TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILI N PUS KRANJ
Leto XXII.
štev. 6
DECEMBER 1981
Še bolj zavzeto in delovno v letu 1982
Konec vsakega leta imamo navado, da ocenimo naše delo. ovrednotimo uspehe, povemo kritično kje nismo dosegli z načrtom postavljenih ciljev in da se soočimo z nalogami in pogoji gospodarjenja v letu, v katerega vstopamo.
Leto 1981 lahko ocenimo glede na kazalce poslovanja kot uspešno. To je bilo obdobje utrjevanja notranje organiziranosti, jačanje finančne moči in tudi čas, ko smo spoznali, da zahteva stabilizacija drugačno obnašanje do razreševanja nekaterih nalog s področja izvoza in uvoza, združevanje dela in sredstev na dohodkovni osnovi znotraj repro verige, ki edino zagotavlja dolgoročno oskrbljenost s surovinami, da se z obstoječo opremo lahko naredi več pri spreminjanju proizvodnega sortimenta za zadovoljevanje tržnih zahtev in da je potrebno odnos do dela in do izpolnjevanja nalog še zaostriti.
Ustvarjeni dohodek nam je poleg izboljšane osnove dela omogočil tudi delitev v korist povečanja osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, s čemer smo skoraj odpravili razkorak oziroma zaostajanje za kranjskim in gorenjskim povprečjem.
To pa ne pomeni, da smo ustvarjali dohodek brez težav, da v proizvodnji ni prišlo do motenj pri oskrbi s surovinami, da je izvoz potekal v
planskih okvirjih, da smo uresničevali investicijsko politiko skladno z letnim in srednjeročnim načrtom.
Oskrba z repro-materialom je ravno v zadnjih mesecih izredno kritična. To velja tako za uvozne in domače materiale, kar ima za posledico skoraj dnevno spreminjanje proizvodnih nalog.
Vedno več je tudi domačih dobaviteljev, ki zahtevajo za svoje dobave devizno protivrednost, v zadnjem času pa celo izvršitev fizičnega uvoza za njihovo proizvodnjo. Del težav pri domači oskrbi izvira tudi iz modnih zahtev po gro-hejših tkaninah, katerih izdelavo domača predilnica ni več sposobna pokriti s prejo in je le-to potrebno zagotovoti iz predilnic v Makedoniji in ostalih republikah. Tudi pri teh dobavah je že postavljena zahteva po delnem deviznem pokritju in po sovlaganju za povečanje kapacitet. Pristop k takemu združevanju sredstev na dohodkovni osnovi in dolgoročnem poslovanju smo izvršili ta mesec s SOZD Inteks iz Makedonije, v katerega bomo vložili v petih letih 60 milijonov dinarjev sredstev, s čimer si bomo za prihodnjih deset let zagotovili dobavo preje in surove tkanine.
Oskrbovanje proizvodnje iz uvoza pa v zadnjem času predstavlja skoraj nepremostljivo oviro, ker so zaradi
izredno neugodne zunanje plačilne situacije bili izvršeni ostri administrativni posegi v pravila igre, ki je bila določena v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino za leto 1981. Tako so se v zadnjih treh mesecih delile fizične pravice uvoza, ki pa so se iz tedna v teden zmanjševale in onemogočale uvoz že plačanih materialov.
Vse te motnje so nam ogrozile izvršitev načrtovanega izvoza, katerega ne bomo v celoti realizirali kljub velikim naporom, ki jih vlagamo v zadnji tretjini leta. Izpolnitev plana izvoza pa je bila osrednja naloga načrta leta
1981	in bo tudi v letu 1982.
Kaj pričakujemo od leta
1982	in kakšna bo uspešnost našega dela sta vprašanji, na kateri v tem trenutku ne mo-
Marlin Kopnćarec: ŽAREK UPANJA
remo dati popolnega odgovora, ker so dokumenti o izvajanju družbenih planov, družbeni dogovor o politiki delitve dohodka in sredstev za osebno in skupno porabo, samoupravni sporazum o ekonomskih odnosih s tujino in naš samoupravni sporazum o temeljih planov za leto 1982 še v fazi oblikovanja predlogov in osnutkov. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo to leto v pogledu gospodarjenja še težje od letošnjega in da bodo morala biti stabilizacijska prizadevanja celotne družbe še večja in bolj konkretna in to predvsem na področju zmanjševanja inflacije in urejanja naših ekonomskih odnosov s tujino. To pa pomeni, da je potrebno v letu 1982 zavreti
(Nadaljevanje na 2. strani)
HSlkr' 'a»’a' JUBr Wc3B8&. A»A r |rv » 1* »a»	-’aTa .4Br.'aVa'aKtC’ ,T/T,»a» »A	A aT A * ; A yjwflfcr-	. '«'č ’a’a'
tms
Se bolj zavzeto in delovno
v letu 1982
(Nadaljevanje s 1. strani)
prekomerno rast cen in povečati izvoz predvsem na konvertibilno področje.
Kot sem že omenil, je Samoupravni sporazum o izvajanju srednjeročnega načrta za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 še v fazi oblikovanja in bo dan v javno razpravo in v sprejem v mesecu januarju. V tem trenutku predloga proizvodnega načrta niti ne moremo ovrednotiti, ker politika gibanja cen v letu 1982 za tekstilne proizvode še ni določena.
Osnovna naloga pri uresničevanju gospodarskega načrta v prihodnjem letu. bo realizacija povečanega izvoza. Od izpolnjevanja te obveznosti bo odvisna naša oskrbljenost s surovinami iz uvoza in s tem tudi nemoten potek proizvodnje. V letošnjem letu so predpriprave za to nalogo že nekaj mesecev v polnem teku in usmerjene tako. da si že v prvi polovici leta zagotovimo bistveno boljši izvoz in s tem tudi možnost dinamičnejšega uvoza. Zavedati se moramo, da vstopamo v novo gospodarsko leto bistveno slabše založeni s surovinami kot smo bili ob vstopu v leto 1981, da se bodo pri domačih dobaviteljih še dodatno pojavile zahteve po deviznem pokrivanju in da bomo morali še več deviznih sredstev od prilivov za izvršeni izvoz združevati za skupne družbene potrebe. Zato ne sme biti med nami nobenega ki se ne bi zavedal pomembnosti izvoza ali pa da se bo izgovarjal celo na neobveščenost. kot se je to dogajalo v letošnjem letu.
Ker bodo možnosti ustvarjanja dohodka zožene, zaradi
ostrejše politike cen. slabše možnosti oskrbe iz uvoza in od domačih dobaviteljev in hitrejšega naraščanja stroškov, se bo potrebno še bolj racionalno obnašati pri izkoriščanju materialov, delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti, uvajanjem tržno še bolj zanimivih programov, z dvigom kakovosti izdelkov iri s preciznim izpolnjevanjem proizvodnih rokov.
Vse našteta naloge morajo biti dosledno opredeljene v akcijskih programih temeljnih organizacij in posameznih sektorjev. ki bodo sestavni del gospodarskega načrta za leto 1982.
V prihodnjem letu moramo tudi na področju investicijske dejavnosti narediti korak naprej. Vsi izgledi so, da se bo pristopilo k obnovi kotlarne, modernizaciji tkalnice in k nakupu dopolnilne opreme za predilnico. Če bomo izpolnjevali plan izvoza ali ga celo presegli, se bo varjetno pokazala tudi možnost popestritve plemenitilniških kapacitet.
Iz vsega tega vidimo, da so naloge v letu 1982 zelo zahtevne in da samo uresničitev le-teh zagotavlja nadaljnjo rast in trdnost naše delovne organizacije.
Zato mislim, da moramo optimistično gledati v leto 1982 in zaupati v ustvarjalnost delavcev našega kolektiva, ki je bila v preteklem obdobju že večkrat izkazana.
Ob koncu želim vsem delavcem veliko osebne sreče in medsebojnega sodelovanja pri izvrševanju nalog v letu 1982.
Franc Hočevar, dipl ing.
glavni direktor
( "\
Obvestilo
Obveščamo vse invalide II. in III. kategorije ter delavce z ocenjeno telesno okvaro od 70 navzgor, da so od julija letošnjega leta oproščeni participacije, to je plačevanja zdravil, pregledov, ipd. Z zdravstveno izkaznico in odločbo SPIZ o invalidnosti oziroma oceni telesne okvare se morate javiti pri Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj. Stara c. 11. soba 20. kjer vam na podlagi dokumenta izstavijo ustrezen žig.
Ob dnevu JLA
Ko proslavljamo tako pomemben praznik, kot je 22. december. DAN JLA. se moramo zavedati, da v naši koncepciji moderne vseljudske obrambne vojske, ta dan ne predstavlja več samo praznik naše operativne vojske — naše JLA. temveč postaja vse bolj praznik tudi vseh drugih komponent odpora — tudi CZ. teritorialnih enot, pa tudi vseh drugih množičnih organizacij, ki s svojim delom skrbijo, da se med našimi ljudmi krepi obrambni duh in ljubezen do naše domovine.
27. novembra so se v TOZD Tkalnica poslovili od tistih upokojencev, ki so bodisi starostno ali invalidsko odšli v zasluženi pokoj. V imenu temeljne organizacije in osnovne organizacije sindikata jim je ob slovesu spregovoril predsednik OOS tovariš Miha Sušnik, ki jim je med drugim dejal: »V veliko težjih pogojih ste služili kruh zase in za svoje družine, ter z veliko slabšo tehnologijo in stroji ustvarjali vrednosti, s katerimi mi danes razpolagamo — sedanjo generacijo pa ste naučili vseh delovnih navad, kar bomo skušali obdržati in dograjevati pri vsaki delovni nalogi, ki ste jo opravljali.« Vsem sodelavcem so pripravili tudi pogostitev in jih obdarili z lepimi praktičnimi darili.
Od 7. do 9. decembra je skupina članov CK ZKS v kranjski občini ocenjevala, kako v delegatskem sistemu urejamo in rešujemo stanovanjske zadeve. Od delovnih organizacij je obiskala Savo in Tekstilindus. Zanimali so se predvsem, če se delegati udeležujejo sej skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in če se vključujejo v razprave, ter kaj hi s praktičnega vidika lahko ukrenili, da bi delegatski sistem bolj zaživel.
To zimo se bodo delavci, iz obrata II, ki stanujejo na Planini, veliko bolj sigurno vzpenjali po stopnicah, ki vodijo iz Čirškega klanca na Planino. Ta »bližnjica« je povzročila že marsikateri zvin noge ali najmanj padec. Tokrat pa so le stopnice obnovili, uredili pa so tudi razsvetljavo.
V petek, 27. novembra, smo na .slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije počastili naš največii praznik 29. november. DAN REPUBLIKE.
Slavnostne seje so se poleg članov delavskega sveta udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Lepo izveden kulturni program, v katerem so sodelovali pevski oktet Glasbene šole Kranj in recitatorja Metka Dukarič in Andrej Trobevšek je bil lep dodatek za slovesno in praznično vzdušje.
datne ukrepe na področju preusmeritve tkanin iz področja plasmaja v trgovino na področje izvoza, hkrati se mora postopno pojačati plasma v reprodukcijo, kar bo omogočalo ugodnejše pokritje razlike v dohodku zaradi povečanega izvoza.
Postopna preusmeritev na druga področja zahteva znotraj tehnološkega procesa določene dopolnitve tehnologije ker gre hkrati s spreminjajočimi modnimi gibanji tudi za druge namembnosti potrošnje materialov.
Pri vseh odločitvah so sila pomembna v čim krajšem času usklajena stališča vodstev TOZD glede reševanja tehnoloških problemov in investicijskih odločitev, da ne privedemo poslovnih odločitev v časovno zakasnitev, hkrati pa je potrebno upoštevati celovit interes delovne organizacije in ne le interese posamezne TOZD, kar v končni fazi lahko celoto privede do negativnih učinkov.
Znotraj organizacije komercialnega sektorja je za bodoče leto potrebno sprejeti vrsto korektivnih ukrepov s področja normativov za proizvodnjo, poenotenje nekaterih proizvodnih programov, ponovno utrditi, zaradi splošnega pomanjkanja nekaterih materialov, trenutno razrahljano plansko dejavnost in dispozicijsko disciplino v oddelkih, konsolidirati delovanje izvoznega oddelka ter predvsem, ob količinsko zadostni pokritosti prvega polletja 1982, v bodoče stremeti za kakovostni napredek izvozne dejavnosti.
Sodelavcem v sektorju, v delovni skupnosti skupnih služb ter v vseh TOZD želim zdravo, srečno in uspešno leto 1982.
Edvard Ostanek, ing
Slavnostna seja DS
Najpomembnejša naloga 1982
KAKOVOSTNI NAPREDEK
KOMERCIALNE DEJAVNOSTI
Ob sestavljanju informacije nas do zaključka leta loči še polovica meseca, vendar že lahko ocenjujemo, da bodo osnovne planske zadolžitve gospodarskega načrta za leto 1981 ob koncu leta v glavnem izpolnjene. Prodaja bo količinsko realizirana nekoliko nad obsegom plana proizvodnje in prodaje vrednostno pa znatno presegla planirane cilje.
Realizacija izvoza, ki je v prvem polletju znatno manjša od načrtovane bo s pospešeno izvozno dejavnostjo v drugem polletju vsaj kar se nanaša na količinski obseg, predvidoma izpolnjena in približno za 10 9 večja od izvoza v preteklem letu. Vrednostno bomo zaradi slabše kakovosti (cene. nivo partnerjev in asortiman) nekoliko pod načrtovanimi izhodišči, zlasti v odnosu na usklajen plan SISEOT. spremljan na osnovi izvozno carinskih deklarcij. Prodaja na domačem trgu se je v celoti odvijala dokaj uspešno, koli-
činsko zlasti pospešeno v trgovino. vrednostno pa v reprodukcijo.
Leto 1981 je prvo. po večletnem blagostanju v oskrbi delovne organizacije, ko smo zaradi vsesplošnih stabilizacijskih prizadevanj tudi mi v oskrbi občutili dokaj močne motnje, ki so se vplivno odrazile ne samo v težavah pri organiziranju oskrhe. zagotavljanju kontinuitete proizvodnega procesa, temveč so imele močan vpliv tudi na tržišče in izpolnjevanje obvez delovne organizacije do poslovnih partnerjev.
Z dajanjem prioritet izvozni dejavnosti smo opravljali pogoste pomike dispozicij za domače tržišče ter se s tem izpostavili kritiki dolgoletnih poslovnih sodelavcev. Naknadno po pretečenih terminih za planiranje obdobja smo se odločali o pomembnih premikih znotraj tehnološkega procesa, ki so vplivali na zmanjšanje učinkov kapacitet.
Pomemben vpliv na opisano dogajanje znotraj proizvodnega in poslovnega procesa je imelo pomanjkanje surovin (PES), stalno pomanjkanje preje (Bm) zaradi intenzivnih sprememb v asortimanu in slabih možnostih nakupa preje in surovih tkanin. Občutne zakasnitve in osip prodaje so bile povzročene prav zaradi predvidenih nakupov surovih tkanin. ki pozneje zaradi zahtevane visoke devizne udeležbe niso bile izvedljive.
Pri določeni skupini artiklov, ki so sicer na trgu občasno dosegljivi je kvaliteta po kriterijih delovne organizacije vprašljiva in se s težavo odločamo za nakup. Dodatne ovire za oskrbo s surovimi tkaninami so tudi nekateri predpisi, ki določajo možnost plasmana samo na osnovi, na trgu že znanih artiklov in novih, v proces za takojšen plasma na trgu. ni možno oblikovati.
Zaradi neusklajenih osnovnih sestavin proizvodnega programa je planski dejavnosti povzročilo pogoste motnje pri usklajevanju kapacitet, naročil. možnostih tehnologije in tržnih potrebah.
Občasne motnje pri zaključevanju in pokrivanju planov povzročajo tudi različna stališča posameznih strokovnih delavcev o primernosti uporabe posameznih artiklov za več namembnosti.
Potreben povečan obseg izvoza v letu 1982 zahteva do-
Veselo novoletno srečanje upokojencev
V	soboto, 12. decembra smo priredili že tradicionalno srečanje z našimi upokojenci. Srečanje smo jim v štirih skupinah pripravili v veliki jedilnici zraven tkalnice obrata I. V prvih dveh skupinah smo sprejeli upokojence obeh tkalnic, nato plemenitilnici z gravuro, zadnji so hili na vrsti upokojenci predilnice, upokojence skupnih služh pa smo vsakokrat po malo priključili k vsaki skupini.
Tudi letos je bilo to srečanje nadvse prijetno, veselo in sproščeno. Na obrazih naših bivših sodelavcev je izžarevalo veselje ob ponovnem snidenju z nekdanjimi sodelavci in s predstavniki obratov, kjer so nekoč delali.
Upokojencem smo pripravili prijeten kulturno-zabavni program. v imenu delovne organizacije pa jih je pozdravil predsednik KÒOS tovariš Milan Žvokelj ter jih na kratko seznanil z našimi poslovnimi rezultati v iztekajočem se letu. Upokojence smo tudi pogostili in obdarili.
V	kulturno-zabavnem programu so sodelovali zabavni ansambel s pevko in recitator Andrej Trobevšek, program pa je uspešno povezovala Pavla Peranovič iz tkalnice II. K veselemu vzdušju so prispevala tudi razna drobna presenečenja. saj smo poiskali v
vsaki skupini n.pr. najstarejšega upokojenca, tiste, ki so 12. decembra praznovali rojstni dan. in podobno. Skratka, bilo je veselo in prijetno, kot še nikoli doslej. Številna udeležba je dokaz, da se naši upokojenci radi udeležijo srečanja, da jim to veliko pomeni, zato pa moramo ohraniti to lepo navado, saj jim s tem pokažemo neko pozornost in dokaz. da nanje nismo pozabili.
Milan Žvokelj. predsednik konference OOS
Sindikalni organizaciji Tekstilindusa in vsem organizatorjem novoletnega srečanja upokojencev se v imenu predilniških upokojencev najlepše zahvaljujem za tako prisrčen in lep sprejem, za pogostitev m darilo. Nadvse pa smo bili veseli tudi dobre muzike. ki je poskrbela za veselo razpoloženje. Celotnemu kolektivu najlepša hvala, v novem letu pa veliko delovnih uspehov z željo, da se prihodnje leto spet tako veselo snidemo.
Cilka Pernuš
Nekdanji mojster tiskarne JOŽE
poznali pod imenom SULC. To ime pa je dobil zato, ker je včasih strasten rihič. Zraven stojita Pavla in Brane, ki sta prijetno povezovala kulturno-zabavni program in poskrbela tudi za smeh in dobro voljo.
Za veselo razpoloženje je poskrbel Brane s svojimi prijatelji
Sindikalni organizaciji Tekstilindus in vsem, ki ste sodelovali pri tem, da ste povabili vse upokojence pred novim letom, se lepo zahvaljujem. To srečanje mi pomeni zelo veliko in sem nadvse zadovoljna in vesela, da se nas kdo še sploh spomni in da nismo pozabljeni. Zelo lepo smo bili sprejeti, zadovoljni smo bili s pogostitvijo, posebna zahvala pa naj vam velja za lepa darila.
Francka Simonetič upokojenka tkalnice I
! akole polna jedilnica je bila v vsaki skupini
Takole so vso soboto prihajali naši upokojenci
Boris Soklič ie pripovedoval, kako ie bilo na delovni akciji pri graditvi proge Šamac —Sarajevo
V letošnjem letu so dobili delavci:
•Jačimovič Mirjana Brandič Selim Stojakovič Ruško Šešič Dragica Bosankič Fikreta Kovač Marta •Juvan Kristina Milakovič Rade Dragoljič Drenka Vukašinovič Vid Đakovič Drena Šprajcar Andrej Slapar Simon Frantar Milan, zamenjal s Cotman C otman Dana Stojanov Stojče
najemna stanovanja naslednji
2-sobno ( novo)
2-sobno (starejše)
2-sobno ( novo)
2-sobno (novo)
2-sobno (novo)
2-sobno ( novo) garsonjera ( novo)
2-sobno ( novo)
1-sobno ( novo)
1-	sobno ( novo)
1.-sobno (starejše)
2-	sobno (novo)
2-sobno ( starejše)
2-sobno (novo)
2-sobno (starejše)
2-sobno — začasno
Decembra bodo dobili stanovanje še:
Spoštovani tovarišice in tovariši!
Prisrčno se vam zahvaljujem za pozornost, ki ste mi jo izkazali kot upokojenki vašega kolektiva s prisrčnim programom, pogostitvijo in bogatim darilom.
Obenem vam želim srečno in uspehov polno novo leto 1982 v upanju, da se prihodnje leto zopet vidimo.
vaša Ana Pavlin
Tone Rakovec, upokojenec tkalnice II se je v imenu upokojencev zahvalil za lep in topel sprejem ter nam zaželel uspešno poslovno leto 1982.
Kdo je dobil stanovanje
Letošnje leto smo uspešneje reševali stanovanjska vprašanja delavcev kot v letu 1980, ko je bila stanovanjska gradnja tako upočasnjena, da nismo mogli kupiti niti enega stanovanja.
Čeprav je cena za kv. m stanovanjske površine zelo visoka — 23.900 dinarjev, smo uspeli s sredstvi, ki jih sedaj združujemo za stanovanjsko gradnjo, kupiti vsa rezervirana stanovanja. Za nakup stanovanj smo porabili 14.400.000 dinarjev lastnih sredstev in 6.800.000 dinarjev kredita, ki nam je bil odobren iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Mijatovič Dušan	2-sobno	(novo)
Prača Darinka	2-sobno	(novo)
Soldat Desa	1-sobno	(novo)
Milakovič Jelka	1-sobno	(novo)
Beguš Julka, zamenjava z Marčeta garsonjera (starejše) Marčeta Brana	1-sobno	(novo)
V provizoriju so dobili letos stanovanja naslednji prosilci:
Jovanovič Zoran Marič Nedeljko Stankovič Milan Abdič Fatima Maletič Žarko
1-sobno 1-sobno 11/2 sobno 1-sobno. začasno 1-sobno
Čeprav je iz gornjih podatkov razvidno, da smo v letošnjem letu rešili precej stanovanjskih vprašanj, še vedno ostaja okrog 140 prosilcev, ki nimajo urejene stanovanjske razmere.
Krediti za individualno gradnjo so bili razdeljeni 92 prosilcem v skupnem znesku 5.500.000.— din.
Za nakup stanovanj v etažni lastnini smo dodelili posojilo 6 delavcem, v skupnem znesku 1.273.630.— din.
Za soudeležbo pri skupnem reševanju stan. vprašanj smo Gradisu in Cestnemu podjetju za dva naša delavca prispevali 40 ri od vrednosti stanovanja, v skupnem znesku 900.000.— din.
Ker je pri dodelitvi najemnega stanovanja obvezna lastna udeležba, priporočamo vsem delavcem, ki nimajo trajno rešenega stanovanjskega vprašanja, namensko varčevanje. Delovna organizacija ne daje kredita za obvezno udeležbo. Prav tako priporočamo namensko varčevanje delavcem, ki gradijo svoje hiše. Na podlagi namenskega varčevanja lahko zaprosijo za kredit tudi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine kranj.
V zadnjem času nekateri prosilci iz prioritetne liste zaradi visokih stroškov želijo novo stanovanje zamenjati za starejše. Če se kdo od delavcev, ki sedaj stanuje v starejšem stanovanju, želi preseliti v novo stanovanje in ga je sposoben finančno vzdrževati, naj vloži prošnjo za zamenjavo. Pri tem je treba opozoriti, da je za razliko od vrednosti starejšega in novega stanovanja dolžan prispevati lastno udeležbo.
C. Novak

Težko pričakovana klima naprava v DE tkalnica II, ki bo okoli novega leta gotova. Delavka iz tkalnice II je predlagala, naj ob fotografiji kar napišemo: »Saj po novem, saj po novem letu bolje bo!« — V tem pa je izraženo pravzaprav vse.

TOZD v letu 1981
______	J
PREDILNICA
Izteka se leto 1981, hkrati z njim pa tudi prvo leto našega srednjeročnega obdobja. Kako nam je minilo, kakšne so bile njegove značilnosti in s kakšnimi problemi smo se srečevali? Ali smo se vedli dovolj stabilizacijsko? To so vprašanja. ki se nam postavljajo ob zaključku leta in ki terjajo tudi odgovor.
Leto 1981 za našo temeljno organizacijo ni bilo lahko. Čeprav bomo osnovni plan dosegli s 100,2 r4 ob predvideni količini 3.180 ton preje, bi morali po operativnem planu izdelati 3.340 ton preje, to je za eea 160 ton preje več. Prav tako količino preje smo načrtovali za nakup, kar pa ni bilo možno realizirati, saj je preje vseskozi primanjkovalo na celotnem jugoslovanskem področju. Nakup je bil možen le za devizna sredstva, teh pa že nam samim močno primanjkuje.
Na dosežen rezultat je vplivalo naslednje: Vseskozi nas je spremljala težnja po bolj »grobih« — to je mikanih pre-iah. kar pa imamo omejeno že v sami začetni liniji in seveda tudi v celotni pripravi (pred-predilnici). Da bi ublažili to stanje, smo kupili še 2 flajerja firme Krušik, katere smo dali v pogon v drugi polovici aprila. Nadalje smo izvršili načrtovano rekonstrukcijo preostalih 6 flajerjev. dočim se je izdo-bava 3 kom raztezalk zavlekla v drugo polovico decembra.
Vse to bo imelo vpliv na boljše prilagajanje zahtevam, ki se vseskozi bolj stopnjujejo, tako da jim komaj sledimo. Da bi bolj dolgoročno rešili vprašanje oskrbe s prejo, smo v začetku decembra podpisali samoupravni sporazum o namenskem vlaganju sredstev za nerazvite, kjer naj bi imeli možnost nakupa do 400 ton
kakor odpravili pomanjkanje. Ko smo reševali »čisto proizvodnjo« pa je nastal problem previjanja preje, na kar smo že dalj časa opozarjali. Stroji »Lessona« so praktično le še polovično sposobni — kadar delajo, veliko pa stoje zaradi okvar elektro motorjev ali drugih pogonskih sklopov. Ker nismo uspeli realizirati investiranja v »Savio« superavto-mate. smo se odločili za nakup čeških previjalnih avtomataov Autosuk. katere pričakujemo v februarju prihodnjega leta in nam bodo nadomestili Lesso-no.
Ker nam je zaradi tega narasla zaloga neprevite preje, smo za saniranje tega stanja kupili 30 vreten od Bombažne tkalnice Vižmarje. Istočasno pa smo začasno povečali delo na starih strojih od 2 na 3 izmene, pri tem pa zaposlili še 12 previjalk več.
V7 letošnjem letu izvajamo še eno investicijo in sicer se že montira 8 kom novih prstan-čnih strojev, ki bodo šli predvidoma v zagon z novim letom. Ti stroji bodo samo nadomestili že demontirane stroje Smallv in 2 kom Krušik 65. Tekom leta smo izpad teh strojev nadomeščali z delom v 3 izmenah na strojih Ingolstadt. kjer so prizadete predice pokazale res polno razumevanja in jim ob tej priložnosti izrekamo priznanje. Z zagonom teh strojev pa si bomo povečali tudi možnost za izdelavo večje količine prej iz mešanic s sintetiko.
Ob pregledovanju letošnjih investicij, ki so še v teku. mo-
lJrevijalni stroji, katere smo Vižmarje
ramo misliti tudi vnaprej in sicer bo treba nujno rešiti še naslednje:
—	nakup 4 kom raztezalk — kot nadomestilo za dotrajane Spintex raztezalke.
—	nakup še 2 kom Autosu-kov '
—	realizirati rekonstrukcijo klime v traktu A T.
—	nadomestiti dotrajani vi-lov z bolj sodobnim in učinkovitim strojem za regeneriranje odpadkov.
—	kupiti bo potrebno tudi novo prešo, saj je obstoječa zelo dotrajana
Naštel sem le nekaj najnujnejših problemov, oziroma le tiste, katere bo v sedanji situaciji možno realizirati. Kljub temu pa v samem investiranju zaostajamo, saj ni izpolnjena prva naloga iz srednjeročnega plana, po kateri bi morali na podlagi predvidenih investicij zmanjšati število zaposlenih za 40 ljudi.
V letu. ki se končuje, smo bili s surovinami primerno založeni. razen poliestra Maklen. katerega nam je dvakrat zmanjkalo. vendar pa ne po naši krivdi, saj je bilo storjeno vse mogoče — pa tudi nemogoče, da je bila oskrba zadovoljiva. Predvideno je bilo, da bo v septembru začela obratovati nova tovarna poliestra v Varaždinu, vendar ta tovarna zaradi pomanjkanja deviznih sredstev še sedaj ne obratuje. Da bi ublažili pomanjkanje surovin, se je pristopilo k večji uporabi še uporabnih odpadkov in pa z nakupom slabših sort bombaža, t.j. predvsem 4. in 5. sorte ruskega bombaža. Tekom leta smo tako izkoristili vse rezerve. v prihodnjem letu pa ho to eden najtežjih osnovnih problemov.
Problemi z delovno silo so že nekako konstantno enaki in nastajajo predvsem na pred-predilnih strojih in v previjal-nici. Če odštejemo tiste, katere smo dodatno zaposlili v pre-vijalnici — je povprečje zaposlenih na istem nivoju, kot prejšnje leto. le da smo zaradi porasta porodnic morali povečati število zaposlenih za dodatnih 10 ljudi. Računamo, da bo skupno število na novo
odkupili od Bombažne tkalnice
zaposlenih znašalo okrog 90. dočim pa bo število izstopov 68. Vse dodatno zaposlene pre-vijalke smo zaposlili za določen čas. to je za obdobje, ko bodo novi stroji začeli obratovati.
Ko ob sedanjem stanju primerjamo naše poslovanje z ostalimi predilnicami v Jugoslaviji. lahko še vedno ugotovimo. da smo med vodilnimi po produktivnosti — kar nam mora pomeniti določeno zadoščenje za vse napore pri organizaciji proizvodnje. Tudi podatek o izkoriščanju strojev je v primerjavi s preteklim obdobjem bolj ugoden, kar pomeni preokretnico k še boljšim uspehom.
Naša najvažnejša naloga bo tudi vnaprej v zagotovitvi ustrezne kvalitete izdelane preje, tako po količini, kot tudi izpolnjevanju rokov.
V letošnjem letu smo dosegli na tem področju določen uspeh, vendar so prav tu še velike rezerve. Te so predvsem v večji disciplini in v poštenem odnosu do sodelavca, do kolektiva. do družbe. Sklenili smo. da bomo ostrejši tudi do tistih redkih posameznikov, ki iščejo le pravice, obveznosti pa jim niso kaj dosti mar. Takim v naši sredini ne bo več prostora.
Ko govorimo o stabilizaciji, lahko rečemo, da jo mi že zelo dolgo izvajamo in to ne samo zadnji dve leti. Vse naštete težave smo dokaj uspešno prebrodili in to se odraža tudi v naših rezultatih. Delavski svet. ki tekoče spremlja vso problematiko, je dokaj kritičen in vodi ter podpira vse napore za dosego boljših rezultatov.
Prihodnje leto bo v znamenju volitev na vseh ravneh in zato bo potrebno mobilizirati vse napredne sile za na-daljno uveljavitev našega samoupravnega sistema.
Ob pregledovanju naših rezultatov pa so naše misli usmerjene predvsem na naloge v prihodnjem letu. Pričakujemo, da bo leto 1982 težko in za vse huda preizkušnja. Želimo, da bi si uspeli zagotoviti vse potrebno za čim bolj normalno delo. Ko izražamo te želje, se
preje letno, s čimer bi vse-
Iztrošeni Lessona previjalni stroji 6
Ne samo pravice, : tudi dolžnosti 1
Ko se ob zaključku leta ozremo nazaj, ugotavljamo, da smo se srečevali s težavami, včasih večjimi, včasih manjšimi in to na področju gospodarjenja, kakor tudi samoupravljanja. Še vedno imam občutek, da nekateri mislijo, da smo sa-moupravljalci samo člani delavskega sveta in raznih komisij, oziroma tisti, ki aktivno sodelujemo v samoupravnih organih, kar pa sploh ni res. Samouprav-ljalci smo vsi delavci, ki združujemo delo in čas bi že bil, da bi se tako tudi začeli obnašati in to pri delu, delovni disciplini, pravilnem odnosu pri porabi materiala, do delovnih sredstev itd. Žal pa še vedno lahko opazimo, da nam cevke, bombaž in razni drugi materiali še vedno ležijo po tleh v vseh delovnih in drugih prostorih. Vsi še kako dobro vemo, da se prav tu da še veliko prihraniti. Spomnimo se samo na to, koliko delovnih organizacij na območju naše občine, naše republike, kakor tudi celotne Jugoslavije, je moralo poslati svoje delavce na prisilni dopust — ker so morali zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ustaviti proizvodnjo. Prav s tem bi rada prodrla v zavest našim sodelavcem, da bi končno spoznali, da bomo samo s prizadevnim in zavestnim delom vzdržali težo stabilizacije. Skrajni čas je, da se začnemo obnašati bolj gospodarno. Še vedno so med nami nekateri, ki živijo na račun svojih sodelavcev — ki so pridni, prizadevni in z vestnim delom zagotavljajo obstoj tudi tistim ki to niso in takih je še vedno precej med nami. Izgovarjajo se in poznajo le svoje pravice, za
•Justa Rakar
dolžnosti pa jim ni mar. Vsi, ki delamo v naši delovni organizaciji, moramo delati tako, da pošteno zaslužimo osebni dohodek. Dohodek, ki ga ustvarimo, je naš, samoupravno ga delimo vsi delavci in tudi odločamo o tem, kam, koliko in kako se bo razdelil. To je naša samoupravna pravica in dolžnost, katero ima vsak delavec v našem samoupravnem sistemu.
Ob bližajočem se novem letu si želim predvsem zdravja in dela. Želim si, da bi bila naša delovna organizacija v novem letu vsaj toliko uspešna kot v letu 1981. Želim si, da bi se cene na trgu končno že enkrat ustalile na tihem pa — da bi se na trgu pojavila kava. V sem sodelavcem TOZD Predilnica, našim upokojencem in vsem ostalim v naši delovni organizciji srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1982!
zavedamo, da bodo morali vsi. ki nam nabavljajo materiale, to realizirati večkrat tudi z nemogočimi napori, kar je bilo prisotno že letos. Le s skupnimi napori slehernega izmed nas lahko pričakujemo uspeh.
Naslednja želja je namenjena našim vzdrževalcem: — da podvoje napore pri reševanju problemov v proizvodnji, posebno tam, kjer z lastnim znanjem nadomeščamo uvoz vseh mogočih rezervnih delov. Naši vzdrževalci veliko tega zmorejo in to so dokazali tudi že v preteklosti.
S tem zaključujem moje misli, obenem pa koristim priliko, da vsem sodelavcem v TOZD Predilnica, kakor tudi v
ostalih delih naše delovne organizacije zaželimo srečno in uspehov polno novo leto 1982. Čeprav sem večini upokojencev uspel stisniti roko ob našem snidenju, jim ob tej priliki še enkrat želim vse dobro, predvsem pa zdravja v prihodnjem letu z željo, da se čez leto dni tako razpoloženi spet snidemo.
Boris Pertot
TKALNICA
Z letom 1981 zaključujemo že drugo leto stabilizacijskega obdobja, ki je postalo za našo temeljno organizacijo že dokaj trden in preizkušen mejnik, saj smo kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, uspeli realizirati sprejete planske in družbene obveznosti, zlasti izvoz, ki zagotavlja celotni delovni organizaciji v prihodnosti varno in trdno poslovanje. Ce bomo hoteli to obdržati, bomo morali brez dvoma vložiti še večje napore za premagovanje težav, kajti glede na vso omenjeno problematiko lahko pričakujemo, da bo letošnji proizvodni plan v votkih komaj dosežen, kar je brez dvoma posledica velikih zastojev zaradi pomanjkanja preje.
Skladno s proizvodnimi težavami se je gibala tudi fizična produktivnost dela, ki je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zaostala. Tudi v pogledu kakovosti izdelkov ni moč pričakovati bistveno boljših rezultatov, saj so posamezni proizvodni programi iz leta v leto zahtevnejši. Iz vsega tega lahko sklepamo, da bodo proizvodni dosežki v letu 1981 napram letu 1980 skromnejši. vendar nam na drugi strani, skozi pravilno tržno usmerjenost, utrjujejo poslovanje dobri gospodarski rezultati. ki so posledica velikih naporov pri pravilnem usmerjanju poslovne politike delovne organizacije.
Iz ocene finančnih rezultatov za leto 1981 je razvidno, da bo temeljna organizacija dosegla pomembne rezultate tudi na poslovnem področju. Celotni prihodek se ho povečal napram letu 1980 za ca. 2/3. V istem razmerju se bo povečal tudi čisti dohodek ter akumulacija. Nadalje je pomembno omeniti tudi ostanek za sklade, ki bo v primerjavi z lanskim letom 100 ci večji, kar pa je najbolj pomembno:	te-
meljna organizacija bo namenila za razširjeno reprodukcijo dvakrat več sredstev kot v preteklem obdobju. Omeniti velja, da je celotna delitev dohodka v skladu z družbenim dogovorom in reso-lucijskimi načeli. Ti dosežki jasno dokazujejo notranjo stabilnost poslovanja temeljne organizacije in kar je najbolj pomembno: tudi njeno bodočo samoupravno organiziranost ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij.
Investicijska dejavnost je bila v letu 1981 zelo skromna. Ta skromnost pa ne izvira iz pomanjkanja investicijskih sredstev, temveč iz uvoznih možnosti iz zapadnih držav, ki so v celoti zavrte za uvoz visokoproduktivne tkalske opreme. Res je, da je v vzhodnih državah možno kupiti samo določeno opremo, vendar ta še zdaleč ne ustreza po produktivnosti in kakovosti
našim proizvodnim in tehnološkim zahtevam. Ker v naslednjih letih zaradi stabilizacije ni možno računati na nakup tkalske opreme v zapadnih državah, smo se odločili. da glede na postavljene cilje v srednjeročnem planu razvoja TOZD Tkalnica in na osnovi ugotovljenih dejstev ter možnosti nakupa brez-čolničnih statev le na vzhodnem tržišču, predlagamo odboru za gospodarstvo pri delovni organizaciji, da takoj pristopi k proučitvi možnosti nakupa čeških brezčolničnih statev OK-180, ki so po svoji konstrukciji močno podobna švicarski »Sulzer« statvi. Njene glavne značilnosti in prednosti pa so:
—	namenjena je za tkanje volnenih, bombažnih, sintetičnih in cel tkanin ter tkanin iz mešanic.
—	tke odprte krajce, ki so utrjeni z dvonitno popolno sukljanko
—	ostanek krajnih niti se odstrani z zračnim vlekom.
—	odpadek votka je minimalen.
—	votek se vnaša s pomočjo projektila z obeh strani. Na vsaki strani so po 4 barve (pri Sulzer ju se votek vnaša samo z ene strani, vendar z večjim številom projektilov).
—	tkati je možno 8-barvne dessene po sistemu pic-a-pic in to z enojno ali sukano prejo.
—	statev je opremljena z li-stovko na 18 listov. Na njo je možno montirati tudi jacquar-dski stroj.
—	statev deluje sinhronizirano med listovko in barvnim tkanjem (pri iskanju votka ni težav).
—	če se tke z več kot 10 listi, se uporabljajo listi brez jahačev in s ploščatimi ničal-nicami,
—	liste oz. višino zeva je možno brezstopenjsko regulirati.
—	spremembo gostote votka lahko dosežemo brez brez zamenjave menjalnika (zobnika).
—	statev je prilagojena za tkanje z dvema osnovnima valjema.
—	osnovna zaustavka je
električna.	*
—	vsi važnejši mehanizmi statev so elektronsko vodeni in kontrolirani. Pri morebitnih motnjah se zamenjajo samo bloki v elektronskih vezjih.
—	krmilni sistem statve je izveden s pomočjo pritiskalnih gumbov.
—	statev ne zahteva velike površine, je nizka, pregledna in dostopna ter jo je zato tudi lažje posluževati.
—	regulacija osnove in votka sta združeni.
—	obrati statev se gibljejo od 180 — 250 obratov na minuto. To pomeni, da je možno zatkati do 450 metrov votka na minuto (Diederichs do 425 m/min).
In končno naj povemo še to. da smo predlagali odboru za
(Nadaljevanje na 8. strani)
C	\
TOZD v letu 1981
V	_______J
(Nadaljevanje s 7. strani)
gospodarstvo, da to statev čim prej dobimo na poizkusno obratovanje in da na njej v tehnološkem smislu preverimo celotni sedanji in bodoči proizvodni program naše delovne organizacije. Upamo, da nam bo (po opisanih tehničnih in tehnoloških karakteristikah) dala statev dobre delovne in kvalitetne rezultate, ki bodo osnovni pogoj pri odločitvi nakupa.
Poleg investicij posvečamo tudi veliko skrb kadrovski politiki, saj se še vedno nahajamo v obdobju zamenjave generacij. Večina mladih delavcev, ki prihaja iz drugih republik, se kaj hitro priuči za posamezna dela in opravila ter se uspešno vključuje v delovni proces temeljne organizacije. Brez dvoma ima pri tem usposabljanju delavcev glavno zaslugo izobraževalni center, ki
Izvrševanje dispozicij-skih rokov:
Poglavitni cilj, ki smo si ga zadali v novem srednjeročnem obdobju, je bil rokovno izvrševanje dispozicij.
DE Plemenitilnica I DE Plemenitilnica II Skupaj TOZD Plem.
že vrsto let uspešno opravlja svojo nalogo.
Ob vseh dosežkih in težavah se zavedamo, da kljub stabilizaciji ne bomo smeli zanemariti tehnološkega napredka naših tkalnic, kajti le z vestnim delom ter razvojem tehnologije in opreme lahko pričakujemo boljše proizvodne in ekonomske rezultate. Ti rezultati pa bodo toliko bolj trdnejši, kolikor se bo izboljšala oskrba z reprodukcijskim materialom v letu 1982.
Na koncu želimo vsem delavcem v TOZD Tkalnica. Predilnica. Plemenitilnica. Prehrana in oddih ter DS,ßS. kakor tudi upokojencem srečno. zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1982.
Primožič Stane. vodja
TOZD
Belančič Jure. obratovodja
DE I
Nikolič Luka. obratovodja
DE II
Kvaliteta gotovih tkanin:
Vse stične točke stabilnega gospodarjenja v TOZD Plemenitilnica, so pogojene v kvaliteti gotovih tkanin, kateremu je bila posvečena posebna skrb in zadolžitve.
93.8	r,
85,0	r?
91.8	rr
Ugotavlja se, da je končna kvaliteta zelo odvisna od ustaljenosti v proizvodnem procesu, od preje do tkanine in da je doseženi nivo vedno nižji ob dopustih ali daljših praznikih, predvsem pa je močno odvisna od kreacije artikla ali dessena in vpeljane tehnologije.
Z nastavitvijo tehnologov v obeh Plemenitilnicah, je prišlo do izdelave takozvane mikro tehnologije na vseh tehnoloških fazah.
Predvsem pa je kvaliteta močno povezana od izdelave in izbire vzorčnih kolekcij, ki morajo biti tehnološko razčiščene in točno definirane. Pravila tehnologije ima močen vpliv tudi na stroške proizvodnje in normative porabe materiala, kateremu vsled pomanjkanju moramo posvetiti vse večjo pozornost.
Samoupravljanje v TOZD:
Letošnje leto je bilo v samoupravnem procesu zelo raz-
dosežena	93,9 %
dosežena	84,8 *?
91.9
gibano. saj so se začele priprave za volitve v samoupravne organe TOZD in SIS.
V januarju smo tudi izdelali in sprejeli KATALOG DEL IN NALOG, ki je pomenil močno osnovo pri dvigu produktivnosti.
Žal pa še ni sprejet v vseh TOZD in DSSS, ker bi bila osnova za ponovno vrednotenje na osnovi del in nalog.
•/1 V
Vedno bolj prihaja do spoznanja, da kvaliteta samoupravljanja izhaja iz dobro organiziranega dela in ustvarjenega dohodka. Aktivnost organov samoupravljanja in DP organizacij je bila velika in je bila usmerjena k spremljanju in kreiranju vseh pomembnejših samoupravnih odločitev.
K tej aktivnosti je v veliki meri doprinesel tudi IO OOS TOZD Plemenitilnica na čelu z neumornim predsednikom, tov. Slavkom Virant, ki je
PLEMENITILNICE
Ko zaključujemo leto 1981, je prav, da istočasno podamo kratko analizo dela in razreševanja problematike, ki so osnova za kreiranje in razreševanje gospodarskega plana za leto 1982.
Poslovno leto 1981 je bilo pionirsko leto v razreševanju in izvajanju gospodarske stabilizacije, kar pa je pred naš TOZD postavilo popolno ustavitev investicijske dejavnosti.
Izvrševanje
zadolžitev:
planskih
S planom za leto 1981 je bilo planirano skupaj 23,600.000 trn. Ocenjujemo, da bo skupna proizvodnja znašala 24 milijonov 500.00 tisoč tm. kar pomeni 104 9F izvršitev OP. Navedeni plan bo realiziran s 483 delavci, od 515 planiranih, kar predstavlja 93,79 planirane delovne sile.
Dejansko je proizvodnja v letu 1981 za 1 milijon nižja, kot v letu 1980, vendar je delovna produktivnost ostala na istem nivoju, kot v preteklem letu. Iz navedenega sledi, da so bile planske zadolžitve dosežene bolje od načrtovanih.
Predstavljamo novo zdravnico v obratu II
Za realizacijo te zadolžitve so bili predhodno storjeni sledeči ukrepi:
a)	ponovno so bili izdelani in preverjeni normativi kapacitet
b)	pregledana in dopolnjena je bila tehnologija za vse faze
c)	vsaka izdana dispozicija ima definiran časovni pretok
d)	vrši se dnevno zasledovanje dispozicij po roku in kvaliteti
Z vztrajnim in doslednim delom vseh, ki so povezani v proizvodnem procesu, je bilo izvrševanje dispozicij v celotnem letu bolj dosledno in je s končnim rokom znašalo 98,5'?. z vmesnimi roki pa 94,4 %.
Največ problema pri izvrševanju dispozicij je bilo slabo pokritje s surovo tkanino, kar je vplivalo tudi na izvrševanje nadur.
Smatramo, da bi moralo biti planiranje od izdelave preje, do tkanin, komercialnih naročil in končne izdelave tkanine, bolj vsklajeno in dosledno, kar bi omogočilo novo kvaliteto v izpolnjevanju rokov in zadovoljevanju naših kupcev.
Oktobra se je v obratni ambulanti obrata II zaposlila nova zdravnica dr. ORIANA JANŠA.
Dr. Jana Janša je kot zdravnica še nima daljšega delovnega staža, kljub temu pa je kot zdravnik splošne prakse delala krajši čas v skoraj vseh obratnih ambulantah, ki jih imajo delovne organizacije v Tržiču.
V obratni ambulanti bo opravljala poleg kurative — dvakrat tedensko tpdi preventivne zdravstvene preglede in to za oba obrata. Prihodnje leto bo v tej smeri nadaljevala tudi podiplomski študij.
Mnenja je, da je v naši delovni organizaciji preventiva velikega pomena, predvsem ob dejstvu, da imamo veliko kroničnih degenerativnih obolenj, kar je značilno za tekstilno industrijo. Prav zato pa se bo proučila možnost nabave potrebne dodatne opreme (med katero sodi tudi aparat za EKG) in delno tudi obnovitev prostorov obratne ambulante v obratu II, pri čemer se pričakuje podpora pri finansiranju predvsem od Tekstilindusa.
R. G.
planirana kvaliteta planirana kvaliteta
lahko vsem mlajšim samo-upravljalcem svetel vzor.
Investicijska dejavnost in vzdrževanje strojev:
Investacijska dejavnost je bila v letošnjem letu popolnoma ustavljena, vsled ukrepov po uravnavi izvozno-uvoz-ne bilance.
Če upoštevamo veliko zastarelost našega strojnega parka in dejstev, da je neodpisana vrednost osnovnih sredstev 17 %, potem se vidi, da so vzdrževalci v našem obratu polno zaposleni.
V kolikor se bodo uvozne možnosti odprle, potem bo nujno pristopiti k nabavi strojev in naprav, ki so že iztrošeni in predstavljajo nevarnost v obratovanju, kot je pramen-ska belilnica BENTELER, predvsem pa je nujna takojšnja nabava šivalnih strojev MEROW, ki ne predstavljajo visoke vrednosti, so pa nujni za kvalitetno obratovanje v obratih.
Vsled navedenega se je tekom leta posvečala velika skrb vzdrževanju strojev, na katerih je iz leta v leto več zastojev.
Zaključek:
Če v strnjeni obliki nanizamo kaj se je zgodilo posebnega v proizvodnji, ugotovimo sledeče:
—	v skupnem deležu proizvodnje se je še znižala proizvodnja tiskanih tkanin od 72 ri na 63 %
—	izdelanih je bilo več bananih tkanin, kot kdajkoli v našem podjetju
—	vpeljan je bil Rakel nanos za tkanine, kar predstavlja novo kvaliteto za športni program
Zelo uspešno se kaže srednjeročna usmeritev, v kateri je nakazana večja gibljivost v
proizvodnji tiskanih, barvanih in pestro tkanih tkanin, katerih delež v proizvodnji naj zavisi od povpraševanja -na trgu, ne pa samo od proizvodnih možnosti. Za realizacijo te naloge bo nujna nabava strojne opreme, ki je bila sprejeta s srednjeročnim planom, predvsem pa barvnega fularja. za hladno beljenje in barvanje širokih tkanin.
Prvi pogoj za to preusmeritev pa so bolj kvalitetne surove tkanine za gladki in barvani program, kajti te tkanine so namenjene predvsem reprodukciji, ki pa zahteva visoko kvalitetne tkanine, to pa je naša naloga, ki je pred nami naslednje leto, čeprav v pogojih težje oskrbe s surovinami, barvili in kemikalijami.
Za navedene dosežke se vsem zaposlenim v TOZD Ple-menitilnica zahvaljujem za vloženo delo in trud, vsem našim zvestam sodelavcem v TOZD Plemenitilnica. upokojencem, sodelavcem v TOZD Predilnica, Tkalnica. DS SS in TOZD Prehrana in oddih pa želimo veliko zdravja ter delovnih uspehov v letu 1982.
Enako želimo tuda vsem našim poslovnim tovarišem, predvsem tistim, ki nas razveseljujejo z redno oskrbo materialov in nam s tem omogočajo nemoteno delo ter izpolnjevanje naših obveznosti do kupcev naše proizvodnje.
Sreče, zdravja in veselja vsem. na skupni poti gospodarske stabilizacije.
VODJA TOZD - JOŠT BAJŽELJ dipl. org.
OBRATOVODJA PLEM. I
-	JANEZ BOŽIČEVIČ
OBRATOVODJA PLEM. II
-	JANEZ HLADNIK
OBRATOVODJA GRAVURE - PETER JEKOVEC
INOVACIJE
Naprava za ležajev
Komisiji za inventivno dejavnost je bila v novembru prijavljena inovacija MARJANA ROZMANA ' iz elektro delavnice obrata I, ki je izdelal nadvse enostavno, koristno in praktično napravo za pranje ležajev.
Marjan je imel zamisel o izdelavi take priprave že dalj časa. Povedati je treba, da so vzdrževalci ležaje in tudi druge mastne komade oz. dele strojev običajno prali ali čistili z bencinom, nafto, pa tudi s petrolejem. Vse te snovi pa so vnetljive, eksplozivne, škodile pa so tudi zdravju (dihalom ter povzročale ekcem).
Naprava za pranje ležajev se sestoji iz dveh delov: na-
1
pranje
vadnega soda in pločevinastega korita. Oba dela sta povezana med seboj s cevjo in črpalko. Namesto bencina se uporablja kemikalija Ivasol B, ki ni vnetljiva, niti eksplozivna, ne škoduje zdravju in tudi dobro topi maščobo, poleg tega
Takole izgleda naprava za pranje ležajev
pa se jo lahko še večkrat uporabi.
Ivasol B (ca. 20 litrov) se nalije v sod. S pritiskom na gumb se vklopi črpalka, ki preko cevi, na koncu katere je čopič, požene Ivasol B in pranje se lahko prične. Iz prilagojenega korita in preko dvakratnega filtra se Ivasol B vrača nazaj v sod in postopek se lahko ponovi. Umazanija od čiščenja oziroma usedlina ostane na dnu soda. Naprava je v uporabi že dva meseca. Ni potrebno ponavljati koristnost te naprave v pogledu varstva pri delu. Z novo napravo pa je
možno tudi veliko prihraniti, saj n.pr. 20 litrov Ivasola B zadostuje za pranje 50 dni. medtem ko bi po starem načinu dela porabili v istem času ca. 100 litrov bencina.
Ker se je naprava zelo dobro obnesla, bodo izdelali še 5 takih naprav za potrebe ostalih obratov. Na naprave bodo montirali še kolesca, da bodo le-te premične in zato še bolj praktične.
Marjan nam je zaupal, da ima še nekaj novih idej in zato lahko pričakujemo, da to verjetno ne bo prva in zadnja Marjanova inovacija. R. G.
Zahvale
OB ODHODU V POKOJ SE LEPO ZAHVALJUJEM vsem sodelavkam tkalnice II — hala A za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim srečno in uspehov polno novo leto.
Cilka Čebašek
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem	sodelavkam
skladišča gotovega blaga obrat — ter tov. Štiglicu in nekdanjim sodelavkam obrata II za lepa darila. Zahvala velja tudi osebju kuhinje obrata I.
Vsem skupaj še enkrat lepa hvala in veliko delovnih uspehov.
Francka Logar
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem delovni organizaciji za lepo spominsko darilo. Delovni enoti tkalnice obrata II, mojim sodelavkam, sodelavcem, med katerimi sem dolga leta delala, ter celotnemu delovnemu kolektivu, želim še vnaprej dobre delovne uspehe.
Marija Cvirn
Novi sekretarji OOZK
IVAN KAVČIČ - sekretar OOZK TOZD Predilnica
Ivan Kavčič je zaposlen v TOZD Predilnica že od 1946. leta. opravlja pa dela in naloge »vodenje dopredilnice«. Clan ZK je od leta 1952. V preteklih letih je bil eno mandatno obdobje že sekretar osnovne organizacije, na zadnji konferenci pa je spet prevzel to odgovorno funkcijo.
OOZK TOZD Predilnica ima 21 članov. V programu dela za naslednje mandatno obdobje so sprejeli vrsto pomembnih nalog, med katerimi naj omenimo: ena stalnih nalog je aktivno vključevanje članov ZK v reševanje problemov gospodarjenja v TOZD in skrb za odpravljanje negativnih pojavov. Povezano s to nalogo pa je treba poskrbeti za dokončno izdelavo katalogov del in opravil, ki bodo podlaga za izboljšanje nagrajevanja po delu.
Posebno pozornost bodo člani posvetili pripravam na volitve, ki bodo prihodnje leto.
in I ..I muli umih I n
Ciani ZK bodo spremljali uveljavljanje in uresničevanje sklepov samoupravnih organov ter skrbeli za boljšo povezavo in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Poostrili bodo tudi disciplino in odgovornost članov ZK, ki naj izboljša vlogo in vpliv organizacije ZK na vseh področjih dela.
Franc Kristanc, sekretar OOZK TOZD Tkalnica. V organizacijo ZK je vstopil leta 1959, zaposlen pa je v tkalnici II. Tudi tov. Kristanc je že drugo mandatno dobo zapored izvoljen za sekretarja.
OOZK TOZD Tkalnica je opravila konferenco že koncem oktobra. Pri ocenjevanju dela v preteklem mandatnem obdobju so ugotovili, da morajo bolj kot dosedaj pristopiti k enotnemu reševanju boljšega gospodarjenja po TOZD. kakor tudi pri skupnih in-
teresih delovne organizacije kot celote in to na vseh ravneh družbenopolitičnega dela. Osnovna organizacija ZK je vseskozi aktivno spremljala in
si prizadevala pri izpolnjevanju gospodarskega načrta ter stabilizacijskih ukrepov. Akcijski program je bil v pogledu zadolžitev in odgovornosti zadovoljivo uresničen, le naloga v zvezi z nagrajevanjem po delu ni bila v celoti realizirana, kot jo predvideva Zakon o združenem delu.
Program dela za naslednje mandatno obdobje zajema v glavnem tiste naloge, ki so bile že dosedaj najbolj pomembne, torej nadaljevanje aktivne politike in vloge ZK na vseh področjih:
—	spremljati gospodarjenje TOZD in DO kot celote, še bolj prizadevno vlagati napore za kvaliteto izdelkov, izpolnjevanje rokov, stremeti za prihranek na materialu, izboljšati delovno in tehnološko disciplino in izdelovati tako proizvodnjo, da se bo kar najbolj prilagajala tržišču, predvsem izvoznemu.
—	Skrbeti za nadaljno idej-no-politično usposabljanje članstva.
—	Stalna skrb se bo posvečala kadrovski politiki ir. usposabljanju članstva preko različnih oblik izobraževanja.
—	V vse oblike delegatskega sistema — tako v samoupravne organe, kot tudi v družbenopolitične skupnosti moramo kadrovati take člane kolektiva, ki bodo sposobni in pripravljeni aktivno sodelovati.
JANEZ BOŽICEVIC -sekretar OOZK TOZD Ple-menitilnica
Janez Božičevič je član ZK od leta 1960. V preteklih letih je bil 1 mandatno dobo sekretar OOZK, enkrat pa tudi sekretar tovarniškega komiteja ZK.
»Naša osnovna organizacija šteje 45 članov, od tega 12
žensk. 22 mladih. 20 neposrednih proizvajalcev. V zadnji mandatni dobi je zapustilo delovno organizacijo 16 članov, na novo pa smo jih sprejeli devet.
Delovni program, ki smo ga sprejeli na zadnji konferenci, je zelo obširen, vendar pa menim, da ga bomo realizirali, če bomo vsi dovolj prizadevni in aktivni.
Med naše stalne naloge spadajo predvsem:	ugotavljanje
odgovornosti članov ZK pri izvajanju	stabilizacijskih
ukrepov, ugotavljanje aktivnosti članov ZK v samoupravnih organih, SIS in KS. na-daljna krepitev samoupravljanja s poudarkom na kvalitetno vsebino in izvajanje sprejetih sklepov, razvijanje sistema nagrajevanja po delu. ki naj se razširi predvsem na režijsko delo in delo v delovni skupnosti. povečati odgovornost do dela. njegove kvalitete in kvantitete v smislu stabilizacijskih ukrepov.
Tudi kadrovska komisija ima v programu dela konkretne zadolžitve in sicer stalno skrb za kontinuirano kadrovanje v članstvo ZK, skrbeti pa mora tudi za nadaljnje usposabljanje članov ZK na seminarjih ali srednjih političnih šolah in to predvsem perspektivnih kandidatov, ki bodo lahko tako usposobljeni prevzeli vodilne družbenopolitične funkcije«.
IRENA ŠUMI - sekretar OOZK KS Skupne službe
Irena je zaposlena v ekonomskem sektorju, na zadnji konferenci OOZK DSSS pa je bila že drugo mandatno dobo zapored izvoljena za sekretarja.
Kot v ostalih osnovnih organizacijah. so tudi na konferenci OOZK DSSS H. decembra sprejemali program dela za naslednje mandatno obdobje. V njem je zajeta vrsta pomembnih nalog od uveljavljanja vloge OOZK, do idejno političnega usposabljanja članov, kadrovske politike, informiranja, delegatskega sistema. uresničevanja ZZD in družbeno-ekonomski odnosi, povezovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. skrb za socialno varnost zaposlenih, do uresničevanja vloge SLO in DSZ.
Važen dejavnik pri delovanju OOZK je tudi informiranje. V zvezi s tem je OOZK DSSS sprejela stalno nalogo, da moramo zagotoviti tak sistem informiranja, da bo zagotovljen obojestranski pretok informacij od članov in organizacije do vodstva in nazaj. Osnovna organizacija pa bo vplivala tudi na uredniško politiko našega glasila, da bo obveščanje pravočasno in aktualno. ter izražalo hotenja, vzdušje in resnični utrip življenja v delovnem kolektivu.
Komunisti se morajo tudi aktivno zavzemati, da bo celoten delegatski sistem še bolj zaživel in da bodo delegati zavzemali stališča baze — delegatskih skupščin, samoupravnih organov, ne pa svoja ali enega ali dveh članov DO.
Tudi družbeno-ekonomski problematiki bodo posvetili vso skrb in pozornost, obravnavali bodo vrsto vprašanj, ki se lotevajo boljšega gospodarjenja in dela, ter samoupravnih socialističnih odnosov v DO. Vso pozornost v prihodnjem letu bodo posvetili stabilizaciji gospodarstva s posebnim poudarkom na izvozu, pri tem pa se bodo vključili tudi v planiranje in uresničevanje planov za boljšo tehnologijo in organizacijo dela.
Skratka, naloge so obširne in zahtevne, zato bo potrebno aktivno delo prav vseh članov osnovne organizacije.
Odboru za informiranje
Dolgo časa smo čakali Tekstilec in ga končno le dočakali, toda z velikim razočaranjem. Sprašujemo se, če je to primerna vsebina za slavnostno številko Tekstilca ob 29. novembru rojstnem dnevu naše republike? Vsebina je siromašna in večidel nezanimiva.
Poslovna poročila smo obravnavali že na vseh samoupravnih organih, družbeno-političnih organizacijah in zborih delavcev, zato nas zanima zakaj je potrebno, da je še v Tekstilcu? Veliko zanimivih stvari je, ki bi nas bolj zanimale.
Imamo novinarja, ki pa ne pride med nas, da bi mu povedali kakšne težave imamo v proizvodnji in kaj nas zanima, prav zaradi tega je vsebina časopisa slaba, ker so v njej le prepisani zapisniki.
Zato bi bilo tudi potrebno, da bi novinar prišel v obrat II in si ogledal okolico, ker v vsakem bližnjem grmu leži časopis — zadnja številka Tekstilca — ki so ga delavci odvrgli, ker se jim zdi nezanimiv.
Mnenja smo. da je škoda denarja in časa, da se tiska takšen časopis. Zahtevamo, da se naša kritika objavi v naslednji številki Tekstilca.
Odgovor
Odbor za informiranje je na sestanku dne 27. 11. 1981 obravnaval kritične pripombe delavcev iz tkalnice II na vsebino Tekstilca in v zvezi s tem daje naslednje pojasnilo:
Koncem lanskega leta je odbor za informiranje sprejel vsebinsko zasnovo in program informiranja za leto 1981, o čemer smo pisali tudi v Tekstilcu. Sklenjeno je bilo, da bo v letošnjem letu izšlo 6 številk Tekstilca, za dopolnitev pa bo uredništvo izdajalo še ciklostiran Informator, ki naj bi zaposlene tekoče seznanjal s proizvodnimi dosežki in ostalimi aktualnimi dogodki v delovni organizaciji.
Sprejeta je bila tudi okvirna vsebinska zasnova Tekstilca, pri čemer pa odbor ugotavlja, da je bila upoštevana in tudi realizirana v izdanih številkah. Pristopili smo tudi k akciji »1000 delavcev — sodelavcev«, odprli smo novo rubriko »Vi vprašujete mi odgovarjamo« — vse z namenom, da se k sodelovanju pri našem glasilu pritegne čimveč sodelavcev — vendar kljub prizadevanju tako urednice, kot tudi odbora za informiranje, ni bilo zaželjenega odziva.
Do konca novembra smo izdali 5 številk Tekstilca in 29 številk Informatorja. Podpisniki kritične ocene trdijo, da je vsebina časopisa Tekstilec siromašna, večidel nezanimiva, ker so v njej le prepisani zapisniki — skratka — njihova ocena je, da je Tekstilec slab in da je zato škoda časa in denarja, da se tiska takšen časopis.
Eno prav gotovo drži:	za kakršnokoli vsebino
Tekstilca ali tudi drugega časopisa gre — vsebina verjetno nikoli ne bo ustrezala in zadovoljila vseh bralcev, in je zato stalno izpostavljena tudi kritiki. Kritika je po eni strani celo dobrodošla, vendar v tem smislu, da nakaže tudi predloge za izboljšanje vsebine, daje nove pobude in želje, ne pa samo enostranski zaključek, da je časopis slab in nezanimiv.
Urednici Tekstilca podpisniki kritične ocene očitajo, da ne prihaja med delavce, da bi ji povedali, kaj bi jih zanimalo, temveč da v Tekstilcu objavHa le prepisane zapisnike. Ne eno in ne drugo ne drži. Ce preletimo na kratko vsebino izdanih letošnjih 5 številk, so bili v Tekstilcu objavljeni razgovori in intervjuji z delavci npr. ob 8. marcu, kjer so bile predstavljene delavke — proizvajalke
in matere, dalje intervjuji z delavci pred kolektivnim dopustom, reportaža o poteku delovne akcije tkalnice I in tkalnice II, predstavitev delavke — predice na delovnem mestu — vse to pa je urednica pripravila med delavci tako v obratu I kot tudi v obratu II. Odbor tudi ni našel v objavljeni vsebini nobenega prepisanega zapisnika, iz česar je moč zaključiti, da podpisniki kritične ocene niso pregledali niti ene številke Tekstilca, zato je njihova trditev neutemeljena in krivična napram urednici.
O tem, ali je bila potrebna objava poslovnega poročila v časopisu, pa odbor pojasnjuje naslednje:	poslovno
poročilo je bilo res obravnavano na zborih delavcev in na samoupravnih organih, toda s tem ni rečeno, da so bili s podatki in komentarjem seznanjeni vsi zaposleni. Naš Tekstilec dobivajo tudi upokojeni delavci Tekstilindusa, katere pa ravno ravno tako zanimajo uspehi in neuspehi kolektiva — na njih pa ste seveda pozabili.
Tekstilec naj bi bil po namenu in vsebini časopis delavcev Tekstilindusa. Ni dvoma, da bi bil bolj pester in zanimiv, če bi v njem sodelovalo čimveč delavcev s prispevki, pobudami, predlogi ali željami. Te iniciative pa je zelo malo ali skoraj nič. Zato bi bila vsaka vaša pobuda dobrodošla in po vsem tem pričakujemo od vas več sodelovanja, predlogov in tudi neposrednega stika z urednico.
Končno ne moremo mimo naslednje ugotovitve: dokler bo vsebina in priprava člankov slonela le na urednici, članih odbora za informiranje in peščici sodelavcev, ne moremo pričakovati, da bo Tekstilec časopis delavcev Tekstilindusa. Nikomur še ni bila odklonjena možnost sodelovanja pri našem glasilu. Ali je potemtakem kritika upravičena in poštena?
PREDSEDNIK ODBORA PAVLA PERANOVIČ
Letos so se upokojili
Letošnje leto se je starostno upokojilo oz. s polno delovno dobo 61 naših sodelavcev, 19 pa je bilo invalidsko upokojenih. V zasluženi pokoj so odšli naslednji sodelavci:
TOZD PREDILNICA: starostno:	Kati Urbanc.
Ana Štempihar, Franc Krmelj. Štefka Vrbek. Mihaela Hudobivnik. Francka Kozina, Marija Vučkovič. Ivana Jenkole. Tončka Simončič in Sonja Simončič.
Invalidsko:	Marija Košir.
Francka Skrjanc, Gabrijela Zelnik. Marinka Žagar in Marija Vehovec.
TOZD TKALNICA:
DE tkalnica I
starostno:	Silva Trškan.
Štefka Draksler, Ivana Omerz. Marija Ambrožič, Cilka Zupan, Olga Bidar, Ljudmila Fajfar. Ljudmila Hudobivnik. Tončka Sušnik. Marija Svetel). Jože Cuderman. Gabrijela Tišler.
Invalidsko:	Anica Brešan.
Francka Sajovic in Slavka Pir-novar.
DE tkalnica II:
starostno:	Marija Cvirn.
Ivana Kern. Helena Eržen.
Marija Naglič, Angela Ajdovec. Štefan Petrevčič, Antonija Kuralt. Cilka Čebašek. Ema Lazar. Mihaela Velkavrh. Justina Curk. Miha Juvan. Vera Draksler in Ivana Klander.
Invalidsko:	Vida Tomc.
Magda Kogovšek. Zdravko M odri ja.
TOZD PLEMENITILNICA:
DE Plemenitilnica I:
starostno:	Franc Sajovic.
Pavel Vilfan. Silva Košir. Franc Medved, Amalija Možina, Ivica Jugovič in Ana Mali.
invalidsko: Stane Selič, Jerko Protic. Jože Grašič. Edvard Škofič. Mirko Valjavec.
De plemenitilnica II:
invalidsko:	Anton Sušnik
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE:
Strokovne službe:
starostno: Ana Oman, Marija Ločniškar, Anka Žontar. Ana Pečar. Rezka Savnik. Ana Drinovec. Ivka Grohan, Cilka Roš. Ivka Pisovec. Marinka Sorčan. Jožica Rogelj. Štefan Zorman. Zlata Humer. Anton Draksler. Ivan Žerovnik. Francka Logar in Vika Planinšek
VESI:
starostno: Franc Pipan invalidsko: Anton Šprajcar in Janez Lukane
VES II:
invalidsko: Ladislav Mlinar
Aktiv invalidov Tekstilindus
Na pobudo Generalne skupščine OZN, ki je proglasila leto 1981 za leto invalidov, si je Društvo invalidov Kranj zastavilo kot enega glavnih ciljev — ustanovitev aktivov v vseh OZD, kjer so le-ti zaposleni. Namen ustanovitve in delovanja aktivov je prizadevanje za uveljavljanje načel o pravicah, svoboščinah in dostojanstvu človeka, o miru in socialni pravičnosti na temelju listine Združenih narodov in še posebej Deklaracije o pravicah invalidov iz leta 1976.
Naša delovna organizacija se je tej pobudi odzvala in na predlog KOO sindikata ustanovila 4. 12. 1981 aktiv invalidov Tekstilindus.
NE IZOLACIJA - TEMVEČ VKLJUČEVANJE naj bi bilo geslo pri zaposlovanju invalidov. Vključevanje pomeni tudi to, da problematika invalidov postaja sestavni del načrtne družbene skrbi in obravnave. Invalidsko varstvo je kot družbeno varstvo zagotovljeno vsem invalidom z ustavo, s posebnim poudarkom na pravici do usposobitve za življenje in delo, do zaposlitve in drugih oblik socialne varnosti.
Delovna organizacija se pri zaposlovanju invalidov srečuje z nemajhnimi problemi, ki se pričnejo že pri izbiri ustreznega delovnega mesta, sledi pogost pojav povečanje bolniškega staleža zaradi invalidnosti (predvsem zaradi pogostih specialističnih pregledov. dopolnilnega zdravljenja ipd.) pogostejše so tudi konfliktne situacije itd.
V	večini primerov želi invalid ostati v svoji matični delovni organizaciji, celo v istem TOZD oziroma delovni enoti — torej v okolju, ki mu je dobro poznano, na katerega je navajen, katere zakonitosti že pozna, kjer opravlja delo v okviru možnosti ki jih organizacija ima. Pri zaposlovanju invalidov pa je treba v prvi vrsti opraviti s prepričanjem, da so invalidi za delo manj zmožni, in da je njihova produktivnost veliko manjša od zdravih delavcev, in da torej ne predstavljajo ekonomsko aktivo.
V	aktiv invalidov Tekstilindus naj bi bili včlanjeni vsi delovni invalidi, ki jih je v našem podjetju 183, od tega 131 invalidov III. kategorije in 52 invalidov II. kategorije in 6 članov kolektiva, ki imajo ocenjeno samo telesno okvaro. Zanimiv je podatek, da je od tega 136 žensk in 47 moških, ki nastopajo kot invalidi. Največ invalidnosti nastopa na opravilih »tkanje« v TOZD Tkalnici in »predenje« v TOZD Predilnici.
Aktiv invalidov je na svojem občnem zboru sprejel tudi pro-
gram dela, s katerim naj bi se invalidi mimo že obstoječih predpisov lažje in ustrezneje vključevali v delovni proces delovne organizacije in življenjsko okolje kot enakoprav-
Volitve 82
Le še nekaj mesecev nas loči od tretjih delegatskih volitev v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih. V zvezi s tem že poteka evidentiranje možnih kandidatov in urejanje enotne evidence evidentiranih možnih kandidatov. Predlog za evidentiranje možnega kandidata lahko poda vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva ter njihovi izvršni organi. Evidentiranje možnih kandidatov poteka v naši delovni organizaciji po TOZD in DS Skupne službe. Temeljni organizator in usklajevalec celotnih kadrovskih priprav na volitve 82 je osnovna organizacija sindikata v TOZD ali DS Skupne službe. Vsaka osnovna organizacija ima koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve, kateri organizira, spremlja in usmerja potek akcije evidentiranja možnih kandidatov in o tem obvešča vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, spremlja uresničevanje načel in meril kadrovske politike, skrbi za izvajanje enotne evidence možnih kandidatov in spremlja potek posameznih evidentiranih	postopkov.
Vsaka osnovna organizacija TOZD in DS Skupne službe ima svoj koordinacijski odbor.
Delo s postopki evidentiranja in urejanje enotne evidence evidentiranih možnih kandidatov mora hiti zaključeno najkasneje do srede decembra.
Na volitvah, ki bodo predvidoma meseca marca 1982, bomo v TOZD predilnica.
ni proizvajalci in samoupravljalo ter preprečevali možnosti za nastanek invalidnosti. Vsled tega je v program dela zajeta problematika od uveljavljanja pravic iz naslova
Tkalnica. Plemenitilnica in DS Skupne službe izvolili člane delegacij za 5 združenih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti:
—	SLS za izobraževanje in SIS za otroško varstvo
—	SIS za kulturo in SIS za telesno kulturo
—	SIS za raziskovalnost in SIS za zaposlovanje
—	SIS za zdravstvo in SIS za socialno skrbstvo
—	SIS za stanovan jstvo in SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vsaka združena delegacija ima 9 članov. V TOZD Prehrana in oddih pa bodo izvolili člane splošne delegacije, ki šteje 12 članov. Nadalje bomo izvolili tudi člane delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti. In sicer bomo izvolili v vsaki TOZD in DS Skupne službe člane za eno delegacijo za zbor z:boženega dela SO Kranj. Vsaka delegacija šteje 7 članov.
DO sedaj je hib) evidentiranih naslednje število možnih kandidatov:
v TOZD Predilnica
—	za SIS skupno 50 kandidatov, od tega 37 žena. 12 mladih delavcev. 18 delavcev iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 5;
—	za ZZD skupno 7 kandidatov, od tega 3 žene, 2 mlada delavca, 2 delavca iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 2.
v TOZD Tkalnica
—	za SIS skupno 55 kandidatov. od tega 20 žena. 8 mladih delavcev, 9 delavcev iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 11.
—	za ZZD skupno 9 kandidatov, od tega 2 žene. 2 delavca iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 2.
preventivne dejavnosti pri odpravljanju in preprečevanju invalidnosti do prosvetljeva-nja in informiranja o invalidski problematiki in ustvarjanja socialnih pogojev za rehabilitacijo invalidov. Povsod so jasno začrtani nosilci nalog in roki za izvedbo posamezne naloge. Aktiv je sprejel tudi svoj poslovnik, ki govori o organizaciji. ciljih in nalogah aktiva.
Pomembno je. da človeku pomagamo poiskati pravo delo — ne le delo. ki ga more opravljati, pač pa delo v takšnem okolju, ki ga bo brez predsodkov sprejelo.
Dognano je. da ima vsako delovanje v prid ljudem več možnosti za uspeh, če v njih neposredno sodelujejo prizadeti. saj njihova lastna dejavnost krepi ustrezne sile. ki j ih povezujejo z življenjem v njihovem družbenem okolju.
Aktivu invalidov želimo veliko uspehov pri njegovem delu in uveljavljanju gesla »POPOLNO SODELOVANJE IN ENAKOST INVALIDOV«.
A. R
v TOZD Plemenitilnica
—	za SIS skupno 47 kandidatov, od tega 22 žena, 13 mladih delavcev, 6 delavcev iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 8.
—	za ZZD skupno 8 kandidatov. od tega 5 žena. 3 mladi delavci, 1 delavec iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 3.
v DS Skupne službe
—	za SIS skupno 55 kandidatov. od tega 25 žena, 6 mladih delavcev, 10 delavcev iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 13. udeležencev NOB 1.
—	za ZZD skupno 9 kandidatov. od tega 4 žene. 3 mladi delavci. 1 delavec iz drugih republik in pokrajin, članov ZK 4.
v TOZD Prehrana in oddih
—	za SIS skupno 12 kandidatov. od tega 12 žena. 4 mladi delavci. 2 delavca iz drugih republik in pokrajin.
—	za ZZD skupno 5 kandidatov. od tega 4 žene. 1 mladi delavec. 1 delavec iz drugih republik in pokrajin.
V	TOZD in DS Skupne službe je bilo evidentiranih tudi 6 možnih kandidatov za zunanje člane disciplinskih komisij.
V	letu 1982 bodo tudi volitve članov in delegatov v samoupravne organe TOZD in DS Skupne službe ter v samoupravne organe na nivoju delovne organizacije.
TEKSTILEC - glasilo delov-nega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovič — predsednik. Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja •Ječnik. Ana Veternik. Milan Žvokelj. Kristina Frantar in •lana Tomšič
V BVP višja članarina
V blagajno vzajemne pomoči je včlanjena dobra polovica zaposlenih. Glavni poverjenik oz. blagajnik je tovarišica Ivica Koblar iz kadrovskega sektorja, pri delu pa ji pomagajo še poverjeniki v delovnih enotah in sicer: za predilnico — Marica Traven, za tkalnico I — Rozka Florjančič. za tkalnaco II — Marinka Merlak, za plemenitil-nico I — Zorka Šmid. za ple-menitilnico II Vida Lautar, za VES I — Ciril Praprotnik, za VES II — Nada Tomažič in za
DSSS - Ivica KOBLAR:
Blagajna vzajemne pomoči ima 640 članov, približno tako število pa se giblje nekako že 15 let ob upoštevanju vstopov in izstopov iz članstva. Blagajno vzajemne pomoči je ustanovila sindikalna organizacija. njena dejavnost pa se odvija po določilih posebnega pravilnika, katerega glavna določila so:
—	vsak delavec Tekstilin-dusa je lahko član BVP. Pri vstopu mora plačati vpisnino v višini 5 dinarjev, ki ostane BVP.
—	Po 6 mesecih članstva lahko delavec dobi 1.000 dinarjev posojila, po 10 mesecih članstva 2.500 dinarjev in po 5 letih članstva 4.000 dinarjev. Posojilo je kratkoročno in brezobrestno, ter ga mora delavec vrniti najkasneje v 10 zaporednih mesečnih obrokih.
Ce delavec, ki je prejel posojilo, zapusti delovno organizacijo. mora vrniti posojilo, pa tudi v tem primeru, če izstopi iz članstva BVP. v kolikor pa tega ne stori, pa morajo vrniti preostali dolg poroki posojilojemalca. Ob izstopu se članom vrne tudi vsa vplačana članarina — seveda brez obresti.
Vsak član BVP plačuje tudi mesečno članarino, ki znaša 20 dinarjev že od I. 1975 dalje.
Do sedaj je bilo potrebno čakati na posojilo največ 1 mesec. Ker pa se je ugotovilo, da se je zadnje mesece ta čakalna doba povečala na več kot mesec dni, je predsedstvo sindikalne organizacije obravnavalo in tudi sprejelo predlog, da se od 1.1. 1982 dalje poviša mesečna članarina od 20 na 50 dinarjev. S povišanjem članarine bo skrajšana čakalna doba. v kolikor pa se bo nabralo še več sredstev. pa se bo predlagala tudi višja vsota posojila, na kar pa bo seveda potrebno še nekoliko počakati.
Upamo, da bo ta informala koristna tudi vsem tistim, ki z delovanjem BVP niso seznanjeni in se bodo na novo vključili med člane. Potrebno je samo, da se javijo pri poverjeniku v delovni enoti, kjer so zaposleni.
To in ono z dr. Tomažem Hribernikom
Dr. Tomaža Hribernika ni potrebno posebej predstavljati. saj ga v obratu I že vsi poznamo. y naši obratni ambulanti nas zdravi že štiri leta. V letošnjem letu je pričel uvajati način zdravljenja z akupunkturo in ker sem mnenja, da je to tema, ki zanima mnoge naše bralce, sem ga zaprosila za kratek razgovor.
Kako se počutite v naši obratni ambulanti, kakšni smo delavci Tekstilindusa kot pacienti?
»V začetku ni bilo enostavno. Človek pride z novim načinom dela, in skuša biti temu načinu dosleden. Tako ni bilo n. pr. pacientom jasno, da
včasih vsi ne morejo priti na vrsto v enem dnevu, vendar sem bil in bom vedno mnenja, da 60—70 pacientov ni možno pregledati v enem dnevu — kar z drugimi besedami imenujem: defile bolnikov mimo zdravnika. Ker zdravnik ne more zaradi pomanjkanja časa pregledati pacienta, jih drugega za drugim razpošlje na vse smeri — torej na različne specialistične preglede, v bolnice, itd., kar pa je v velikih primerih povsem nepotrebno. Prepričan sem, da je ambulanta s 30 — 35 ljudmi na dan. kolikor jih pride v ambulanto — neprimerno bolj ustrezna oblika dela. Pacienta lahko
pregledaš in mu tudi na licu mesta pomagaš«.
Kaj pa menite o prostorih in opremljenosti naše OA?
»Ambulanta je bila do predlanskega leta lahko rečem — zanemarjena. Sprva sem mislil. da je to zaradi nerazumevanja delovne organizacije za adaptacijo, ko pa sem se odločil za adaptacijo ambulante, lahko rečem in obenem tudi izrazim zahvalo ljudem, da pri adaptaciji sploh ni bilo problemov in da je sedaj ambulanta vzorno urejena — v veselje nam. ki smo tam zaposleni in tudi bolnikom, ki se v urejenem okolju vsekakor bolje počutijo.«
Zadnje leto ste pričeli uvajati način zdravljenja z akupunkturo. Kakšne izkušnje imate dosedaj?
»V ambulanti opravljam posege. katerih dosedaj pacienti niso bili navajeni, da se jih opravlja v obratni ambulanti, vendar to spada pod delovne naloge zdravnika, seveda če to obvlada in prevzame nase odgovornost za opravljeni poseg. Za take posege se ni več treba odpeljati v Ljubljano ali na Jesenice, kjer se po nepotrebnem izgublja čas.
Novost, ki sem jo uvedel v zdravljenje prvi v Kranju, je tudi akupunktura. Ta način zdravljenja se na žalost prepočasi uveljavlja, je pa v veliko primerih izredno učinkovit. Napačna je predstava, da se lahko zdravi z akupunkturo le bolečine. Spekter posegov je izredno širok in se z njim lahko večinoma dosti hitreje, boljše in povsem na naraven način ozdravi prehladna obolenja, vročinska obolenja, angine, mozoljavost — da celo angina se ozdravi na ta način v 2 dneh. po klasičnem načinu z antibiotiki pa traja zdravljenje 5 — 6 dni. Tukaj ni mesto, da bi našteval, kaj vse se lahko zdravi z akupunkturo, vendar se vse pogosteje odločam zanjo zato. ker so zdravilni učinki zelo hitri, večinokrat že po 5—10 minutah in ker se v telo ne
vnaša kemičnih snovi (zdravila). ki kot vemo na eni strani zdravijo, po drugi pa škodujejo. Torej, če boste slišali, da se v ambulanti samo še zbada z iglami, to ni res. Poslužujem se kombiniranega zdravljenja, ki se je pokazalo za daleč boli učinkovito.«
Ob bližajočem se novem letu se del naših želja običajno glasi: da bi bili zdravi. Naj vas kot našega zdravnika vprašam za nasvet — kakšen je vaš recept za zdravo življenje?
»V Tekstilindusu in tekstilni industriji nasploh zaenkrat zaradi omejenih ekonomskih možnosti družba ne more zagotoviti zdravega delovnega okolja, torej dela brez pretiranega ropota, prahu in učinkovitega odsesavanja kemičnih snovi, zato mora delavec preostali 2/3 dneva zdravo živeti. Ker vemo. da 1 /3 dneva prespi, mora preostalo tretjino izkoristiti za čim večji stik z naravo, iz katere prihaja tudi zdravje. Mlajši bomo zato čimveč tekli, ljudje srednj-h let boste več bodili, nabirali gobe. borovnice, itd., starejši boste pa vsaj 2 krat na teden odšli na sprehode v naravo. Več ko bo takih izletov, več bo zadovoljstva in zdravega počutja med delavci Tekstilindusa.«
R. G.
Dom v Bohinju bo ponovno oživel
V zadnjih nekaj letih lahko z veseljem ugotavljamo, da smo opravili vrsto adaptacijskih del na objektih TOZD Prehrane in oddiha, kar ima za posledico, da sta se ponudba, kakor tudi počutje precej izboljšali. Pri tem moramo imeti v mislih predvsem obnovo jedilnic s kuhinjami v obeh obratih, elektrifikacijo koče na Krvavcu, kakor tudi sanacijo hišic ter ostalega v počitniškem domu Novigrad. Tako nam je do letošnjega leta ostala predvsem še temeljita obnova doma v Bohinju. Ta je že dalj časa zaprt, saj so bili pogoji za normalno bivanje v njem res neprimerni, kar je bil zadosten razlog, da se je delavski svet prehrane in oddiha na eni izmed svojih sej odločil, da dom do njegove primerne obnove zapre. V tem času so se med člani naše delovne organizacije pokazale velike želje, po ponovni usposobitvi našega doma, saj se leta nahaja na izredno lepem kraju naše Gorenjske. Poleg letne sezone je za ljubitelje smučanja zanimiv tudi zimski čas. saj se nahaja v neposredni bližini smučišče na Voglu, kjer je možna smuka še v spomladanskih dneh, pa tudi smučišče na Kohli ni daleč. Ob vsem tem pa smo se lahko v zadnjem času tudi s skrbjo ozirali na ta dom, saj ni bil več primeren za bivanje, poleg tega pa ga je pričel že močno načenjati zob časa in je bil njegov nadaljni obstoj že vprašljiv. Kdorkoli je imel priložnost opazovati ostale domove v tem predelu Bohinja. bodisi v privatni ali družbeni lastnini, je lahko ugotovil, da so lastniki izredno lepo poskrbeli zanje. Kolikor toliko ugodna finančna situacija v zadnjih letih nam je narekovala, da čimprej pristopimo k adaptaciji.
Preden bi prešli k opisu obsega adaptacijskih del. bi bilo verjetno zanimivo pogledati v zgodovino tega objekta. Stavba je bila zgrajena že pred 1. svetovno vojno in to leta 1913. namenjena pa je bila pred-
vsem za letovanje. Zgraditi jo je dal premožen veleposestnik iz Bohinja. Kasneje je lastnik hudo zbolel in po dolgotrajnem zdravljenju umrl. stavbo pa je zapustil svojemu zdravniku iz Ljubljane dr. Markiču, ki ga je vseskozi tudi zdravil. Kasneje je bila vila še enkrat prodana, kupec pa je bil gospod Fajfar, po katerem je tudi dobila ime (Fajfarjeva vila). Do druge svetovne vojne je še enkrat menjala lastnika in sicer je pripadala nekemu premožnemu Avstrijcu. Po osvoboditvi 1945. leta pa je bila vila nacionalizirana, nakar je prišla v last hotela Zla-torok. S kupoprodajno pogodbo z dne 14. januarja 1959. leta med bivšim Inteksom in gostinskim podjetjem Zlatorog v Bohinju za ceno 2,850.000 starih din je ponovno menjala lastnika. Po združitvi obeh obratov leta 1961 je dobila ime Počitniški dom Tekstilindus Kranj. Stavbi pripada tudi še precej velik kos zemljišča, saj obsega 11.546 kv. m. Morda je še zanimiv podatek, da je leta 1948 v času Informbiroja nu-
dila tudi 14-dnevno zatošišče tovarišu Titu.
Pa še nekaj podatkov o samem načinu gradnje objekta: spodnji del stavbe — se pravi pritličje, je zgrajen iz opečnega zidu, medtem ko pa je zgornji del popolnoma lesen z notranje strani prekrit s klasičnim ometom, na zunanji strani pa je vzdolžno pritrjen široki opaž, v sredini pa je stlačena žagovina, ki naj bi služila kot izolacija. Streha je prekrita z eternit kritino ter se ponaša z izredno razgibano streho, saj se sleme razhaja kar v tri smeri. V prvem nadstropju so tudi trije leseni balkoni oz. ganki. Le del prostora je podkleten in je dosedaj služil kot kuhinja, kar pa se je izkazalo do kraja neprimerno. Za samo adaptacijo so se že v spomladanskem delu začeli pripravljati načrti, skladno s tem pa so stekli dogovori o načinu financiranja. saj TOZD PO s svojimi sredstvi prav gotovo tega ne bi zmogla. Vsa gradbena in ostala dela naj bi izdelala VES.
Do meseca avgusta se je tako pripravila vsa potrebna dokumentacija z načrtom in ustreznimi soglasji.
Tako naj bi dom dobil po novem 4 ločene apartmaje, po dva v vsakem nadstropju. Velikost posameznega apartmaja bo obsegala cca 20 kv. m. od tega bo vsak apartma razdeljen na dva dela tako. da bo v prvem delu kuhinja z elementi. v dolžini 2,6 m ter štedilnikom s kombinacijo plin--elektrika. V drugem delu. ki bo pregrajen z leseno steno, pa bo spalnica, ki bo imela na 2 stenah po dva pograda — skupaj torej s 4 ležišči. Skupna kapaciteta doma bo tako 16 ležišč. Vse zunanje stene bodo izolirane Z notranje strani ter obložene z lesenim opažem. Na razpolago bosta dve kopal-
niči s tušem in sanitarijami. Tudi strope se bo znižalo na normalno višino 2,5 m. Popolnoma bo obnovljen vhodni del z novo ploščo in primerno izolacijo. Ta del bo namenjen kot skupni prostor. Zamenjana bodo tudi vsa okna in vrata. Na strehi je dotrajana tudi vsa kritina, zato bo potrebno celotno zamenjati, prav tako pa verjetno tudi kakšen del ostrešja. Ob zaključku pa bo potrebno misliti tudi na zunanji izgled stavbe, kakor tudi okolice.
Ob upoštevanju obsežnosti zastavljenega programa, kakor tudi želja, da bi dom čimpreje služil svojemu namenu, smo že v mesecu septembru pričeli s prvimi deli, kar pa nam je omogočilo tudi dokaj ugodno jesensko vreme. Tako smo že v grobem obnovili vhodni del z izdelavo nove plošče, opravljenih pa je že tudi nekaj ruši-tvenih del v notranjosti stavbe — z odstranitvijo gramoza iz dela podstrešja. Uspeli smo tudi postaviti novo greznico. Pri redčenju okolice je pripravljene cca 28 kub. m smrekove hlodovine, ki se bo porabila za potrebe delovne organizacije. Sama dela so do sedaj potekala dokaj uspešno, težave so nastajale le pri nabavi potrebnega materiala, čemur pa se danes sploh ne da izogniti, vendar z malo dobre volje in iznajdljivosti se da tudi tu poiskati ustrezne rešitve.
Ko v teh zimskih dneh že močno zavija mraz okoli hiš. nas mimogrede prešine misel — kaj pa gretje? No. tudi o tem se je že precej razmišljalo, saj je to še kako potrebno pod našimi mogočnimi gorami. V prvotnem načrtu je bilo načelno dogovorjeno, da bomo uredili električno ogrevanje — s termoakumulacijskimi pečmi, vendar obstojajo določeni pomisleki, ali ne bi bilo le mogoče boljše centralno ogrevanje s kurjenjem na kurilno oije, kar bi bilo z izpraznitvijo kleti tudi možno urediti. Vse to se bo še temeljito proučilo, odločitev pa bo prišla verjetno že prav kmalu.
Upamo in si tudi želimo, da bodo dela tudi v spomladanskem času dobro stekla, tako da lahko pričakujemo, da bo dom pripravljen že v drugi polovici prihodnjega leta sprejeti prve goste.
Marjan Urankar
Ob obisku dveh sester - naših upokojenk
V Struževem smo obiskali sestri Angelo in Francko Šti-belj — obe naši upokojenki iz tkalnice II. V prijetnem enournem pomenku ob kavi, ki sta nam jo postregli, sta povedali marsikaj zanimivega.
Njuni spomini segajo daleč nazaj. Obe sta začeli v bivši Jugočeški že leta 1924. Jugo-češka je imela predilnico, tkalnico, barvarno, apreturo in skladišča. Lastniki so bili po rodu Židje, mojstrski kader pa večinoma Cehi. V Jugočeški so delali kvalitetne izdelke iz svile in bombaža. Angela je bila tkalka. Ko se je zaposlila, je posluževala najprej en stroj, nato dva in nato tri tkalske stroje, Francka pa je bila vezalka. V Jugočeški sta delali 9 let po 10 ur, nato pa po 8 ur in to na dve izmeni. Obe — Angela in Francka sta povedali, da je bil dan velik poudarek kvaliteti, kajti za kvalitetno delo so dobili delavci tudi dobro plačo. Za kvalitetno delo so dobili delavci dodatne nagrade, plače pa so bile nasploh v Jugočeški za takratne razmere zelo dobre.
Francka Štibelj
Obe se spominjata dobro tudi velike tekstilne stavke 1. 1936, katero so pogojevali predvsem ekonomski razlogi: delavce so na veliko odpuščali, tako da so morali ostati doma, brez plače. Angela in Francka se živo spominjata tistega jutra, ko so ob pol dveh zjutraj prišli žandarji z vlakom in vdrli najprej na zaprta vrata Jugočeške. katere so čuvali stavkajoči delavci. S pendreki so udarili po njih, ne glede ali je bila ženska ali moški.
17. septembra 1941 so Nemci ustavili v Jugočeški tekstilno proizvodnjo ter začeli s pro-
izvodnjo rezervnih letalskih delov. Tekstilne stroje so umaknili iz proizvodnih obratov in jih razprodali, v glavnem privatnikom.
Med okupacijo sta Angela in Francka sodelovali kot aktivistki OF. Nosili sta pošto, hrano in bili povezani z ilegalci, zraven pa živeli v nenehnem strahu, kdaj bosta izdani.
Po osvoboditvi sta se obe zaposlili v Inteksu. Napram Jugočeški v Inteksu ni bilo toliko poudarka na kvaliteti izdelkov, zato je Angela nekaj časa mislila, da sploh ne zna več delati, ker je bila tako vajena natančnega dela. Angela je bila 23-krat udarnica, petletko pa je naredila v 4 letih.
V letu 1958 sta se obe upokojili. Angela starostno. Francka pa invalidsko — sicer je imela delovnih let dovolj, vendar ji niso bila priznana, ker se je zaposlila pred 15. letom. In ko se imata sedaj v pokoju?
S pokojnino sta zadovoljni in obe v eni sapi povesta, da jima še nikoli ni bilo tako lepo kot sedaj, le da bi bili zdravi. Angelin hobi je vzorno obde-
Angela Stibelj
lovanje vrta, Francka pa ima na skrbi rože. Polno rož je v njunem domu. kljub zimi jima cvetijo kaktusi. Radi imata naravo, že od mladosti sta veliki prijateljici gora. kajti prehodili sta vse gorenjske gore in hribe. Tudi zdaj radi zahajata v naravo, v gozd. Francka tudi veliko bere. najraje potopise in romane, šunda pa ne mara. Tudi naš. Tekstilec dobivata in vsega prebe-
reta. Najbolj se razveselita vsako leto povabila na novoletno srečanje upokojencev. In ker je bilo to ravno en dan prej. smo se jima ob koncu zahvalili za prijeten pomenek in zaželeli nasvidenje.
Pavli in Francki — pa tudi vsem ostalim našim upokojencem — še enkrat srečno, zdravo in zadovoljno novo leto
Kako je na Silvestrovo v službi
Bližajo se novoletni prazniki. Pričakovanje novega leta je nekaj, kar najraje doživimo v krogu družine, svojih najdražjih. prijateljev, znancev, skratka v veseli družbi. Tako kot povsod, pa so tudi tu izjeme, le malokdo od nas se ob tem spomni n.pr. na našega čuvaja, ki v nočni izmeni opravlja svoje delovne obveznosti, prav nič drugače, kot na običajen delovni dan.
Viktor Balanč je vratar v obratu I. Pred 10 leti se je zaposlil kot nočni čuvaj v obratu II. Tam je ostal eno leto. potem pa je bil nočni čuvaj tudi v obratu I. Povedal nam je. da je trikrat dočakal novo leto v službi, seveda ne sam. ker vsako noč dežurata dva čuvaja tako, da sta izmenoma eden na obhodu, drugi pa je v vratarni.
Služba nočnega čuvaja je naporna, predvsem zato, ker se noben počitek podnevi ne da nadomestiti s spanjem ponoči. »Vendar z leti se človek navadi vsega.« pripomni Viktor.
»Res je, da bi novo leto raje pričakal doma, v krogu svoje družine, toda če imaš tako službo, se moraš pač sprijaz-
niti tako z dobrimi, kot tudi slabimi stranmi. Kot čuvaj sem imel dosti višje osebne dohodke, vendar pa sem kljub temu raje vratar. Delovni čas podnevi hitreje mine, še posebej, ker je več opravka z ljudmi.«
In kako je bilo na Silvestrovo?
»Kot vsako drugo noč. Kljub vsemu pa ima človek le nek drug občutek. Mesto je razsvetljeno bolj kot običajno, povsod na oknih gori luč, tudi ljudje so na cesti, no saj veste, to je noč, ki se ponavadi prebedi v dobri volji, veselju in
dobrih željah. Najlepše je se-yeda ob polnoči, ko zažari Šmarjetna gora v ognjemetu, ko švigajo rakete, ki označujejo začetek novega leta. Spominjam se, da so nam eno leto prišli voščit prvi delavci postaje Milice. Te pozornosti sem bil res vesel.«
Viktor bo letošnje novo leto pričakal tako kot vedno — v krogu svoje družine. Njegov dom je na Cepuljah. Od tam se vsak dan s fičkom vozi v službo. Ob novozapadlem snegu mora vedno natakniti na kolesa verige, da varno pride v dolino in nazaj. Da pravočasno pride v službo, mora' pozimi vstajati kar uro prej, pa tudi kasneje se vrača domov. Kljub vsemu pa za nič na svetu ne bi zamenjal s tistimi
In kaj si Viktor želi v novem letu? Najprej zdravja, potem pa, da bi uspešno poslovali tudi drugo leto in obdržali osebne dohodke na takem nivoju. kot letos — na koncu pa. da bi bila čim krajša zima.
K.	G.
Zahvale
Majda Mazi kandidat
Šah je najstarejša izmed vseh znanih iger. Ne ve se točno, od kod izhaja, ugotovljeno pa je, da so šah prvikrat igrali v Indiji ali Perziji. Beseda šah pa izvira iz perzijske hesede SHA RE. kar pomeni — kraljevska igra.
In tej kraljevski igri. se je zapisala takrat še ne enajstletna deklica Majda Mazi, sedaj zaposlena v naši delovni organizaciji. Tako kot mnoge druge, je tudi njo naučil vleči prve poteze njen oče. Zanimanje za šah pa je bilo v njej iz dneva v dan večje, tako da se je kot pionirka vpisala v šahovski krožek, kateri je takrat deloval na osnovni šoli v Šenčurju. Tu je dobila tudi svoj prvi šahovski naslov III. kategorije.
Po končani osemletki je obiskovala šolo za oblikovanje, jo tudi uspešno dokončala in se kot likovni tehnik zaposlila v naši delovni organizaciji — delovni enoti gravura.
Med tem časom se je včlanila v ŠD Kranj in kmalu dobila naslov II. kategorije. Za dosego naslova I. kategorije je preskočila in postala je mojstrski kandidat.
Zaradi želja po igranju z močnejšimi tekmovalkami se je iz ŠD Kranj preselila v ŠD Domžale, kjer nastopa v II. zvezni ligi. Madja pravi, da sama šahovske literature ne spremlja, saj sedaj tudi nima časa, ko si je ustvarila družino.
Zahvale
Ob smrti moje mame se vsem mojstrom in sodelavkam tkalnice I najlepše zahvaljujem za poklonjeni venec in izraze sožalja.
Janez Zupanc
Ob smrti mojega očeta
JANEZA KIRNA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam tkalnice I za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Janez Kirn
Ob smrti dragega očeta
ALOJZA MLAKARJA
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem iz plemenitilnice I za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Marjan Mlakar
- mojstrski
Oe jo pa posebno kaj zanima, pa vpraša moža. ki je tudi dober šahist — mojstrski kandidat.
Glede osvojenih naslovov in pa dobrih mest, katerih ni bilo tako malo. je Majda sila skromna. V spominu ji je ostala edino partija, ko je kot 13-letno dekletce premagala znanega kranjskega sodnika tov. Jevška. Se sedaj, če se slučajno srečata, jo ustavi, da malo poklepetata o šahu. V letošnjem letu je Majda dosegla odlične rezultate. Na slovenskem prvenstvu članic je zasedla 5. mesto. V Radencih pa je na delavskem prvenstvu Slovenije za članice zasedla 1. mesto.
Šah je igra, katera v določenem trenutku zahteva celega človeka s popolno koncentracijo. fizično in psihično zbranega, itd. Toda to je težko doseči, če si dopoldne na delovnem mestu, popoldne pa igraš na slovenskem prvenstvu. Zato si Majda v novem letu želi, da bi ji odobrili v naši delovni organizaciji nekaj dni plačanega dopusta, ko bo igrala na slovenskem prvenstvu in v II. zvezni ligi. Pa tudi šahovsko prvenstvo bi lahko organizirali vsako leto v našem kolektivu.
Na koncu pa Majda še doda, da tudi ona želi vsem sodelavcem srečno in zdravo novo leto, celotnemu kolektivu pa še obilo poslovnih delovnih dosežkov.
Niko
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem v previjalnici in ostalim iz TOZD Predilnice za lepo darilo. ki so mi ga poklonili. V novem letu jim želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov.
Marija Vučkovič
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji Predilnice za lepo darilo, ki mi bo ostalo za vedno v spominu. Celotnemu kolektivu želim v prihodnosti
Novoletni večer se približuje z neverjetno naglico in me se še nismo odločile, kaj bomo oblekle to noč. Ne recite, da ni važno, kajti prav vsaka žena si želi biti ta večer privlačna, pa naj bo kjerkoli, tudi za doma moramo biti ta večer lepše, bolj urejene ind drugačne.
Res, da zadnji hip ne moremo veliko narediti ali kupiti. toda z malo dobre volje si bomo staro obleko — pulover preuredile v nov komad in ostali člani družine mogoče
še mnogo medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov.
Štefka Vrbek
Vsem sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji TOZD Predilnica se ob upokojitvi iskreno zahvaljujem za poklonjena darila. Vseh sodelavk in sodelavce se bom še mnogokrat spominjala. Pri nadaljnem delu želim vsem še dosti osebnega zadovoljstva in uspehov pri delu.
Ančka Štempihar
sploh ne bodo opazili, da je obleka stara. Zavedati se moramo, da z različnimi detajli lahko naredimo čudeže, le nekaj domiselnosti in potrpljenja je treba.
Letos so v modni milosti detajli v zlatu. Zato si bomo kupile zlato vrvico ali zlat trakec za zavijanje daril, iz katerega si lahko naredimo zlate nitke. S tem zlatom bomo popestrile — renovirale staro garderobo.
1. Skica nam prikazuje srajčno obleko, malo krajšo z razporkom in odprto do pasu, spodaj pa si v temnejši barvi naredimo kombinezon z naramnicami in elastiko v pasu, seveda iz tankega padajočega blaga. Tudi star brezrokavnik lahko dobi nov pečat, če ga pošljemo z zlatim trakom v enostavnem vzorcu. Prav tako bomo vzorček našile na manšete na bluzi in hlačah. Pasove in ogrlice naredimo iz prejice v ustrezajoči barvi. Veliko nitk skupaj prevežemo v poljubni dolžini z vozli in vmes nataknemo kroglice iz starih ogrlic, na koncu pa pustimo rese, zaključimo jih z majhnimi vozlički ali kroglicami.
2. Mala večerna obleka se povsem spremeni, če ji ob vratu in rokavih prišijemo ovratnik iz nabranih čipk, tak' ovratnik je lahko tudi nakvačkam Povežemo ga z zlato vrvico in dodamo zlato bunkico na koncu. To isto obleko lahko spremenimo tudi tako. da iz ostankov blaga naredimo šal ali trikotno ruto ki jo privežemo okoli pasu. Se nekaj zlatih verižic okoli vratu in zlate uhane, pa si homo že kar všeč.
Svetovala
Maruša Černilec
•1. Na pulover — po možnosti iz mohaira ali kakega drugega mehkega materiala, bomo za novoletni večer našile nekaj cvetlic. Vzamemo nekaj nitk v barvi puloverja in par zlatih nitk. če ste pripravne, je to lahko narejeno v pol ure. Pripašemo si še zlat pas. nadenemo zlate uhane, pa smo nared.
4. Staro tuniko ali bluzo bomo poživile z zlato vrvico tako. da jo našijemo po rami in po sredini rokava do manšet. Prav tako tudi ob ovratnem izrezu in zaključimo z motivom iz iste vrvice. Na spodnji del motiva prišijemo ostanke zlate verižice, ki že zdavnaj ni bila več v uporabi. K tej tuniki nosimo ozko — široko krilo ali hlače. Seveda se lahko ogrnemo s pletom in šalom, ki je to sezono še posebej poudarjen.
V kolikor v naši omari ni nič primernega, imamo pa kos lepega lahkega materiala, si hitro lahko ukrojimo bluzo, s katero je prav malo dela. Krojena je naravnost, v pasu in pri manšetah pa jo stisnemo z elastiko. Veliko uspeha, kajti dobro voljo imamo.
P«o F. «A
ÉIZ.tttfMye
ŽSMSK-t
•seftm
ZAIflEK
^tV*Ac
»S*.A a.
IhjČAiTO t»S*j «-»<6 Y
«DriLriw* v jn=w I PTAtf&E
Volt
NfMIkAI-V A '«€5WOÌT
•Cm -2a2>a
viwit»
J«FC|C
Pf«t. A«, ?«.*•%* Msr ♦'»A*
•>IikvTìca **»SkA\
•TaCe< »t C* ftftj u

>zA.tf «
/»riAltneA 2*1* lA
VtiA.vG*.
*<K
•r*ic •hZja Lt/ictu

l^tAUCA ••*
US. *AS
tenjec.
<HVc,
/ArW/*
Ju»/* K.
CA/tf / j j*
KuJlZCS'
»/»fr
U<LA n/
lAljtA -
T€utč'
HA.UA
zeu
t-» ris«, fr. NunK
PAnfAtjf
IrtßevCK tpn.At.CA ttAP ICA »octcA
Novoletna nagradna križanka
UOii ZA
tr»ic<L)rA
V#»/<V/
va/il<tc
UhVACtJ*
#V*A>
TAU £ A (1
«J* A
AMT0W
Sejctuj*
VH^rwoir
Z«A<A V /Alfo
P£*j* f*i a«t*/
PtLAJđK ZA LAf*
C*7AV
OtLKMpA
>VA»J
CA*/<A«
fji.errutk
Catullus
1.	nagrada: 200.00 dinarjev
2.	nagrada: 150,00 dinarjev •1. nagrada: 100,00 dinarjev Rešitve križank nam pošljite najkasneje do 30. januarja 1982 na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus Kranj, lahko pa jih vržete tudi v uredniške skrinjice pri oheh vratarjih.
KDO«.
IAIJO-
ti^a
Amica
forre'<. »H.tT. Scie*/. Asr»c
h ILA.»/O
rtLAn»/t< aj PO Z Hi CA
HtrSr* V SV, uperj r*pA*J,
trfLI tCAfJ
"v '% '// \
"ocen KUT KéTtU^u, fri
rCALlJJk./
frtcet/iK

«.IfliKA
5
PuIllO*
IH
V* P ILL A
ICftAUCA
*iAk:G-Pous k-» kot-o
s*\ 9ALK
<KHJ
*<LKOC> -5l+vj g