. Dok lota, katera so v pomoč go udinjam, imajo obilo dela, toda zas ižok tnalokodaj presega 12 dol. /u> dekle za Službo vpraša, ka- i o jo po navadi zato nuvlašč na¬ pi: Ijoni privatni uradi pošljejo (so vo la ne zastonj), povedo jej, da ni velko dela in osobe no povedo nn- taivno, ako jej za 8 osob povedo, go¬ tovi jo presonoči pri nastopu službe 12, ikri no več osob; to pa zato de¬ luj« da so služkinja takoj no pro¬ sti ;i obilega dela posebno perila. Nnbujše trpljenje imajo služkinjo, kaljre morajo prati; perila so Ame¬ rik {turi navajeni poslu dosti name¬ tat in so povsodi doma pero, pona- vfti v pondoljok. Ni so služkinji za¬ im: ti, da bi joj domače hčere poma¬ ga) , o tem ni misliti. V občo pa mo urno reči, da ženski spol veliko pn k tukaj delo dobi nogo moški, dač šo službo zelo različno in da o dok ih službah akoro govoriti ni. -—- i »Vouke so-po navadi selijo med bedi (n tam lahle'- bolje rim- Pogled po svetal A mori kil. Kongres v :, - ftTashi.ngtoy<'i* še vedno ni na čistem glejijo prostega kovanja srebrnega donara in b.-le to vprašanje šo lo meseca decembru, re¬ šeno. Dokler so to n0 zgodi, n' upati na boljšo čase v Ameriki. Kny hna priti na dnevni red tildi MoKinloyova carinska pogodba. Mnogo poiziodon- cev so jo izreklo za znižanje carino, ivslod znižano carino nastali manjši | državni dohodki, pokrili bi se /, dni gimi davki. Jedmi poslančev pred lagal jo v zbornici, da naj bi sij:: bilo od poildeljka 25 sept. na dalji' vsaki dan in sicer od II. ure dopolmim', do (i. uro zvečer; predlog jo bil si-glasno sprejet. Daljo jo semit potrdil imeno¬ vanje štirih poštnih upravniku v. Po slancc Do Armoinl jo izročil zbornici predlog glede »rejenja dohodnin¬ skega davka, njegov predlog zahteva, da naj so letni dohodki, kateri pre¬ segajo 10.000 dol. obdarijo; visokost ohdačotija naj določi zakladi urad, dohodki tega davka naj so uporabijo za pokojninski zaklad. Svetovna razstava v Gliilcs gi bo¬ de končala baje z velikim primanj¬ kljajem, govori so o več mibjonili. Nokateri prizadeti so prosili, m" bi ue bila razstava zaprta užo dni: i. okto¬ bra ter trajala do novega let , toda odbor in mestni zn stop se pj-otivita bodo zna suito- Ženski delavni spol v Ameriki, Marsikatera B ovenita doma misli kliko d-ibro jo tu v Ameriki in kako lopi so zaslužki, ako dolarje na av¬ strijski denar računa. Res jo, da se svota podvoji v avstrijski veljavi, tu pa nikakor ni tako računati, pri nas kupiš za dolar skoro toliko kakor zunaj za 1 gold. Delo pa jo tukaj, katerega od žensk v službah zahte jiij!>, 'Ueg6 r Večji h mestih. V Now iorku dobi deklo, katera so hoče truditi (prav z > prav uo mora) iu zna vsaj uOiušLi, kmalu službo, toda jo tudi večinoma kmalu zapusti; dokler so hej u ver j, da jo treba trdo dolati. Za hišiuo pa jo jako težavno dobiti službo, ako deklo ni angleščine zmo¬ žna. To naj si naš ženski delavni spol doma dobo zapomni, pretirali nismo nič. Res je, da so zaslužki doma majhni iu trud primoroma velik, toda, ako zna deklo dobro kuhati tudi po av¬ strijskih mestih lahko službo dobi in sicer no skoraj pod 10 glcb, poleg toga jo zunaj voo usmiljenja in pro¬ stega časa, da si služkinja lahko svojo obleko zašije nogovico itd. na¬ redi, kar tu ni mogoče. Praznikov za odihljej težavnega dela, tu razven Novega leta in Svetega dno ni. Žen¬ sko po kmetih imajo slabo plačo, toda ako pomislimo, da naš kmet doma šo t,o komaj ali celo no zma¬ guje; ker kmalu je ne bo domačijo, da no bi bila zadolžena, o tej krivdi so slovenski listi užo dosti pisali iu bodemo tudi mi o priliki našo ihneuje spregovorili. Kmetje planinskih de¬ žela v Avstriji in to jo tudi Sloven¬ ska, no morejo shajati več, ako ne- inajo lastnih otrok za delo; ženski posel stane limeto najmunjo 3G gld. na leto, a traka šo kaj v blagu dati. V Ameriki so vidi to jako majhen za¬ služek, toda treba je vso razmero v poštov jemati. Pri teh razmerah so ve, da posli niso Bog v6 kako ua dobrem ali ču- jojo so šo pritožbe, da jo itak dovolj sirovi posolaki red na Kranjskem, nekaterim gospodarjem ,,premehak” in so jo celo v nekom listu pisalo, da bode treba v deželnem zboru ,(po¬ praviti”, so Ve, da poostriti ga. A mi imamo malo upanja, d.i bi dan¬ danes celo mogočo na željo kukoga požrešnega grajščaka ali surovega upravnika uvel ,,bio” in ,,zapor”, po¬ sebno ko sespomitija tlako iu dese¬ tino. Hvala Bogu, da drevesa ne ra- stojo v nebo. Slovouskim dekletom odkrito po¬ vemo: ako niso siuuostalno v kuhinji in drugih delili tor no znajo nemški iu ako neinajo svojih ljudi tfi, naj si dobro premislijo som hoditi, ker trp¬ ini zahtevi. t’idn , f .. A i stavi proti znižani vstopuini, prodno bodo vso v zaboje pospravljeno, tra¬ jalo bodo gotovo še it—-4 tedne. V južniAmoriki bojev in revo¬ lucije ni konca in kraja. Parobrodi ustašev so so približali lukam Rio do Janerio, Santos in drugim, ter pričel naujo straljati, toda njih vojakov niso mogli izkrcati na kopno. To dni so vrši ravno pogajanjo mej braziljan- sko vlado in admiralom Mello, kateri jo Tišji poveljnik revolucijskih vojnih ladij. V velikem strahu so posebno prebivalci v Rjo do Janerio, da no 1 vojui parobrodi ustašev zopot no za¬ čeli stroljati na mesto. Iz Montevido so poroča 20. sept.: Ustaški vojni parobrodi so zopet za¬ čeli Streljati na llio do Janerio. Bko- ila jo Velika, več Žonti in otrok jo ubi¬ tih od sovražnih krogolj. Admiral Mello jo izdal na brazilijansko ljud¬ stvo proklamacijo, v katorej pravi, da je sedanji predsednik republiko Poixota, le vole 1 korupcijo prišel na krmil ■, ter hoče Brazilijo vladati ab¬ solutistično-1. j. samovoljno. Stirji člani braziljansko zbornico, kateri so na krovu ustaško vojno ladijo „A(jui dan” so podpisali to proklamacijo. jejo ta čin Humuncctn in to iz palič¬ nega sovraštva. Koliko je na vsem lem no moremo sodili, ker nemarno poročil od zunaj. V mestu Pragi jo položaj postal zelo rosen; avstrijska vlada jo dela to mri'lo v j.rnalo obsedno slinijo” in to i. u .'.roka, da bodo lahko nekatero mladočoško voditoljo kaznovala. V obs('diiont stanju prenehajo porotne obravnavo iu sodijo sodniki sauii o usodi človeka. Na Češkimi so Minilo- ' čelii zadnje čašo pri narodu pridobili jako veliko zaupanje, posebno ker so v državnem zboru zahtevali občno volilno pravico, kar jia vladi hi všeč. | < !e|o govori se, da namerava dunaj¬ ska vlada poklicati deželnega mar- 1 ila na Dunaj, deželno politično upravo pa izročiti strogemu” gene¬ rali. Da pri takem postopanju no grž , vs>- gladko jo umevno in prišlo je do izpa dov, vojaki so celo vabili orožje. Dijakom se jo prepovedalo, da no sin.-jo biti čez 8. uro zvečer zunaj. Več listom je prepovedano .uiidaljno izhajanje. Zadnji dan celo čitaifto, da namerava vlada vso plodonosuo in na jveč krvnega in denarnega davka plačujooo češko v obsedni stan dati. Zaprli so brata dr. < Iregorja in zatrli velik list »Narodne Novino”. Na Dunaju So zaprli 23. sept. . I ! anarhistov. V njih stanovanjih in simjališčnih prostorih jo baje policija našli bombo. Tudi v Bfinu na Moravskem so dna 24. Sept. zaprli (58 osob, katori : «) člani neke tajilo družbe. Policija trdi, da so tudi ti ljudje anarhistj in so v zvozi z onimi na Dunaju zapri gmi ^društvenih prostorih jo našla FJ> J. Jf i • ,? i.n j i Evropa. Oči časnikarjev obrnjeno so zadn jo dni na Veliko vojaško vaje. Ravnokar so minolo velike vojaške v Oiinsu na Ogrskem in sicer So'Lile tako velikansko kakoršnih v Avstriji še ni bilo. Pri vojaških vajah jo liil navzoč cesar Pran Josip, nemški ce¬ sar Viljem in saksonski kralj. Vojaki so so skažali izvrstno ter so hrabre prenašali vso težave, lo o poveljnikih ni čuti posebno hvalo. Zgodilo pa se je tudi kar je grajo vredno: Vojaki »liso bili dobro in v pravem času s hrano preskrbljeni; no to je stara bo¬ lezen, v Avstriji niso še v tem na pravom stališču, dasi so to pikro ču¬ tili lota 18(iG in v Bosni. Vladarji so .so jako pohvalno izrazili o vajah. Amorikanski časniki so vedeli po¬ vedati, da so jo avstrijskemu cesarju po življenju streglo in sicer ko se jo vozil k vajam v G umi, da so bilo šino nll isti progi odtrgano. Pripetilo so ni nič hudega, ker jo bila poškodba tira preje popravljena, prodno jo pri- clrdrai dvorni vlak. Madjari pripisu- stvari. Nek časopis omenja, da se, jim agitacija za splošno volilno pra¬ vico tako zob* v greh šteje. Na N o m šle etn so bilo lotos tudi veliko vojaško vajo irt sicer v nokda- njih francoskih pokrajinah. TMelcžil so jih jo cesar sam, kot gost pa jo do- šel italijanski kraljevič. Z uspehom vil) jo bil cesar zelo zadovoljen, ni¬ kakor pa no z udnnostjo prebivalcev teh pokrajin. V Strassburgtt so na¬ pravili o tej priliki,odlični” meščani ° 1 voliko pojodino, h katorej so cesarja ‘i 1 povabili, toda odklonil jo nekaj raz¬ žaljen vabilo. To jo najboljše zname¬ nje, da Alzačanjo šo niso tako udani Nemci kakor nemški listi pišejo. Bivši nemški železni katicelar Bis- murk jo zbolel, toda tudi užo okre¬ val. Ravno ta bolezen jo prouzročila, da so mej njim in nemškim cesarjem postali odno.šaji boljši. Carinski boj mej Nemčijo iu Rusijo jo vedno na dnevnemu redu Nemci zagotavljajo, da so Rusi zelo prizadeti, Rusi pa vedo povedati, da so Nemcem tribi godi, posebno pri vsakdanjem kruhu, ker jo cena žitu zelo poskočila zaradi visoke colnino Nemška oholost kaznuje luštne po¬ danike z dragim kruhom. Iz BerOlina se poroča 24. sept.: Bliski car nainorava prcdstolonnsled- nikom imenovati volicega kneza Mi¬ haela, fo jo najmlajšoga sina. Oba starejša sina nomata istih lastnosti« katero hoče car imeti od bodočega ruskega vladarja. Izluiz i>iiroln‘ofloT, kateri prihodnji teden iz Nov/ Yorka odpljujejo: V Bremen ,,'Elbe”, v soboto 30. sept. ob 0. zjutn; vozi 9-—10 dni. „ „ „AUer”j vtorck 3. oktobra ob 11. zjut.; Vozi 9—11 dni. V Hamburg »Columbia”, v četrtek, 28 sopt. ob 7. zjutr. vozi 8—9 dni. V Hamburg „Rbaetia”, v soboto'30. jsept. ob 9. zjutr., vozi 11—14 dni. V Autiverpen „Nordland”, v sredo 4. okt., opoludue. Vozi 10—13 dni V Havve „Ln Bourgogno” v saboto, 30. sopt. ob 7. zjutr. Vozi 8—9 dni. V Rotterdam ,, Amsterdam” v saboto 30. sept. ob 9. zjutr. Vozi 10—12 dni n I JSUTKHKD AT TIIK POST OFICK AT NRW VOUK. N. V. ANI) ADM1TTK1) FOH TllANMMIH- SION TIIUOUO THE MA1L A8 BECOND GLASB M ATT KR. __ -.GLAS NARODA” List slovenskih delavcev v Ameriki Jalnlcljt: A. LOGAR, J. REMS, P. SAKSER. Urednik : Publiolied bjr P. SAKSER. A!!« E. 72 St. N ew York N. Y. City. List volja do konec leta 1803: za Ameriko.40 centov za Evropo. 4 golil. Na loto velja list za Ameriko $ 1.50 za pol leta.* • • • $ • ,r> za Četrt lota. ■i’ -40 En Evropo zn colo leto. .... 4 gld. „ „ ,, pol leta.2 „ „ _ » frdrt .1 „ „Glas Naroda" izhaja vsako sredo. Z» ogluso do 10 vrst bo plača 40 centov. 7 . 0 , mrlvftSko Objavo in zalivalo bo plača 40 ciov. Dopisi broz podpisa m oHobnostl bo no spreje¬ majo. Denar naj bo pošilja po poštni nakaznici (Mo- noy Orderft). Dopisom In pošiljatvnm naredite naslov : .Ji! Lis Naroda’' C«, K. T2n:l. Sl. NdW Vni'k i1ly. Alco jo poročilom verjeti, namerava ruski car odpraviti „knuto" ali bi¬ čanje, dosodaj kuuta ni prizanesla niti ženskam. Skrajni čas je, da so odpravi ta barlmričua kazen v sicer mogočni državi. Zveza moj Pran ei j o in Rusijo so vedno bolj utrjujo, posebno jo obe državi žalilo postopanje Nemčije pri letošnjih velikih vajah. Francija je dovolila Rusom napraviti na otoku Korsika stajališče za vojne paro- brode. Rusija namerava tudi napra¬ viti vojno pristanišče v severnem morju ter so na ta način Nemčiji bližajo. Vso to Nemce zelo jezi, bo¬ jazen prod Francozi in Rusi imajo veliko, dasi jo no priznajo. Na Francoskem so socijalisfi pri volitvah v zbornico poslancev pri¬ dobili nekaj sedežev. Tudi znamenje časa! Veliko hrupa je zagnal po nem¬ ških časnikih slučaj, da bo vjeli na neki angleški ladiji dva Francoza ter ju priprli, češ, da sta vohuna, ker ho našli pri njih površno zaznambe s svinčnikom od utvrdbo Cuxhnvena, Holgoland in br.lrij v severu morskem kanalu. Odpeljali so ju v Berobn. | v Evrptd.k • 1 1 '."<• ~ \ ruje, prikazala -e je v Hamburgu kjer jo več ljudi zb Golo in tudi Umrlo. A' Potrburgu so jo pričela širiti tudi moj bogatimi ljudmi tor vsaki dan po GO ljudi in tudi več zboli in umrje, na Ruskem je lotos mnogo ljudi ta nalezljiva bolezen tirala v prezgodnji grob, V Pešti na Ogrskem so tudi kolera širi in je nastala velika boja¬ zen,moj ljudstvom. t,Slavcu” manjka za današnjo razmere in to jo: člani bi morali po veliko več zanimati za skupno delavsko vprašanje, kar velja tudi »katoliški družbi”. S sa¬ mim petjem in veselicami ne bodo delavsko vprašanje nikdar rešeno; temveč treba je izobražbo in v nekaterih vprašanjih, katere hočemo polagoma protresavati v tem listu, skupno postopati z drugimi delavci. Čas zahtova to in sicer skrajni čas. Dalje imamo v Ljubljani »Delav¬ sko izobraževalno društvo”, katero deluje popolnoma na mejnarodni so¬ cialistični podlagi. Društvo se giblje zadnja lota bolj živahno in se bode tudi vedno bolj gibalo, ker socijalno vprašanje vedno bolj trka na duri posameznikov, dežela in držav. To društvo pa slovenski jezik preveč od¬ riva, dasi priznam, da ima več udov, kateri tega ne ume, toda ako bi se bolj posluževalo slovenščino in lfe bi nasprotovalo toliko verskim resni¬ cam, bi našlo gotovo jako veliko več somišljenikov in udov. V naših kra¬ jih je narodno vprašanje, dasi je so- cijalnemu škodljivo in nasprotno le še na površji in tudi je naš narod ve¬ ren narod, kateri ne moro sprejeti mejnarodne socijalno principe v lob dveh točkah. Krepko se poteza to društvo za interese dolavcev, ter va¬ ruje svoje člane, ako so prikrajšani v njih pravicah. Goji tudi potje v slovenskem in nomškom jeziku, ima mnogo časopisov iu spisov socijal- nega obsega. Omenim naj šo strokovno društvo tiskarjev, katero posluje nad petin¬ dvajset let; ono zelo skrbi za svoje člane o bolezni, brezposelnosti, na potovanju, onemoglosti in starosti, za vdove in siroto ter daje lopo svoto za pogrebe svojih članov. V zvezi jo to društvo z vso Evropo, ima obilo premožeuja nabranega od samih čla¬ nov in sicer blizo petnajst tisoč gld., dasi daje veliko podpore. Ima lepo urejeno knjižnico iti plače; v««,- ti¬ skarji so člani društva. Za dru- - de¬ lavce bo ne brigajo in tudi no s'.« bo- eijaluo vprašanje. — ; JPt Delovanje drugih delavskih dru¬ štev mi ni povsem znano; to pa volu, da smo v Ljubljani in sploh na.Slo- vonskem v socijalhcm vprašan ji zelo zaostli in da tovarnarji, podjetniki in tudi država sama lop dobiček žanjejo od neslogo delavsko in njih zelo slabo plačanega dela. Pri nas so ljudje, kateri količkaj zaslužijo, se že nečejo brigati za delavski stan in njegovo težnjo, misleč si: »jaz imam kruhek, drugi naj si ga pridobe kakor znajo in vodo”; ali mnogokrat so nad temi maščuje osoda in pridejo od stisue- nih podjetnikov iz dežja pod kap, potem ko čutijo pa tožijo o slabih časih in postanejo dobri socijalisti. Pretiral nisem nič, niti imel namen koga žaliti. Želel bi le, da bi delavci složno postopali tor terjali za delo plačilo in človeku dostojno življenje na kojo pravo imamo vsi. Listu pa želim in upam, da se bode širil ter ga čital in podpiral sleherni sloven¬ ski dolavec. K. D. Z Dolenjskega 12. sept. Veseli smo bili ko smo tvojo pismo prejeli, posebno nas veseli, da nas nisi pozabil in da res nameravaš iz¬ dajati list, kateri bode pisal za nas uboge stiskane delavce; za ljudi, koji imamo slabo stališče, a niknke pravice. Govori in piše se sem in tja o podpori za delavski stan, toda ostane le pri lepih besedah in praz¬ nih obljubah. V državnem zboru se mnogo govori in prepira tudi skle¬ pajo zakoni, a za delavski in kmetski stan malo ali colo nič ugodnega. Po¬ stavo glede prisilnega zavarovanja dolavcev proti nezgodam in bolezni, niso prav urejeno iu to zato ne, ker so jih delali gospodje, — no delavci. Ti gospodje no poznajo naših težo ij, ali jih poznati nočejo, namesto, da bi bile naradbe nam v korist, so le naše težnje; obilo plačila, pa mala podpora o bolezni in koliko če sit¬ nosti preduo so dosežo. Na zdrav¬ niško pomoč troha jo dolgo čakati in v nesreči bi človek lahko preje poginil, prodno se sicer dobro pla¬ čanemu zdravniku k bolniku zljubi, to menim o delavcih izvon mesta. Foo enakih slučajov bi lahko navol, sljuj e j 0 od dolavcev vsako minuto in vso moč ko pa delo količkaj popusti, odupste jih za kako tedne, da na lastno stroške čakajo -—»boljših časov!" Ali ni to skrajna nesramnost! Q 0 . spodje bogataši brezposla po lepih dvoranah z vsemi potratami- , Ijonimi postopajo, privoščijo s - j boljša jedila in drago pijačo- a A .hit 4 ’ dolgi čas preganjajo vozijo So ,i pih vozovih, v katera so vprežen;V goceni konji, ali šetajo p 0 ne J/® nih toplicah, mnogokrat z . in jako potratnimi vlačugami in p?° f lr kamiv družbi; njih mravlja alfS,/ čela, t. j. delavec, kateri ji m b 0g J / skupaj nanaša, pa v »mrtvi sezijj- m fl brezposelnem času, brez lagtr no ki z družino vred pomanknnj 0 tr . ali pa vživa s trudom pr. dobljeno d larjo. To pa se godi bodisi v bodni Ameriki ali do zob obor Evropi in v toliko hvalisanemti, .tih A# 1 8T( ožei tu jiF Jo« P li •I LEV t IGaMbUpAUIiS ] like”. Zastopajoč itereso, marljiv* prodnemu stoletji! O ironija Korupcija cvete v Ameriki pod vsako vlado, b< diši republikanska ali demokratsk V*' Tukaj inali donesek b korupciji; G< ^ spod lo meščani zjedinjeuth n m eri k Miških, držav in nosijo koder svojo sodbo ir,- vršujojo bolo čepico, katere pokrivajo glavo in obraz, ter imajo lo luknjica za oči. Zadnje dni oglasili so so ro¬ pot na več krajih in sicer poročalo s« je listom iz Memphis Tonn. 18. sopi.: Moj tukajšnjimi pridelovalci pavola in izdelovalci žganja, vlada neka po- sobna bojazen, posebno po severnem Mississippiju, zaradi povelja »belo čepic”, v katerem zahtevajo, da no smejo gospodarji pavolo prejo čistiti in prodajati, prodno cona za deseti centov no poskoči. »Koilor ne bodo ravnal se po povelji, bodo usnirton”, brati jo na listili nalepljenih na jav¬ nih krajih. Ta naroba bi bila, ako bi so morala izpolniti, tnarsikatctmi pri¬ delovalcu pavolo, denarna poguba in mnogo so jih jo obrnilo na govor- norja Stone-ja za pomoč. — Isti dan se jo poročalo listom: Ednuiml Burko bil jo včeraj zvečer v bližini svojega doma iz zavetja ustreljen. Sumi so, da jo žrtev »belo čepic”, kor jo bilo Burkoju večkrat preteno, da bodo usmrten, ako no bode s svojo ženo v sporazumu živel ter isto bolje Cenil. Linčanje, ali po našo bi rokli: ljudstvo samo kaznuje hudodelnikc, širi so v Ame¬ riki od dno il i dne iu ni ga skoro dno, da no bi bilo citati o linčanju. Izobražen človek n kakor no moro zagovarjati to započetjo, ker mnogo¬ krat se lahko pripeti iu se je tudi že pripetilo, da jo bil popolnoma nedol¬ žen človek linčan in to edino le za¬ radi gole sumnje. Po navadi razbur¬ jeno ljudstvo hudodelca obesi na bližnjo drevo, mnogokrat pa tudi ustreli, večkrat z silo uloini v ječo in lmdodelnika ali na jirostoru ustreli, zvlečo na prosto j n obesi. Seve, da 8e P ri takih prilikah tudi bojuje s policijo ali jetniško stražo, po navadi zmaga ljudstvo. Večinoma jo bilo zadnjo dni linčanih zamorcev. Iz Oarolltona Albama poročalo R< jc 16. sojit. o groznem linčanjih katerega žrtev so Lili štirje možki in .ledna ženska, vsi zamorci. Miuoli te- ' cm 80 kila zapaljona in do tal vjie- Rdjorni skladišča jmvolo J. AVooda. a sumu so bili hudobnega čina štirje zamor ei možkoga Hpola in jedna žen¬ in, tor bili odpeljani v preiskovalki tpor. \ četrtek večer bil jo jetnik jiičnr obvesten, da jo na ulici noka osobfti katero mora v zapor sprejeti; komaj jo odprl vrata, obkolila ga jo množica, oboroženih ljudi tor mu h smrtjo pretila, alto no izroči ključev od ječe, na kar ho jo ndal tem nočnim obiskovalcem. Ljudstvo ho jo takoj podalo v celice kjer so bili imenovani zamorci zaprti, tu jo večkrat nanje ustrelilo in ko jo bilo prepričano, da so vsi do smrti zadeti, zapustili so jetnišnico. Zatrjuje se, da so jo jedon zamorcev udal storjenega zločina To jo bilo drugo linčanje v osmih dnevih v tem kraju, bil j 0 namreč linčan blizu Pickens County zamorec Joe Pl« 1 Jd po imenu, kateri jo baje umoril soprogo belega farmerja; ljud¬ stvo ga jo obesilo na bližnje drevo. Pne 17. sept. so bili trije zamorci bratje od ljudstva iz ječo izvlečeni in obešeni in to v mestu Ncw Orleans. Brat teli zamorcev po imenu Julian, jo v potek blizo imenovanega mesta iz maščevanja ustrelil sodnika Vak. Estopibal ter ubežal. V nedeljo so za¬ prli dve sestri, mater in tri brate Ju¬ hami, krivi so bili potuhe, ter neki vedeli za skrivališče morilca. Krvo- željno ljudstvo jo hotelo tudi mater in sestri usmrtiti, toda tej želji so so uckMori proti vili, ter so žensko samo bičali. Ko so ljudjo pravega morilca 4o iskali v bližini Čamp Parapet, pri¬ šli so tudi v hišo zamorca Jalni AVillis ter zahtevali od njega, da jim pove kje je morilec Julian skrit; zatrjeval jim je, da mu ni znano, toda podrli so ga na tla in po njem hodili tako dolgo, da jo umrl. V noči okolu 1. uro shirali so se oboroženi zamorci v Onmp Parapot, da bi udarili na belo¬ poltim sovražnike, izmed katerih jo mnogo zapustilo svoja stanovališča. Puc 19. sept. jo usoda linčanja do¬ letela 23 letnega zamorca v Birming¬ ham Ala., kor je na surov, nesramož- ljiv način napal neko gospo. Isti dan jo razjarjeno ljudstvo udrlo v ječo, kamor jo policija lopova utaknila, iz¬ vleklo ga na dvorišče in tam na kol obesilo. 21. sept. bila je prava bitka moj meščani in milico v Roanke. Povod bitko je bil se ve, da zopet zamorec Robert Smith. Lopov jo z zvijačo »pravil soprogo farmerja Bishopa v neko klet, ter jo tam tako dolgo da¬ vil, da je nezavestna obležala, jo oro¬ pal in zbežal, toda kmalu prišel pob¬ očij! v roko, katera gaje od vel a v.za¬ por. Ljudstvo zvedši o teni činu, so je zvečer pričelo oboroženo zbirali in okolu 300 mož je prišlo pred ječo ter zahtevalo, da se jim lopov izroči in ga sami kaznujejo. Milica postavila se jo v brau in boj se jo pričel; na strel milico padlo je 11 napadovalcev do smrti zadetih, drugi pa so se ustrašeni razpršili, toda kmalu zopet s srdom napah jetnišnico. Vse prigo¬ varjanje majorja, poslanca in drugih gospodov, da naj no rabijo sile, da lopova ni več v ječi in ne otidozaslu- žoni kazni, ni bušnilo nič; ljudstvo je kljubu temu udrlo v ječo, a lopova ni bilo več notri. Razsrdjeuo ljud¬ stvo jo pričelo iskati lopova in ga kmalu našlo na obrežji reko v var¬ stvu dveh policajev, katerim ga takoj vzelo in obesilo na bližnje drevo, truplo s svinčenkami pa tako razstre¬ lilo, da jo bilo rešetu podobno in na¬ posled še zažgalo. bataljona je pat sto mož postalo žrtov zvestega ter težavnega službenega spolnovanja. -— Po navadi so kolera 7 * jY ropo iz Azije pritihotapi, ker tam ima svojo gnjozdo in se hitro širi, po¬ sebno kor ni snage, ne zdat.no zdrav¬ niško pomoči. Lotos se jo zopet tudi po Evropi prikazala in zahtevala do¬ kaj žrtev. Ovojni umor. ( Iz Pittsburga Pa., so poroča dno 2f). sept. V mestecu Calamity dogo- Jil se jo včeraj grozen dvojni umor. Soproga proiuogokopa A. Reese bila je na prostoru mrtva, mož pa jo zelo težko ranjen in ni upanja, da okreva. 1 olicija je kmalu zvedela, da so ta zločin prou/.ročili anarhisti. Jednega morilcev po imenu Marsden jo vjela na beg d in je sedaj zaprt v County jotnisnici na "\Vest Elizabet, družega lopova po imenu Brice, še niso vjeli. Marsden in Brico sta vodja anar¬ histične družbe, katera je mej onda- šnjimi delavci zelo razširjena, /ona Reese je na način zvedela vse tajnosti to dtužbo in zaradi tega so sklenili anarhisti, da mora biti od¬ stranjena, da popolnoma odstranje¬ na ali bolje rečeno usmrtena. Mars¬ den in Brice sta imela nalogo sodbo izvršiti Morilca sta preje vso po¬ trebno ukrenila za njun beg v Ka¬ nado, kjer sta nameravala šo nekaj državnih poslovij z dinamitom v zrak pognati. Bolicijst Mohafoy zagotavlja, da je žul pogovor tried Masdenorn in l ri- eom, v katerem sta poudarjala po¬ trebo „s poti . spraviti” zaročenca Recs. Umor se je dogodil na cesti, ko sta Ross in soproga se vračala domu od obiska znanca. Marsden je danes obstal svoje de¬ janje iu pripoznal, da jo sam ustelil na dvojico Reese. Mašim čitatoljom podajamo v na- Nemcev pri Sedann, nastal je veli- šem prvem listu sliko, ktero name- kanski nemir po Tsej Francoski. Ro- ravamo tudi v prihodnjo sem in tja prinašati. Bilka predočuje kako ljuto jo razsajala francoska komuna v Pa¬ rizu lota 1871. Ko jo slavohlepni co- sar Napoleon III. bil ujet po zmagi publikanci, monarhisti in komunisti vsak jo po svojo delal. Komunisti so tudi vladali nekaj časa, ali bili prognani kasneje od republikancev- Razsrdjouo ljudstvo jo zažigalo tuja ra poslopja, razsajalo po ulicah in vse mogočo nčinilo. Prizaneslo pa tudi ni umotvorom, ter je prolmhlo veli¬ kanski vendomski stolp kakor kaže naša slika. Na Francoskem pa še dandanes ni vse v redu in republika jo zelo oma- A % | - | •; l r' s \ / -t, ' i$| S .. '■• I ’ ' ■ 'O u v ■ s pr ' /EL, : L«? as##* . "-/'V -: 5 ?* Mi Kolera v, Meki* Meka jo mesto v Aziji, kjer poči¬ vajo ostanki turškega preroka Mo¬ hameda, kateri kraj mora obiskati vsaj enkrat v življenju vsak Molm- uieilnn, ako hoče priti Alahu v na¬ ročje, zatoraj ni čuda, da vsako leto na tisočo iu tisočo Mohamedauor tja roma. Lotos je meseca maja iz lu- nisa in drugih pristanišč nad 9000 romarjev šlo v Meko, od teh so je pa komaj polovica vrnila. Pri njih po¬ vratku pričakovalo jih jo nad dva¬ najst tisoč osob v tuniškem prista¬ nišči tor so želeli videti svojo sorod¬ nike, znance iu prijatelje, a tu so so godili srce pretresajoči prizori, ko so otroci iskali starišo, ženo može in so¬ rodniki svojo ljudi, toda zaman, vo¬ lilo jih jo pobrala tam — kolera. Doživeli so pripovedovali grozne do¬ godke. Koncem junija t. 1. bilo jo okoli sveto gore zbranih blizo sto tisoč romarjev, da so prod vstopom na sveto .pesto, culi slovesno pridigo. Mnogo teli poslušalcev je ležalo s smrtjo se borečih. Sveta gora in n, o okolica bilo sti podobni bojnemu po¬ lju, nesrečnih žrtev morilke - ko¬ lere. Nikdo si ni upal blizu, vsakdo so je bal za svojo kožo. Naposled jo vlada poslala sodem sto mož brojeoi turški bataljon vojakov s poveljem, da imajo pokopati mrtva trupla m rešiti še pri življenji ostale. Od tega V Barceloni na Španjskcm jo ne neki mož, baje „anarhist”, prou- zročil veliko hudodelstvo. Dno 23. sept. bila jo v Barceloni velika vojaška parada, katero jo nad¬ zoroval vrhovni poveljnik Martincz de Čamp. Tik pred poldnevom je stal ge¬ neral s svojim štabom t. j. višjimi častniki, na strani velikega trga, v sredini mesta iu dofiliranje se jo baš pričelo, kar izmed obilice ljudstva' prileti — »bomba”-—-in so razleti. V štabu je nastal nered kakor tudi v vrstah vojakov; čez trenutek pade druga bomba moj štab in ravno pod konja generala. General je padel na tlak in konj z razbitimi udi nanj, tudi štabni po¬ veljnik 'Časteh vi jo pal ranjen raz konja. Vojak od meščanske gardo zgrudil se jo mrtev na tla in petero drugih težko ranjenih, kateri bodo najbrže umrli. Dofiliranje bilo je pretrgano, ve¬ čnim vojaških vrst jo bila v neredu. Ranjeni general jo zapovedal, da naj so defiliranjo nadaljuje, na kar so ga v bližnjo hišo prenesli. Zdravnik je takoj obvezal generalu rauo na steg¬ nu, odrto hrbtišče in več ran na nogi. Nato sc jo general povrnil k svo¬ jemu štabu, vsel na voz in ukazal ostalemu dolu armade defilirati. Ka¬ sneje je brzojavilo naznanil kraljici o slučaju z opombo, da njegove rano niso nevarno. Moža, kateri je bombe vrgel, pri¬ jelo je ljudstvo in izročilo policiji. Pri paradi je bilo obilo občinstva navzočega v vozovih. Vsled razstrel¬ ilo bomb splašili so se konji in dir¬ jali mej ljudstvo. Več štabnih oficir¬ jev jo padlo raz konj, kateri so zdiv¬ jani drli mej ljudstvo. Dvajset osob jo bilo težko ranjenih od splašonih konj, več pa lahko poškodovanih. Zločinec, kateri je bombe vrgel se imenuje Pallas ter je na svoj zločin ponosen. V njegovem stanovanju jo našla policija mnogo rovolucijonar- nega berila. Dva moža, katera sta ž njim stanovala iu baje pomagala pri izdelovanju bomb, sta tudi zaprta. Vsa okna v obli/ji kjer so Se bombe razletelo so razbita in na tlaku so ve¬ like jame. I , t \‘?f ' 1 i’ : ' , 1 . . r.f"\ _ jima vsled velikanskih sleparij, po¬ sebno panamskem polomil, to je po¬ lom podjetja, katero jo hotelo preko¬ pati kanal mod severno in južno Ameriko. Gospodje podjetniki, vodje delniško družbe in celo ministri so (ni. »polnili žepe”, pravega dela je bilo jako malo storjenega. Ogoljufali so narod, kateri svojo nejevoljo več¬ krat izrekel in tudi dokazal. Ravnokar minule volitve so poka¬ zale, da so tudi delavska stranka dobro giblje in napreduje in zna priti čas, ko kapitalistični republki popolnoma odklenka in pade kakor je padel vendomski stolp 1- 1871! in prihranil, porabilo se jo pozimi. Zaslužek njegov ni nikedar presegal štirih friinkov na dan, življenje pa jo v Prtrizu vedno jako dragoceno, postibno stanovanja in kurjava, da ne moro delavec s takim zaslužkom sobi in družini kupovati dragoceno obleko, je naravno; toda Alojzij bil je vedno čedno opravljen, nikakor ne moremo reči potratno, istotako njegova žena iu sinico. Njegovi to¬ variši, kateri so bolj nerodno živeli, so ga mnogokrat zavidali radi precej dobrih družinskih razmer. Ponesrečil pa jo naš Alojzij ravno Listek. Ne poželi premoženje Mižnjegn, Leta 1882 dogodil so je v svetovnem, bogatem, toda tudi mnogo revščine Čutečem mestu Parizu — glavnem mestu Francosko — ganljiv prizor, katerega hočemo našim bralcem blizo tako navesti, kakor je bil čitati v francoskih-listih. V predmestji Montmartre stanoval jo zelo delavni, bogaboječni in družin¬ ski red ljubeči tesar Louis Sandnu, se svojo soprogo, katera je poleg jo času, ko se je delo še le pričelo, o moža tudi z izdelovanjem čipk (špic) {času, ko jo bil prihranjeni denar zaslužila po par frankov na teden, {prejšnjega leta uže do cela vporab- Imela sta v zadovoljnem zakonu sina |ljen 'in celo nekaj frankov zadolžen, z istim imenom Louis, (izgovarjaj {V takem stanu je bolezen toliko huje Lui po naše) izgojevala sta ga v po-{občutljiva. Ležal je ubogi mož v Slovensko pevsko in podporno društvo ,.Lira” ima v nedeljo dne 1-oktobru 3S9.5 v Urookljnu redno zborovanj o. Briti jo ob 3. uri popol. K obilni udeležbi vabi Josip Rems, predsodik. polnem krščanskem smislu, a ko je toliko odrastel, pošiljala ga. v šolo, v katerej so podučevali zelo učeni, očetje jozuitjo. Dečko bil jo nadarjen, ter je razrede ljudsko šolo dobro dovršil; Ko jo bodil ubogljivi deček v peti razred, prigodila so je v tej mirni družini nečuvnua nesreča. Oče Alojzij ponesrečil jo uocega dne, ko jo na strehi visoke hiše delal, padel jo več metrov globoko, ter si zlomil nogo in rebrn, poleg legajo na veliko žalost prestrašeno žeuo in sina zdrav¬ nik izrekel, da si jo močno možgane pretresel in bil je v resnici več dni v nezavesti. Z boleznijo prične so v delavskih družinah po navadi tudi revščina, katera tudi tej dobri družini ni pri¬ zanesla. Kot tesar delal je oče Alojzij po 8 mescev v lotu, v zimskem času pa je bil skoro vsako leto z drugimi tovarši vred boz posla. Kar si je dobri inoo v poletnih moscih prislužil bcfliiiSttiči usmiljenih bratov, kateri so mu'zelo stregli in si voliko priza¬ devali za njegovo zopetno okrevanje. Skrbna in ljubeča soproga njegova in sinico obiskovala sta ga sleherni dan in bila več ur pri ljubem očetu; sinko je vodno komaj pričakoval trenotlca, v katerem mu jo bilo mo¬ gočo obiskati iu poljubiti dobrega očeta. Veliko sta molila in prosila Vsegalnogočnega za srčno okrevanje ljubljenega soproga in očeta, toda prečudni božji naredbi jo dopadlo, da je bogaboječi Alojzij spravljen z Bogom in ljudmi, svojo blago dušo izročil neskončno pravičnemu Sodni- postelji,ko to je opominjal k pošlemu življenji. Umrl jo pošteni mož v ro¬ kah žalostne žone in v navzočnosti nadepolnega sinka. Ccz 48 ur pomikali se jo uborni mrtvaški sprevod izMiolnicc usmilje¬ nih bratov na bljižnje pokopališče; nisi videl mnogo pogrebcev, ne ozalj¬ šati ib konj vozečih krsto, no voza z venci in Cotkami, niti obilice zijalih gledalcev — vsega toga ni bilo pri ubornem pogrebu delavca. Pred krsto korakal je pobožno moleči spo¬ vednik umrlega, očo Rafaol, za krsto, katora jo bila izbita iz šestih dilj in črno pobarvana, stopala strt objokana mati in sinko, za njimi pa štiri paro sodelavcev, prijateljev Alojzija. Ko¬ likor pa jo bil sprevod uboren in njega spremljevalci, toliko več pa so bile pošteno duše; vsi skupaj niso imeli druzega nego čisto vest, usmi¬ ljeno srce in kar so si ob trdem delu prislužili. Ko je čfna zemlja objela poštenega delavca, niso materi, ubogi Marjeti dopuščala sredstva, da bi sinka po- šiljalja na srednjo šolo, ker kupiti bi morala drago knjige, plačati visoko šolnino, a leje vzeti, ko še prenmogo- krat ni bilo zn vsakdanji kruli, šolanje mladega Alojzija pa bi moralo trajati leta in lota. Šipke (špico) postajalo so vsaki dan ceneje vsled izdelovanja taistih so stroji, — zastonj se jo tru¬ dila upala Marjeta noč in dan, a ni jej bilo moč prislužiti toliko, da bi krt. Poslovil se jo s prelepimi bese- i plačala mijomščino od malo pod- dariii od svoje ljubljene soprogo so zaupanjem do Boga, svojemu sinku dal liiijlopši nauk: Nikdar no poželi po ptujom premoženji, delaj marljivo in ža svojo pošteno delo zahtevaj pln- čiiv, v uajvočjih skušnjavah se spo¬ minjaj na tvojega očeta na smrtni Strešne sobe jn imela za vsakjanjo borno brano; obleko in obutev so jej darovali dobri ljudjo. Ko je bila Marjeta za tri mesece najomščiuo dolžna, odpovedal joj je bogati hišni gospodar, kateri je imel Parizu šest velikih hiš in lepo po¬ sestvo na deželi stanovanje; to la kam sedaj zapuščena vdova se sinomI Ni obupala pobožna žena; sinka dala je učili k poštenemu in dobremu brivcu, kteri jo materi obljubil, da bode po očetovski zanj skrbel, sama pa jo šla služiti k dobrej družini. Oez štiri lota bil je sinko oproščen in gospodar ga je obdržal v službi, kor je bil povsem ž njim zadovoljen in tudi gospodje, kateri so obiskovali to brivnico so imelimladenča radi,— so spodobnim obnašanjem pridobil je splošno zaupanje. Prišel jo čas, ko je nek bogataš in igralce na borzi, poslal slugo v briv- vnico, da naj ga pride briti gospodar ali Alojzij. Gospodar svest si, da bode Alojzij svoj posel s popolno za¬ dovoljnost opravil, pošlje njega k bogatašu, posebno šo, ker je vedel, da mu bodo (Alojziju) daroval še jo- den frank, kar gospodarju samemu no da. Mladi Alojzij pride v palačo in najde bogataša ravno sedečega t sobi, kjer jo denar branil in rumen¬ jake prešteval. Slugi jo naročil, da a bode brivec v tej sobi bril, da so mu no ljubi hoditi v drugo sobo. Alojzij vstopi ali knlco ga presenečijo kopice lepih novih Napoleonov (fran¬ coskih cekinov). Nekako nemirno prične briti bogataša, a oko so mu. obrača na kopice zlata. Tu tolike zaloge denaia, on in njegova mati pa se morata truditi, toliko truditi. Ko bi vsaj polovico, eno četrtino imel, koliko bi pomagal sebi in ma¬ teri! Vodno huje so ga nadlegovale misli in ko je bogataša ravno pod vratom bril napeljaval ga jo hudobni duh: »Prereži iu nabaši si žepe so zlatom in papirnatim denarom, srečen boš ti in mati!” Jel seje tresti po životu, tlak sobo so je gugal pod nogami; in pot ga je oblil! To d rt spomnil so je umirajočega, očeta in lepega nauka. Kar naenkrat zažene proč Ostro britev in steče iz sobe. Božal jev samoto, da sili teši hudobne misli in željo do ptujega denarja Botagaš na pol obrit, pokliče slugo, misleč, da je mladeneč obnorel ali da so šali, takoj pošlje slugo po gospodarja, kateremu vso zadevo pove. Gospodar bil je zelo nezado¬ voljen se činom svojega pomagača, ter si ni mogel raztolmačiti obnaša¬ nja vodno zanesljivega Alojzija. Proti večeru se jo pomiril Alojzij ia prišel k gospodarji, kateri ga je zelo okaral, ker mu je bilo veliko ložečo' na dobrem zaslužku pri bogatinu. Alojzij povedal je odkritosrčno go¬ spodarju vse, kako mu je vest očita¬ la, da bi bogatašu vrat prerezal ia denar pobral in da mu ni druzega kazalo ali uiti, ali postati razbojnik; očetova beseda niu jo za donela na uho: »No poželi premoženja bližnje¬ ga,” tor da jo rajo vrgel britev od sobo in bežal. »Ako mo takoj iz službo sežonote, no bojim se nič, ker vest imam le čisto,” —rekel jo ponosno mladeneč. »Tega no storim nikochir, ker ti si prav poštena in dobra duša in Bog lobode šo nadalje obvaroval skušnjav, lo spominjaj So tvojega blagega očo- ta, ako to moti hudobni duh, spošto¬ val in ljubil te bode svet,”—odvrnil mu je gospodar. Drugi dan šol jo gospodar k boga¬ tašu in mu rnzodol vso zadevo, tor mu rekel, da naj nikdar ne vodi ljudi k njegovim zakladom, ker priložnost vzbuja poželjonjo, stori tatovo in razbojnike. Razodene mu tudi, da jo bilo njegovo življonjo na niti in ko bi ne bil mladeneč, koji ga je bril, tako dobro vzgojen in imel bogabo- jočo stariše, kateri'so ga tako lepo učili — bil bi bogataš gotovo danes mej mrtvimi. Bogataš vzel si jo to besedo jako k srcu, posebno kor jo sam sprevidel kako je bil nospamoten, da je dal svoj vrat pod ostro britev med kopico zlata. So isti dan jo sam prišel v brivnico, tor Alojziju izročil 100.000 frankov, kot plačilo za njegovo po¬ štenje in premaganjo skušnjavo hu¬ dobnega duha; rekel mu jo, naj vodno bodi po tern potu. Mladeneč so je branil vsprejoti ve¬ liko svot.o, češ, storil sem to, kar so me dobri očo na smrtni postelji učili, bogataš pa jo pustil svoto in odšol. Kako jo bil Alojzij vosel, ko je ma¬ teri izročil lepo svoto novcev in jo rešil na stare lota težkih služb. Mati je sci solznimi očmi zahvalila Vsoga- mogčnega in Augelja varuha, kateri je varoval njenega sina strašnega hudodelstva —• roparskega umora. Kupila sta si nadežoli malo posestvo in lepo živela v najlepši slogi z sose¬ di in bila Velika podpora srenjskim rovežem. I Probnosti. Ponesrečil jo v Pittsburgu Pa. 3i»A rojak Avgust Krašovic, doma iz Fužin na .Kranjskem, Nesrečnik si jo pri borbi za vsakdanji kruh — v to¬ varni — zlomil lovo nogo. Sodaj biva v bolnici in kakor nam prijatolj po¬ roča, mu nameravajo nogo odrezati. Mi srčno želimo našemu rojaku, da bi kmalu okreval ter vendar no bilo treba žrtvovati mu nogo. Zgradba dolenjskih žoloz- ni c. nepričakovano hitro napreduje; vslod toga bodo mogočo progo Ljub- ljaua-Kočovjo za col mesec dni prej izročiti javnemu prometu, nogo se jo nameravalo. O tvorila so jo najbržo te dni na slovesen način. Škof Strossmajor, najvočji in najradodarnojši Jugoslovan, po¬ daril je s ovouskemu dijaškemu pod¬ pornemu društvu »Radigoj" v Ljub¬ ljani 600 gld. — Istrski šolski družbi „sv. Cirila in Metoda" pa jo poslal 1000 gld. Slava mul / V T * Zblaznel jo v Gradcu trgovec Kornelij Nastran, doma iz Kamnika na Kranjskem. Nastran jo bil 1. 1888 toliko srečen, da jo Zadel glavni do¬ bitek Tisinih srečk v znesku 100.000 gld., srečko pa jo iinol isti čas — za¬ stavljeno, ko jo bila izžrebana in jo jo dobil sodnijslam potom. Kmalu nato zadel jo lepo svoto lia Ljubljan¬ sko srečko. Sol je z novci v Gredo« in tam otvoril lepo prodajalnioo, ali sreča mu ni bila voč mila, novci so pošli in sedaj so jo — zblaznel. » * * Požar jo napravil obilo Škode v tovarni za cement v Trbovljah na Štajerskem. Več poslopij to veliko tovarne jo upepeljenih. Škodo cenijo na 250.000 gld. * * * 1’ o ji a r o j o n e krono bo dobili trgovci za Savo. Na Ogorskom jo boje mnogo ponarejenih kron, katere jo težko ločiti od pravih. Najložje so jih spozna na tom, da ob robu ni¬ majo napisa „Viribus unitis”. Pri ©gorskih kronah jo torej troha opreznosti. Velika tatvina so jo dogodila v denarni zakladnici v Filadelfiji. Ukradenih jo bilo 100.000 dol. Ta¬ tvine dolžijo uradnika Cochrama, njegovi tovariši ga zagovarjajo, da jo blazen. Čudno, da bi blazen človek nkral tako lepo svoto, tor ž njo po¬ pihal v varen kraj. * ^ * Na 11 a 1 i j a n s k m so nehajo trto katero so nad 800 let staro. Vino¬ gradi, katori so samo 100 let Btari, veljajo v deželi Apen in za mlade. ltuska državna cerkev jo tako bogata, da lahko plača ves državni dolg, tor sama no bi ubožala. * « * Samomori v evropskih voj¬ skah, Nej voč samomorov jo v naši avstro-ogerski vojski. Od 1. 18G9. so jo povprek umorilo izmoj 100.000 vo¬ jakov 85, zadnjih G lot pa jo število poskočilo 131. Na Nemškem pride Gl—G7 samomorov na 100.000 mož, v Italiji 4.0, na Francoskem 2!) v evrop¬ ski in G3 v afriški vojski, v Belgiji 24, na Angleškem 23, (v Indiji 43), v Rusiji 20, na Španskem 14. Največ samomorilcev jo mej novinci, večino¬ ma v prvem letu. Moj častniki je število samomorov še jedonkrat večje nego mej moštvom. Največ samo¬ morov se prigodi v poletnih mesecih, najmenj okolu novega leta. » v * Ruski vojni parobrod »It o* zalka” so jo potopil v Finskem za¬ livu. Pij ul je iz Rovala na Helsing- fors. Na paroh rodu jo bilo 12 čast¬ nikov in 166 mož, vsi so utonili. * l * pa no in ta izvanvodni slučaj so mu jo zdel sumljiv. Pazljivo je glodal na prodajalnioo vso noč. Proti jutru, ob 3. tiri zavohal jo, da so nekaj pati. ta¬ koj jo obvestil gasilco. Udrli bo v prodajaluico ter našli v sobi tik pro dajalnieo ogenj na tleh, katori bi bil v kratkem času provzročil, volile po¬ žar. Vrata v bližajo sobo so bila za¬ prta, gasilci so tudi tu s silo ulomili in glej, tudi tu so našli sredi sobo ogenj, katori ni dolgo še zaneten bil. Pollacka in soprogo pa ni bilo doma. Policist Ilugos jo stal na proži, tor vidol kako jo Pollack hladnokrvno so domovju bližal, olcolu 8. uro zju¬ traj. V, preiskovalnem zaporu, kamor so ga so vo, o, mr PRIPOROČA svojo -m. mmEEEmmmsm m i US* KAKOR TUDI lilo Dl i« Pridite in prepričajte se dobre, cene in solidne postrežbe. Kodor si namerava nstaiuajpti prijetno domovanje, dobi v najvoči in najconojši zalogi P raslonjač, postelj, /rji psn3o HjL.r-a :r’'FH-Vf• l S A R N E : r~ 604+GRRNT+STREET, P1TTSBURG-, PA. Pošilja denar na m strani na svetu, hitro, ceno in gotovo. Prodajo parobrodno listke za razno parobrodo in luko r Evropo ali iz Evrope. Proskrbuje vsako- vrstna konzu- 25*flVE>fl.+Cor. M St, NEW TORK, N. T. Izposlnjc (ledine t doumni! in da posestniku. *I z d a j a kupno in i r o č i 1 n o listino, pagodbo, poo¬ blastila itd. "IKupujo in prodaj •( tujo z omako n o v c o. 1 a r n a dol a. CčžrV sak Slovan bodo pošteno in Testno poštrežo n.-® Wosl, Street. Priporoča so Slovencem, kakor tudi Hrvatom v pošiljanje denarja v staro domovino, j kar • on najhitrojo in najceneje dovrši. Razum tega prodaja tudi listko za železniške progo, kakor tud listko za parobrodo — po najnižjih cenah. Kdor se vnio v sluro domovino naj pišu,« da so ga na kolodvoru počaka in skrbi zato, da ne pade goljufivcem v roko. Slovenci, dolgi zimski večeri so tu! Koderkoli bratov Slovencev potrebuje slovenskega ali lirvat- skega berila, naj »o obrne na našo uredništvo, ker mi preskrbujemo moliiv ), knjige in časopise iz slovenskih bukvam, s katerimi smo v zvevi, po nizkih conah. K vsakemu naročilu prosimo naj so nam blagovoli dodati nekaj donara za aro, katera so pri sprejemu knjig poračuna; mi moramo denar tudi n naročilom takoj odposlati in bi nam vsak premislek škodo provzročil. Postregli Vas bodemo hitro in jako Ceno. Uredništvo in opravništvo „Glas Naroda 1 * -SiSS 33. 72 Str. -STcrlc (Clty). JOo n Germi" GreeMicli Str. št 116 New W Cify priporoča Slovencem in Hrvatom svojo dobro.gostilno, v katoroj so dobi dobra pijača, sveža jedila in prenočišče, po- nizkih cenah. V tej gostilni ostanejo po navadi Jugoslovani t. j. Slo¬ venci in Hrvati. Gosto spremi na kolodvor in parobrodo brezplačno. Pri meni so dobe tudi vožnji liski za razne parobrodo in menjavam donar po zelo ugodnih cenah. T zalogi imam tudi si jj <»" i.