Katolišk cerkven lisi.
Danica izhaja t., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 sld. 60 ki . * tiskarnici aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta I gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
Te<nj XVII.	V Ljubljani 20. prosenca 1H(>4.	i Asi 3.
Večni (tom.
Oj dum nebeški! sladka ta beseda.
Serce mi potniku razveseljuje.
Britkosti trudnega me okrepčuje.
kadar oko se verno v te ogleda.
ko mi prične migljati zvezdic čeda.
In nočni mir v dolini solz kraljuje.
Serce se radostno na te spoinnuje.
In srečnih tvojih vsacega razreda.
Ter z.lihne: blagor njemu jezerkrati !
kdor. dom preljubi! v tebi že prebiva
In z rajskih virov vse sladkosti vživa;
l.e gori vedno vse hitijo želje.
O dom. o dom. daj tam že počivati.
kjer jok utihne. večno je veselje!
Kr. Silvester.
MMeta, deta * doretf se bodi — svetov l
.kaj pomaga, bratje moji! če kdo pravi, da ima vero. del pa nima? (»a bo li vera mogla zveličati ?
Jak. 2. Io.
Te-le besede so mi na misel hodil«*, ko sem preteklo leto mnogo svetov in želj prebiral v .,/<g. Ilani-ci" o družbi ali bratovšin i za podporo bolnih in v po k oje n i Ii duhovnov. Naj mi toraj malo spremenjene služijo v začetik naslednjih verstic ali -če Bog hoče — v vstanovilev imenovane, dantlanašnji silno potrebne tlružbe. Hečem toraj:
Kaj pomaga, bralje! še toliko svetov in besed? \ant li bodo sveti in želje v podporo?
„Začnimo, začnimo!44 kar se od množili slrani glasi, — ali pa: „Ta, — uni naj začne," in druzega nič ne storiti, se mi zdi, kakor uno dvoje: nerodovitno „Gospoii, gospod," in: „drugini težo nakladali, sam se je ne s perstom dotakniti.44 Pomagaj si sam in — pomagal ti bo Hog!
V začetek tem verstieani priložim 20 gld. in poznej vstanovljenim vodilom se berž zdaj vdam**). Kes je malo zenofovo zernice! I'a upam, tla bo v gorkoti keršanske ljubezni kalilo, in preden leto mine, stoteren — tisučeren sad rodilo. Hog blagoslovi!
Veni, tla ima slavno \redništvo dela zadosti — preveč: pa nad jam se vender. tla bo za kake mesee ludi to delo prevzelo -«). Kadar bo kakili 100 (ali tudi manj) djansko po svoji moči pristopilo, naj se zbor
•) Da bo malo več. pridene še vredništvo 20 gold.
**J To je nar manjši trud Darove bomo v poseben imenik pisali, denar pa v hranilnico sprejemati prosili. — pa je obdelano Tako jc precej glavnica, če tudi ne velika	Vred
skliče, da se osnujejo vodila društva: koliko bo vsaki dajal, kako se bo z denarji ravnalo itd. Kadar bo tako kaj kazalo, bodo mil. g. knez in škof društvo gotovo v svoje zavetje vzeli iu gi za terdno vstauo-vili. Popred bi pa bilo ne mara bolj sili podobno, kakor kcr.šatiski ljubezni, ktera prostovoljno po svoji moči - - ,,/. veselim sereeur* daruje.
Jož. Jerič, fajmošter.
JMirifam.
(C* e s k i n p i n a I Varal. Š t u I c . poslovenil Deže I ano v. j I
Jeruzalemu, prekletemu zarad nedolžne kervi. prelite na Goltati, bližala sc je ara. ki jo je bil Odrešeuik napovedal mu. Nesrečno mesto! Terla ga jc revščina, kakoršne ue pomni svet. Brez pomoči, v grozni stiski slepilo sc jc še zmiraj, da pomagal bo Gospod, da pride Mesija. Tako je strast slepila uboge jude! — Derhal tak-mecev je gospodarila v mesti iu ua gori Sionu. — glad. pomor, smeri je razsajala še hujše kot rimska vojska sama. ki je oblegala mesto: —- dau na dau jih je umiralo na ti-suče. Z mečem v roci no zadušili zmagoviti Kimljanjc upor po vsi judovski zemlji iu zaterli puntarje. Naposled pa so ves narod tako rekoč zapodili v Jeruzalem, da bi mogli kar na enkrat pokončati to nemirno ljudstvo. Zmagovita vojska sc je vtaborila okoli svetega mota: nihče ni mogel venkaj. čc ni hotel Himljanom v pest. nihče ni mogel prodteti do mesta, razun ko hi bil prej razpodil Vespa-zijanove bojne trume, kterim je poveljnik bil carjevič Tit. Pa Bog je bil zaposlil Jeruzalem, kjer ste kraljevali strast iu pa nadloga. Kdo neki na zemlji bi si bil upal pomoči judoui iu poganjati sc za narod, zapuščen in zavolj pregreh za-veržcu od Gospoda?
Krivi preroki so slepili jude iu za gotovo prerokovali, da je žc blizo Medijev prihod. Od vseh vetrov so navdušenci bežali pred Kimljani iu stepali se v Jeruzalem Le inajhini ostanki judovskega naroda so potikali se po gorah in skrivali sc pred sovražniki. Pa tudi tc je ljubezen do domovine gnala k svetemu mestu, toda nič več niso mogli •kozi rimski tabor na Sion; nič več niso mogli romati na sveto Gospodovo goro. Zato so se shajali vsaj okoli po višinah, od koder so lahko vidili mogočni tempelj na gori Morijah. Kdo bi popisal žalost iu gorje tega ljudstva, sej slutilo je, kaka osotla žuga njih edinemu Gospodovemu svetišču v Izraelu! —
Nihče sicer ni hotel verjeti, nihče ni hotel la/.glašati. da bi se mogel razdeli Jeruzalem: vendar vsako serce. ki sc ui še vtopilo v divji strasti, vsako tako serce se jc balo nesrečnega konca Žalostni p-almi so odmevali po višinah
judovskih gora, psalmi, ki so se glasili pred daljnimi leti o bregovih ob babilonskih rekah, kajti kaj druzega ostane človeku v nesreči razuu molitve, razun glasti, ki k nebe-snm žalostno klice za milost? —
Bilo je kunci avgusta mesca 70. leta na večer. Na višini neke gore «e zbere množica žalostnih sinov. Zadnji solnčni žarki so oblivali belosvetlo tcmpeljnnvo zidovje, nad njim pa se je dvigal temen oblak, kakor hi bil hotel zakrit ga-sečo slavo judovskega naroda. S solznimi očmi so gledali ubogi jud|e iu i/, sere >o se jim izmikali žalostni glasi:
„0 t.i.-pn.l. zakaj temni se jasno ti obličje, In obraz >\<j skrivaš Izraelu? — Zoper tebe. o (»o-jn.it! -ni o »si grešili. Tvoje -vete pota smo hli K-ipustili. Jezo zlil na nu- si; s šiho tepeš Izraela, kletev j*- zadela nas in sine naše
,.!\a- in sini- naše!" vzkrikne ncktlo in z groznim glasom prelerga žalostno pe-cin. ..Na nas in na sine naše njegova k r i •• t uje -e zopet odzadej in vsi prestrašeni ober-nejo oči \ lo stian. od koder so čtili žalostno (ožim. Pa kak pogled! Starce s sklonjeno glavo, ob palici, plašno gleda v zemljo, kakor l;i hotel s svojim pogledom prodreti \ njen droh. Zažene palico, z obema rokama puli si ra/inet-eii' la-e. in grozno vpije: ..Njegova kri pridi ua nas in na -inove na-e! — Kaj zijate va-me? Pomnite, da -ino tako klicali, kričali na Pilalovcm dvoril ter hotli. naj bo Jezo- \azaic-ki kti/.an. .laz sem takrat kričal ž njimi. - - ob-ojriiemii .lezu-u. ki je po nedolžnem lerpel ni-em l>r«\o-t J. da J,i | | oddchnil pri zidu moje hiše! Kričal sem: \|egova kii piidi na nas iu naše sinove! li gorje! -c /daj mi to doni po ušesih! Kjerkoli sem. tam slišim ta -ni _ias. (Mi zakaj smo klicali lo kletev ludi ua otroke naših sinov! linije nam. gorje nam!"
lak.« jt- tožil «ivi starte, pa skotil i:a noge in planil \ divjem teku - steime gore v dolino, kakor hi inu bilo pod nogami gorelo. Groza je obšla vse. Kaj |c to? Pomozite ubogemu: Ki!o je- lo? — Pomozilc mu! — 1'rno za njim! tako -e je oh enem gla-il<» ji!i nekoliko, ki -o jih bile ganile bc-cde nc-rečnega žalovavca.
Z- -o hotli za njim. pa judovsk starcc jim migne: ..t akile, jMi-u:e ga! Ze 37 irt je. kar la nesrečnik udcluic. To jc \hasvcr i/ Jeruzalema. Slišali ste. kako pregreho ot ita sam sebi. Ko -o hotli naši duhovni Jc/.u-a Nazarcn-skega um :iti mnogo liudi ga št- -/.daj časti kakor .Mesija. — ti.kiat je pomagal itnii Ahasver kričati na Pilalovcm dvoru: .Križaj ga." kižaj ga.'-' Pilat je dovolil, kar so zahtevali dtiho\ni. -taiašini m ljudstvo. Obsodili so Jezusa .n vlekli na (Jolgat ». \a-i duhovni so se tcili meti ljudstvom. — Piisli -o do Aha-verjevc hiše. Jezus, ves kervav. pc-a pod težkim kri/cm. rad bi hi! počil se. — tu nekoliko je hotel opreti se na zid. Pa Ahasver je skočil Ije iu takti slrasno udaril mm trnka, tla jc pri tej priči zgrudil sc na 'la Jaz sam -it t i nisem videl tega. pa romarji so mi pravili.
...Iczu- c umu: !,ri/u. Ali kakošna je hila ta -meri! lioi.ro -e pomnim. Tudi jaz sem bil takrat v Jeruzalemu. Solnce je olemnelo o poldne: zagrinjalo v svetišču se je razčc-nilo; zemlja -e je tresla, grobje se odpirali; Križani je zaklica! s tolikim glasom, tla nikdar nc pozabi na-nj. kdor je sli-aI njegove besede. Slišal jih jc tudi Ahasver.— videl je. kaj -e je godilo iu odtistihmal mu je lako. kakor tla bi bila vsa teža strašnega prekletstva zadela njegovo glavo. Iz uma je in bega po svetu. kakor Kanj. Nikjer nima pokoja: nikjer mu ne tla ostati, dokler se ne izpolni lložji sklep. — Pustimo ga tedaj iu milujmo nesrečnika!"
..Oh. Gospod kraljuje nad nami. in veliko je njegovo ime med narodi!" —
Tako je govoril starec. Možje iu žene, mladenči in deklice, vsi so stermeli. poslušali ga — in s solznimi očmi gledali za nesrečnim Ahasverjem, ki sc je spustil po »ter-
mi strani v dolino. Letel je tako, kakor bi se bil gnal za njim peklenšček sam. Zadnjič je zginil med drevjem. še od daleč se je razlegalo: ,.Gorje nam, gorje nam!" — ( Dalje našle«!.)
Se en #rei.
Sneg je bel, oglje je černo, solnce jc svitlo in blišljivo rumeno, to, mislimo, znano je po celem svetu, kjer koli kurijo ali oglje žgd, in ljubo, drago solnce z zdravimi očmi gledajo. Ko bi pa kdo prišel in bi rekel: sneg je čeru, oglje je belo in solnce brez barve, iu bi to z vso resnobo terdi I, biti bi mogel ali bolan na pameti, in toraj revež milovanja vreden, ali pa bi bil svojcglavcn, ali celo hudo-voljin, malopriden, zato pa tudi čudin, ne hvale vreden človek. Imenovali bi ga prav lahko prisnmtlo.
Takemu, kaj pa tla, le od nektere strani podobni, bi rekli, so nekako oni, ki radi ustmeno ali pa pismeno vero zasmehujejo, ter jo, kakor le morejo, napadajo in podkupujejo. Oni mislijo, tla so svoje zmage gotovi, in tla bojo z združeno močjo, sčasoma saj. zaterli keršanstvo. Ali kristjan ne stoji s svojim verovanjem na pesku, <la bi mu splavili hudourniki rogoviležev peneči z njim vred mili vero s sveta; kristjanu stalo je skala, pri kteri je šc vselej vsakemu spodletelo, ki j<» ie bolel omajati in raz-gnati. in ho tuli v prihodnje spodletelo slednjemu, ki se prederzne. tresli iu gugati jo. Kristjan veruje, iu vč zakai «la veruje.
Kristjan veruje, ker mu jc vera znolranja. serčne potreba: on veruje, ker sc mu vera. kakoršno ou ima. vera kcisaiiska. v svetosti kaže. in v lepoti in visokosti, kakršnih zastonj išeš zunaj kei-austva; on veruje, ker mu vera njegova svitlo iu »lov oljno marsikaj tega pojasnil je. kar duh njegov le sluti, kar se mu Ic dozdeva: on veruje, ker mu v zadevi tega. kar mu so zmeraj uganka ostaja, ravno ta vera temeljito - tem zadostuje, tla ga spominja od ene strani časuosti in omejenosti človeške, iu božje neskončnosti. modrosti iu previdnosti. - od druge pa v ečnosti, v kteri ho človek svitlo gledal iti spoznaval to, kar sc inu tu kakor v ziralu kaže. ali sc mu vidi iu dozdeva ko zagoiictka. Kristjan veruje, ker kaže mu vera njegova človeka v njegovi pravi podobi, v njegovem pravem pomc-nu. ler mu ga ne štuli človeka za boga. pa ga tutli ne ponižuje iu ne tlela edino Ic za stvar neumni živali enako, kakor tlelajo to neverniki sedanji, kteri bi radi v svoji slepoti v žlici votle utopili keršanstvo; temveč ker mu ga odkazujc ko stvar z iimcrjočiiii telesom in z neumcrljivo du so. tedaj človeka, odločenega za večnost, ki mu ho tudi po tirjaiiju iu zahtevaiiju zdrave pameti, k<» svobodni stvari, po njega djanjti iu ravnanju srečna ali nesrečna. Kristjan veruje, ker mu vera njegova upokoji serce in ga utolaži popolnoma; on veruje, ker vera njegova ne ponemari ne telesa ne duše. lemvcč primerno za oboje skerbi in oboje blaži, blaži pa oboje, skerhi pa za oboje, tla sc s tem časti Bog, človek pa na vekomaj osreči. Kristjan veruje, ker vera njegova, vera keršanska. pristujc tako učenim kakor priprostim: on veruje, ker zajema to svojo vero deloma iz nar starejši in nar svetejši knjige vesoljnega svetli, iz knjige, ki ima vidno znamnje na«l sabo. tla pisana ie pod vodstvom in varstvom od zgoraj, tedaj da jc: nc človeške. ampak božje veljave. Kristjan veruje, ker spoltiilc so sc prerokovanja vse nad Njim, ki sc sklicuje na to knjigo; nad Njim, ki jc živel tako. da mu nihče nur manjšega pregreška ni očitati zamogel; ki jc delal na tanko tako, kakor je učil, ki je doverševal čuda, ki presežejo vso človeško in natvorno zmoznost, iu ki sc jc razodel v svoji vsegamogočnosti ko Gospoda življenja iu smerti. On, ki ga moli vse keršanstvo ko svojega Boga, stvarnika in rešitelja. Kristjan pa tudi veruje, ker so te reči resnica zgodovinska, ker so ..facta," ki jih tajiti ali ovreči si svet
zastonj prizadeva, in jih v resnici omajali ali temeljito spodkopali tudi S trav si in Renani nikdar iu nikoli ne bojo. Veruje pa verni kristjan verske resnice živo i:i terdno, iu resnice te gotove so mu. kakor gotovo mu je sneg bel. oglje černo in solnce svitlo iu blišljivo rumeno, iu le mi-lovati mora človeka, ako ve koga, da je brez vere.
Kristjan niiluje nevernega človeka, kajti ve §a v žalostni zmoti in slepoti. Sliši in vidi pa kristjan takega keršenega nejevernika zaničevati to, kar jc človeku nar svetejše, iu mu podkopavati vero, imenuje ga kar na ravnost prismudo in človeka od Koga zapušenega, ter zaničuje iu čer t i brezbožne - prederzno iu bogokletno početje njegovo. Človek brez vere, sovražnik in podkopovavec vere, je v o teb vernega kristjana nar revniši stvar na zemlji. Iu to je daiidatišnji slednji iz verste tistih posebnih izobražencev, kterih poklic, kakor se kaže, je lajati o vsaki tudi nar manjši priložnosti nad cerkevjo, ter tajiti in napadati to, kar ie vernemu kristjanu tako gotovo, kakor da je sneg bel, oglje černo iu solnce rumeno. Reveži se napihujejo in re-petičijo, da je groza, iu vender ves verni svet njih djanje zaničuje iu zumetuje, ter jih miluje v njih napuhu iu slepoti. In zakaj to '*.
Kes, da jih je veliko, ki jih v njih bogokletstvu hvalijo, ali celo občudujejo; res je tudi. da bi tako ne bilo! da uiursikterega pripravijo ob nar veči zaklad, ob vero; ali res je tudi. da je nezmerna večina še zmeraj verna, in bo tudi. ako ||..g da. veina ostala, ker le nespremišljenci iu sužnji slasti in strasti odpadajo. In ta večina šteje svojce po milijonih, med tem ko jih štejejo nejeverniki v primeri le po lezerih. l'o hvuli pa te manjšine hrepeneti. ki človekoljubje ua jeziku nosi. v djaiiju ga pa ne pozna, iu si s Um gnjus uavleci. iu milovanje iu zaničevanje nezmerno veči večine, večine, ki nosi ljubezen do bližnjega v sercu, in jo v djanju spolnuje. ki ne obsega le priprostih, ampak tudi jedel nate. vi-oko učene, in v resnici modre verne; tajiti lloga, kterega vender človeku z zdravo pametjo vsaka si Vil r oznanuje; potegniti človeka z veličastne višine njegovega poklica ter ga pahniti v versto neumnih žival; zavreči vero, ki jo zajemamo iz čistih, zdravih in čudopol-uih virov, vero, ki so jo oznanovali in zanjo živeli možaki, kterih že eden je več v redili v zadevi učenosti, spoštenosti in nravnosti, kakor vsa soderga nejevernih rogoviležev skupaj, vero. ki je njemu, ki po nji živi, edina prijatlica takrat, ko ga vse zjpusti, in zdatua tolažnica o sinertnem času, iu ki celo muci (no gro/.o odvzame, vero to zavreči iu tirjati, da bi se nas p m t verovalo sanjarijam, ki jih kuje nejevera vsa odljudua, obupna iu žalostna, iu večkrat sama polua vraž; čertiti iu napadati, kar je že samo ua sebi vse blago, vse sveto iu božje, in kar milijoni vernih ko tako spoznajo iu časte. ob enem pu sladnost, strast in slast zagovarjali iu s polnilni ustmi od svobode in enakopravnosti govorili, iu se še nekako zanjo poganjati: —ali ni to vse narobe svet. nezmerna nespamet in prava prismodija?
Knaka sc godi v zadevi narodnosti naše. Rodoljubi potegujejo se v mejah poslovnosti za pravice, ki Slovencem skupno ko narodu gredo; oni ne zaničujejo nikake narodnosti, in tedaj tudi svoje ne, temveč jo pred drugim ljubijo ko reč domačo in materinsko; rodoljubi čistijo, pilijo iu bogate slovenščino, kakor so delali in še delajo vsi izobraženi narodi s svojini jeziki; rodoljubi bi radi duševno povzdviguili narod svoj, ter ga na edino mogočem vkladu toaletnega jezika ali slovenščine vverstili med druge omikane iu izobražene narode. To je namen njih ti uda iu prizadevanja, in la namen jc tako pravičen, blag iu hvale vreden, da bi mogel vertoglav biti. kdor bi ga hotel napadati ko krivičnega, odljudnega iu graje vrednega, lit vendar, da si je to tako resnično, kakor resnično je sueg bel, iu oglje černo iu solnce svitlo in blišljivo rumeno, slišijo se reči, ki so temu namenu kar naravnost sovražne iu nasprotne. Tako na priliko pravijo: ,,Slovenci nemščino čertijo, in bi jo radi kar
popolnoma odpravili-' — ali pa: Kranjec sim, Slovenec pa nett — ali spet: „Xeumnost! kranjski sc bom učil. to že od doma ziiam", — iu več lakih čenč.
1'udno je, da se take reči večkrat slišijo iz ust moz. od kterih se pričakuje edino le temeljito mišljenje, iu kterim poverhnost in lahkomišljcnost. pa tudi neki narodu ko narodu slovenskemu neprijazen duh nič kaj v hvalo in po-vzdigo njih moštva iu veljavnosti uc služi.
l'rav bi toraj po naših mislih bilo. ko bi neprijateli narodnosti slovenske nekoliko bolj nepristrauo in skladno zahteve in prizadeve narodoljuhov prevdarjali iu bi jim ne šteli rodoljubja v zlo. kterega bla:rost iu žlahtuosl ste tako resnični, kakor resnično jc sneg bel. oglje černo in solnce rumeno. Govoreči pa tukaj o rodoljubju menimo ono. ki je zarcHiio iu ne navidezno, ki zahteva izobraževanje na vkladi keršaiiskcm. ki se trudi iu dela v mejah postavuosti. ki sc ue zgublja v sanjarije, ki se v resnici meni za svoj narod, ki ljubi sicer vso svojo žlahto. pu se bolj svojo lastno mater. Tako rodoljubje je blago, je žlahtno, iu ro-dolubje tako grajati iu sovražno napadati, naj bi se za napi ej opustilo, in to temveč, ker pametnega in temeljitega kaj navesti, mislimo, bi nasprotnikom težko bilo. lahkomi-šljenc, poverltnje iu pulile psovke pa. kakoršnih smo zgoraj omenili, ne služijo v čast. ampak v neea-t njemu, ki jih izrekuje.
Še bolj prav bi bilo, ko bi pustili logovilcži ua verskem polju keršanstvo v miru. last, ki si jo pii nejevernem svetu pridobe, ni v nobeni primeri k neča-ti in studi, ki si ju pred vernim svetom navlečejo; ravuopiavuost. ki jim je tako rada na jeziku, naznanja jih glasno lažuikc in krivičnike, in lo po vsi pravici, kaj'i ..vsakemu svoje** je enakopravnosti geslo; oni pa napadajo in podkopujejo pra-vice. ktere keršanstvo ima, privošijo še vsaki stranki kaj. le kersatistvu, posebuo pa katoliški ccikvi nič ne, iu ko bi v njih moči bilo. vpeljali bi v tem hipu nejevero povsod po vsem svetu, pa bi tudi obenem tirjali. da bi se moglo vse in na vse straui le po njih volji sukati. Za krivičnika in laznika pa pred milijoni ljudi veljati, pred vsem vernim svetom v ueča.sti biti. v gnjus slu/iti. to pa ni n.« lepega, nič častnega ali hvale vrednega. Zatoraj bi. kuk<>i mislimo, zoperniki keršaustva nar bolje storili, ko bi ost.li. ako ze ravno hočejo, sami za se, v svoji nejeveri, veiuc in nji h sveti zaklad pa naj bi v umu pustili; če nočejo žc sami v keršanske nebesa, naj bi saj ne branili njim. ki jih išejo. vanje iti.
To jc dvojni svet. pa <odi dvojno vošilo k začetku novega leta. To pa zato. ker vošiiuo mir sploh vsemu svet«, tu pa še posebno predragi ta dar cerkvi iu narodnosti uaši od ene strani, od druge pa sovražnikom keršaustva in ne-prijatelom naroda slovenskega več previdnosti v govoijeuju iu več temeljitega mišljenja, kakor tudi nekoliko več spoštovanja do pravice in resnice, da ne bi teidili v prihodnje v svojo lastno nečast iu aebi v zasmcli. da je černo belo. iu belo černo.	V—I.
XapotrouM MM M,
ki jc v tretje srečno odšel bodalu potuhnežev, je ,,Armouia" kopico rezilih besed spregovorila. V pervo pravi, kako so vsi dobri sc zgiožili slišavši potuhnjeni napad na iija-govo veličanstvo, iu še posebno kar je dobrih Italijanov, ker so uni ostudni tolovaji l.ahi ' ..Za 1'ianori so nastopili Orsini-i, za Orsinovi Impcratori, za zavdajavci so sledil: zavdajavci; toda njili izvir je le eden, splošuja njih domovina. Lahi so !" — pravi uni list.
Nastavlja pa dalje. „l)opusti(e pa, o Gospod, naj Vam v oči povemo tudi svoj izgovor, da še več kot Italija jc tega krivo r o varstvo. Zares! l/ni potuhnjeni tolovaji, preduo so Italijani, so rovarji. Iii oni, ko Vam po življenji strežejo, strežejo bolj kakor rovarji kot pa kakor Italijani.
9
Rovarstvo je zaterlo narodnosti: laski rovarji se tepejo z rovarji poljskimi, ogerskiini, greškimi. nemškimi, podonavskimi vred, kakor se v Italii rovarji poljski. ogerski, grenki, nemški iu drugi vojskujejo za rovarstvo. Ako tedaj, o Gospod, hočete zavarovati sebe in v sebi svojo dinastijo in politični red na Kraneoskem, ne da bi obrajtali z Italijo, temveč obrajtati morate z rovarstvom."
„Da bi se rovarstvu prikupili, ste spoznali veličastvo očitnega mnenja. — ste pustili terpinčiti svetega Očeta, to je, per v ega, ali recimo bolje, edinega, ki vas je odkritosereno spoznal, sprejel, ljubil, blagoslovil kakor pravega vladarja francoskega naroda. Ma bi se rovarstvu prikupili, ste Morili strašno odpravo v Krim, . . . odpravo v Italijo, ... odpravo v Meziko, iu ste darovali prid Francijo Anglii, Italii itd. Kovarstvo pa. ne da bi Vam hvaležnost skazalo. je izleglo pač trikrat v Vašem naročji strupene modrase, ki so nameravali Vas vsmertiti. O Gospod! Vite, kaj ste pridobili prikupovaje se rovarstvu !"
..Nasproti pa smejo katoličani pred Vas stopiti z jasnim čelom. Oni so bili preganjani uc malo pod Vašo vlado. Preganjali ste jih. ker jih niste spoznali. Delali ste z njimi kakor delajo nemodri vladarji, kterim so ljubši prilizovavui dvorni k i, kakor pa pošteni iu odkritoserčui služabniki. Preganjali sle katoličane, ker so Vam rekli, da življenje vladarjev mora biti rezno. zatajevano in darežljivo, vedna vojska. da "C zedinijo visoke iu ojstre zapovedi sv. vere iu katoliške nrave s strastmi ljudstev. Odvergli ste une, ki so Vam rekli: serčno delaj! in oberuili ste se k njim, ki so rekli: dobiovoli in veseljuj se! — zdaj pa je prišel čas poskušnje !!..."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Od nekod. ♦». pros. k. Božje sodbe iu njegova sveta pravica se tudi današnje dni očitno razodevajo. Kcrsauska ljubezen tudi pri kmetih močno umira iu sovraštvo se množi, posebno pii tistih, ki se radi za vsako majhno reč pravdajo .11 tožanjo. Keršanske ljubezni malo imajo, kteri svojemu bližnjemu le hudo vošijo , « je le mogoče. ga v škodo pripravijo . posebno ti-ti. ki uboge kmete na svoje limanice love, k pijanosti silijo, počasi vse premoženje z njih liane zlečejo, velike stroške napravljajo, potem pa za dolg prisegajo. Kerčmar pijanec le težko gotove pošteve ve. dc bi za pravičen dolg prav prisegel. Poznam veliko takih rcvežev. kateri le po pravdah luepeiiijo; laki velikokrat za malo vredne reči prilegajo in Iloga na maševanje kličejo. Poznam reveža . kateri je po krivem prisegel in ga je očitna siba zadela. Roka. katero je kviško povzdignil, se mu jc hitro usušila. in per.-ti. katere jc ioicl povzdigujem*, so se mu vsi sključili iu posušili; le-ta jc tudi od gosposke kaznovan bil. Ali ni to očitna šiba lložja iu znamnje. kako grozno Bog sovraži krivo prisego, kakoršnih je današnje dni veliko. O naj bi tudi sodniki ne pustili za malo vredne reči prisegati. s čimur sc lahko h krivi prisegi prilika da, in v-i. kltii krivo ali nepremišljeno prisegajo, naj bi premislili. čc jih tu li očitno ne zadene vselej kazen llo/.ja. de jih čaka pa grozna šiba. kleri nikdar odšli ne bodo.
Iz stare Loke. '». pio-enca. I. V saboto po novem letu j 2. t. m.) -o imeli \ tukajšnji me-1 ni farni cerkvi sv. Jakopa d.»-lu/«-ni visokoča-iiti gospod fajmošter l.uka Mrovlc >vojo pt iitt-t i U-Mio ali zlato liovo mašo. Slovesnost bi bila. se vr de . veliko veči. če bi -c bila obhajala drugi dan. v nedeljo: pa < a-titljivi -tanek s.i želeli 2. prosenca (dan. ko s'i bili mašnik po-vcčciii) na tihem praznovati, in namenili -o namesto stroškov . ki lili prizadevajo pii tacih zares redkih prilo/iiootih v 11",del - slovesnostjo sklenjene veselice, raj-i kaj lerkvam v lložjo ta-t podariti, /lata misel! zares zlat spomin zlate nove maše. Ilazvesclili so nas zares z ziiamei.itim prav lc;>im doneskom v denarji za našo no-vozidano farno i erkev Starološkn ravno zdaj v silnih po-
trebah, in so si tako v našem imeniku dobrotnikov veden spomin svoje petdesetletnice postavili, — še veliko lepšega pa pri Bogu.
Desiravno so pa visokočastiti jubilant hotli vse prav na tihem opraviti, je vender več tukajšnjih duhovnov nenadoma prišlo v zakristijo, ki so azistirali pri sv. maši. Veselo priterkavanje novih slovečih loških zvonov je prav veliko ljudi privabilo v cerkev, nenadoma oznanovaje, de kej posebnega bode. —
Našemu častitljivemu zlatomašniku jc luč sveta zasijala v Žireh 18. vinotoka 1786; — mašnik so posvečeni zgorej omenjeni dan I. 1814. — Svojo pervo duhovno službo so čversto in zvesto opravljali na težavni iu silno razhodni fari v spodnji Idrii kot duh. pomočnik tri leta in pol. Ravno toliko časa so bili potem tukaj v l.oki mestni kaplan in šolski katehet; in poteni šc dve leti pri D. M. v Polji. Od tod so dobili lokalijo Bukovšico, kjer so vestno svoje dolžnosti spolnovali 18 let — in potem zopet 20 let kot fajmošter na Zalcnilogu. De je duhoven čerten, ki večkrat ojstro svariti mora. ni nič novega: taka se je tudi gosp. Mrovletu godila, še zdaj včasi povedo, kako so nektere noči zavoljo nevarnosti življenja pred potepuhi. — ki so jim žugali in enkrat tudi zares v farovž nekod ulomili, — mogli v zakristii prenočiti. — Zdaj pa žive par let v pokoji spet tukaj v l.oki po veliko prestanih zopernostih in dolgoletnem natančnem spolnovanji dolžnost sv ijega poklica, kot pobo-žin mašnik sploh spoštovani.
ŽIVlo bl<ago('astltl starček gospo II Luka MroVLe!!!
V Zagorji je bil ponoči od 4 -."». t. m. tako hud potres. da so tramovi pokali in v*e je maketalo, kar ni terdo pribito, dimniki so sc podirali, zidovi in okna pokale. Tudi več pečin v višavah se je odtergalo, ki so se točile v dolino iu v Savo, k sreči pa ui nobena udarila ue na hišo ne na kacega človeka. V bližnji ogljcnici ali jami za premog v Hrastniku je vstal ogenj iu se tako razširja, da bodo morali vse delo popustili. Tako pripovedujejo tuji listi.
Il Zahllkovja. t- (živalstvo, rastlinstvo ) Kar svet stoji, šc ni bilo brati sostavka v kakem časniku, ki bi pisan bil iz Zabukovja. Bodi torej ljuba ,.Danica" perva, kteri dojde iz tega neznanega kraja prijazen dopis. Pa kaj bi ti pisal iz kraja pustega, kjer sc nič posebnega ne zgodi? —Ko sini ua to mesto prišel, je pervo bilo, da sim v duhovnijskein pisarništvu ali registraturi poiskal spominskih bukev ( l.iber meinorabiliuiu I. (Po škofijskem ukazu mora v labudski vladikovini taka knjiga biti pri vsaki duhovnii ali fari.) Res najdem velikanske bukve, lepo vezane, z napisom: ..l.iber memorahiliutii paroehiae S. I.c-on h a rdi in Sabukovje." llvala Bogu! sva že vkup ! — sam pri sebi rečem, ter sc hočem narprej »oznaniti z zgodovino tc fare, ki bo zanaprej izročena moji skerbi. Z velikim veseljem odprem lepe bukve.in glej! — nijedne čerke še ni bilo v njih zapisane. A — to je lepa zgodovina! — šaljivo počasi zdihnem. — In zares, edina zanimivost lega kraja je ta: da tukej nič zanimivega ni. Tega sim se zdaj sam prepričal. S kratko besedo — nič posebnega nimam, kar biti ljuba Danica, pisal od tod. Iločem pa raji nekaj drugega omenili, kar mi je na sercu. Pretresal. rešetal ali kritiziral bi rad nekaj malega. — Slovensko slovstvo lepo napreduje. Ne bo dolgo, da bomo imeli vsili znanstvenih predmetov v slovenskem jeziku pisanih. Da Bog srečo da! — l.e nekaj se bojim. da se na slovenskem polju zraven dobre pšenice nebi tudi škodljive ljuliko kaj zasejalo. Bati se je. da se nebi tisti neverni duh. ki v nemški literaturi, posebno kar tiče prirodue znanosti. tako šopirilo gospodari, tudi sloven-kega slovstva ne polastil, kadar so polje uaravskili ved tudi pri Slovencih začne obdelavati. Naša literatura se ni velika. Po dosa-danjih okoljnostih ludi ni moglo drugače biti. Pa kar jc imamo, je do zdaj šc po večeni čista, deviška, in iz korenine katoliška ostala, dokler jc literatura drugih na-
rodov med svojim dobrim blagom pa ludi osmrajena z brezštevilnimi knjigami iu kujižuraini, iz kterih govori le gola nevera, brezbožnost, nesramnost. Ne privoščim slovenskemu narodu kulture take, ki mu podaja betvico izobraženosti, na drugi strani mu pa jemlje nar dražji zaklad, — zaklad sv. vere. Da se strupena trobelika nevere tudi na polju slovenskega slovstva ue zaraste, je dolžnost tiste svariti, ki želijo pisati o prirodnih vedah za slovensko mla-dež. — V zadnjem listu ,,Slovenskega Glasnika" 1803, ki v Celovcu izhaja, sim bral naročPni poziv na .,Živalstvo" in ,,Rastlinstvo," ki sta ga spisala gg. Fr. Erjavec in J. Tušek, učitelja v Zagrebu. Kakšno je „živalstvo," tega nc vein. Razun tistega poskusnega sostavka v 50. listu ,,Novic" 1863 — mi jc to delo še čisto neznano. I»a upam, da bo dobro in izverstno. Ali kar „rastlinstvo" zadeva, moram pa reči, da mi noče in nc inore čisto dopasti. Se ve da tukej ne morem pretresati dela, ki ga šc nisim bral. Pa samo o tcni govorim, kar je g. Tušek za poskušnjo pisal v „Slovenskem Glasniku*1 1. februarja 1863 ,,o ča-rovnih zeliščih." t) tem spisu želim nekoliko spregovoriti. Odkritoserčni mož se ne ustraši odkritoserčne kritike. Gospod Tušek hoče v začetku svojega spisa tisto čudno moč ovreči, ki se ,,čarovnim zeliščem" po nespameti pripisuje. Iu to je prav, da zoper vraže govori, kakoršu h sc pri Slovcucih še mnogo mnogo nahaja. Samo po sebi nobeno zelišče kake nadnaravne moči nima; to je resnično. Zoper take krive misli in \iažc jc tudi katoliška cerkva. Zraven te dobre misli gosp. pisatelja pa vender vsih drugih misli ne odobrim, ki jih v tem spisu razodeva. Da naravnost izrečeni: s katoliško resnico se nekoje misli iu besede gosp. Tušcka celo ne vjemajo. Ze kmalo od začetka takole piše: Ktere so pa te korenine (vere namreč v ča-ranje)? Naj debeleji dve ste gotovo misli, ki ste ravno tako krivi, kakor je težko ju ovreči; namreč misel, da razun znanih naravnih moči vladajo v naravi še druge moči, ki so nain neznane, ki jih spoznati pa tudi nismo v stanu, — in pa misel, da moralne moči zamorijo naravnost vladati fizične moči v njih djanjih." — V tih besedah taji g. pisatelj resnico . ki nas jo katoliška vera uči. Resnico namreč: da sc v si varjenju zraven naravnih tudi nadnaravne moči nahajajo. ki se pa - sc ve da — ne vidijo z očali učenih naravoslovcev - in tudi ošlatati sc ne dajo; kterim pa vender vsega vpliva ua naravne moči odreči ne moremo. Kdor to resnico zaverže, zaverže tudi vse bla-goslovljcvanja in ezoreisme, ki so v katoliški cerkvi v navadi. Zakaj brez omenjene resnice so vse blagoslovljcvanja in exorcizmi — prazna reč. Ali verska resnica jc: da sc v stvarjenju razun naravnih tudi nadnaravne moči ali stvari znajdejo. O tej reči kaj zanimivo piše visoko učeni. po celem katoliškem svetu sloveči kardinal \Viseman: Vcr-mitehte Schriften 2. str. 252. Ausgabe von Baehcin. Hočem iz teh knjig nekoliko povedati , kar nam dotično resnico kaj lepo pojasiiuje. In kardinal Wiscman ima za vsakega katoličana več veljave, kakor deset ..Cngerjcv.** iz kterega je g. pisatelj svoje misli zajemal. Ce se jc kardinal Wise-nian zmotil, tudi jaz svojo zmoto rad priznam. Kar sc pa bati ni. — Sloveči kardinal takole piše:
..Die angcfuhrtcn Gebctc vveiscn uns auf einc an-dere yuclle lebciidigcr. poetiseher Gcfiihlc hin. vvelchc in uusciii andern Gebcten zu selir. und ich glaubc mit Cnrecht iihersehcu vvird. Offenhar liattcn die Vcrfasscr der alten Gebcte der kircltc die Cebcrzeugung, dass vvir iu ciner vvahren Atmospharc von unsichtbarcn und geistigen Vcinden Icben. vvilchc die Natur verderben, die pmviden-tiele I.cituiig der Dingc storcn. uiiscre Fatitasic misslcitcn. unscrii Kriedcn triiben und un-ern Verstand zu vrrvvirren trachten. Sie misehen sich in alles ein, vvas den Meiisehcn von Nutzcn ist, und suchcii seine Zvcckc zu vercitcln. sie machen jeden Urt unsicher, vvo sic ihti versuehen und ver-fiihren koiiuen, von sciutr \Vohuuiig his zum Hause Gotics.
Erde und Luft und Wasser sind in gleicher \Veise ihre Elemente: die erstere vvird erschiittert, die zvveite verdun-kclt durch Gevv ittervv olkcn und bevvegt durch Wirbelvviiidc; das dritte vvird aufgevviihlt zu schaumenden \Vellcn — alles durch ihre von Gott zugelasscne, aber boshafte Thatigkeit Diese l.elire ist ofTenbar apostoliseh, (Efes. 6, 12), und dass sie die alte Kirche iu einer vicl lebcndigeren VVeise auffasste, als unser schvvachcrer Glaubc, bevveisen deullich die Schriften der Viiter. Nun bctrachtct sich die Kirche in allen ilircn Gebcte als bcstirnmt, dieses feindliche lleer zu bekampfcu und zu bcsiegen; und vvenn sic glcich ihre tiefe und feste Ceherzeugung von den Schvvierigkeiten de* Kampfes ausspricht. so zeigt sie doch keiue Besorgniss vvegen des Ausgangcs. Sic hal Gevv alt, diese Gcister der Finsterniss zu uutervverfen und zu bandigeti. Ziidcm kampft sie nicht alleiu; jeder Theil ihrcr Gebcte zeigt ihre zuver-sichtliche leberzeugung, dass ein glanzender Kreis himrn-lischcr Gcister sie umgibt zu ihrer und ihrcr Kinder Bc-schiifzuug. Gcister. die zum Kaiii|ife mit dieseu korperlo-sen (»cistern geeignct. und deren Selivvertcr ihrcr gcisii-gcu Natur cntsprechcnd sind. Es nelimcii auch ferner au allen ibren religiosen Ecierlichkciteu l.egioneu von lleiligcn Theil. vvelchc sic auf Erden gclicbt und gechrt hahen, und vvelchc jctzt uiisichlbar mit ihren Kinderti Golt verehreu und mit ihnen beten. Diese feste I ebci/.eiigung von dem un-untcrbroeheiien Kjmpfe zvvischen den Krcuiideu und Kein-deu Gottes spricht die Kirche khr und sclnui an unzahli-gcu Stcllen aus.** --
Iz tega «e vidi. da vera v nadnaravne moči ni tako zlo kriva, kakor gosp. pisatelj rastlinstva misli; in da tudi nadnaravne moči do naravnih moči in reči toliko vpliva imajo, kolikor jim namreč Stvarnik sam dopusti. —
Dalje piše gosp. Tušek: ..Ako pregledamo pripovedke različnih narodov, moramo opaziti, da čarovnija iu vera v čudeže naj bolj cvetele pri sirovih narodih, ki so padli spet nazaj v prejšnjo sirovost." (I tem bi se dalo veliko govorili ali pisati. Ker pa tukaj ui prostora za široko razkladanje. rečem samo to: Kako morajo besede sploh rečene: ..vera v čudeže cvete naj bolj pri sirovih narodih" vender v>ako keršausko uho ra/./.aliti! t e mladež. ki je keršansko zrejena. te bukve v roke dobi in take besede v njih bere: kaj si zna nezvcdciia. mlada pamet o tem misliti'' — Ali bo potem zapeljana iu h » vero v čudeže sploh zgubila; ali bo pa rekla: ta človek ui prave vere. ki kaj tacega pisari ! 1'hoga mladež slovenska! ako sc tvojim dušnim potrebam ponuja strupni sok iz take sloveče nemške ..kulture." — ako sc ti pripravlja tako slaba hrana!
Iu tako bi se dalo o omenjenem spisu gosp. Tušcka sc marsikaj omeniti; pa za danes naj to zadosti bo. Iz vsega njegovega spisa ..o čarov nili zeliščih** sc pa vidi. da je svojo vednost zajemal iz prav kalnega vira. —
Ker ie ravno v zadnjem listu lanskega ..Slov. (Jla*-nika" naročba naznanjena na g. Tu-ck-ovo ..rastlinstvo.-* in k c i morda k svojemu rastlinstvu tudi omenjeni -pis ..o čarov ni la zeliščih** pridjati utegne, ki gre k temu predmetu, torej sim te svoje kiitične verstice spisal iz dobrega namena: da hi »e o pravem ča-u. to je pred tiskom gosp. Tusek. ki je sicer pravoverni kristjan, popravil »• kar »e v njegovem spisu s keršansko resnico in* vjema. kar serce keršansko žali. — kar pati čisto vero verne slovenske mladosti. Zakaj le tam. kjer se mlade/, na lerd-ui verski podlagi izobražuje v raznih [predmetih, se tudi llaga narodnost |Cpu razcvita v sercih nepopačeuih. Brc/, vere jc pa narodnost mlin brez vode; mošnja brez denai-jev ; truplo brez duše! ..To je istina!** Z Bogom'
I* i i - t a v e k. Ker mora vsakemu domorodcu na iem veliko ležeče biti. da sC solske knjige nam Slovencem spišejo in tudi piidno kupujejo iu razš:rjajo. torej s vel vam«*, pisavcem zlasti tacih reči. ki utegnejo kakor bodi v versk« polje segati, naj dajo s\oj spis vselej pred natisom kakemu
čverstemu dogmatikarju v pregled, in naj o naznanilu svojega dela povedi*, da ho to storili, potem bodo vsi Slovenci brez pomislika delo kupovali iu lepo iu veselo bode cvetlo slovstvo v prid, blagor iu slavo Slovencem. To bi svetvali tudi zdaj gosp. Tušeku zastran rastlinstva. Kakor ou menda ni mislil budega une reči pisaje, tako sc zgodi marsikte-remu drugemu, da nevedouia iu uepremišljcuo stori velike pomote, ki delajo nevarne spotike bravccm. Vredništvo.
V Celovcu so domorodci dobili privoljenje za čitav-uico. ki se očitno prične 24. t. ni. Predsednik je tcrgo-vcc in posestnik gosp. Bern. Kosbacber. Tudi pravi „Slov. Prijatel/* d j misli znan iu sloveč sloveusk pisatelj preseliti se /. Dunaja v Celovec in ondi na svitlo dajati politisk časnik v si v čilskem jeziku.
Z (soriškega, 14. pros. —n—. Z nedopovedljivo žalostjo me je napolnila britka novica o g. tionucevi siuerti. Oj, kolika zguba za dušno pastirstvo, iu kolika za pesništvo! Kdo se ne spominja še z živim giujenjem prelepili iu blago-čutnih pesmic, ki nam jih je Zg. Danica prinašala pod značajno iu pomembno znamko: „.. n . . .. u .."! Kolikorkrat sem zagledal in ogledoval ta izvirni podpis, zdelo se mi je viditi dve ladjici, plavajoči eno za diugo ua viharnem morji po poti razsvilljcvaiii iu zavarovani od krasne zvezde na«l njima na višavi, iu mislil sem si, da (e dve ladjici po svojih zuaeajnih čei kali pomenite n e d o I z n ot iu nc z v e n-ijivo>t. i o kot venec uue v svetem raji! Sijajua zvezda nad njima (ladijama | mi je pomenila luc sv. vere. ki vodi poslednjo po poti čednosti za sprednjo, dokler je ue pripelje varne do obljubljene dežele ucmeiiljive Mete. L pajmo vsi njegovi spoštovavci, daje po li poti tu«li njegova blaga duša že prijadrala v to obljubljeno deželo, in du so k temu kaj piipomogle tudi nedolžne in pobožne pesmice njegove. Ilog mu daj nebeško luc, slovenske pesnike se zivece pa naj njegov duh navdaja, njegovo vnetje le /.a spodobno, posiino iu nebeško: bodo uaj vredni dedi njegove čiste modni e ali muze. (konec o drugi tvarini nasl.j
ll ltali*l»oiic. r. Človeka mika vidili, kje iu kako -e derzi dežela z deželo, še bolj pa deržava z derzavo. k<» se prepeljemo čez ces k o mejo, se ustavimo na II rodu, in ondi nas naloži par.-ki hlapoii, ki je pa bil kej nadusljiv. neprijetno je hropcl, vseskozi postajal in le počasi nas tnal. Iljdi smo se preselili v Schvvandoi fu v vceji voz iz No-rimherge, iu res precej hitreje jo lezemo v noe ze proti Kegcushurgii ali lialisboui (liezuo po eeskij. „Val-liala" ciljem klicati, ves dremolin si maiiem oei, pa vendar ničesar ne vidim, ker drugi dan še le me je čakala sreča! Zgoilej se napravim po mestu na ogled. Kmali dojdem do velikega doma liegeusburškega, do stolne cerkve, ki je slovito golisko zidanje. Stolpa dva sta bila z odri krog in krog podperla. Srečna, si mislim, ker vaji od vseh strani podpirajo: toda kuiali zvem, da v resnici ui tako. Tolikanj velikansko delo povžije veliko denarja, in zavolj pomanjkanja novcev (ki so nervus rerum gerendarumj le počasi lusjita in še ne bota koj pod streho. Zimtrcj je cerkev prostorna, visoka, umetno delana, toda še prepraziiu. Okna so prelepo pisane, veliki oltar večidel iz Mehi a. Nekteri spominki v tej cerkvi so imenitni, ker v iiji počivajo veliki škof in grof llerbersleiu lti.>3j, knez Dalberg (7 1817), in sloveča škofa \V i 11 m a 11 u ( ~'f 1 *>33 J 111 S u i I e r ( y ls3'»). Itli/.o nje na gornji strani je skorej pod zemljo nekako v obokih krizev pot z rakami iu podobami iz rimske dobe in srednjega veka. Na drugi strani ne delec proč so likali veliko iu krasilo zidano cerkev. Hodim krog nje, od vrat do vrat, pa ne morem vaujo, iu pozneje spoznam, da jc protestantovska. Sicer je še mnogo čednih cerkva v sploh katoliški Katisboni. Ogledam še nektere. ler jo maham proti Donavi, ktera mogočno suje svoje valove skozi mesto. Konec mesta se izteka vanjo reka llegcn. Sredi Donave pa sc razprostiiata dva otoka obeier iu uuterer \Vurth. Ali ni to naše berdo. zgornje— spodnje berilo.
si mislim. (P. Marko bi djal verdo = \V6rdh). liistran reke je Preddvorom (Stadt am Hof), za njo prijazen hri-bec z romarsko cerkvijo k sv. Trojici, lepimi murbami iu krasnim razgledom.
Nazaj grede pazim po mestu na mnogotere stolpe, stebre, spominke iz starih čanov, iu reči se mora, tla je Katisboua glede umetuije nekdaj bila to, kar poznej No-rimberga ali Nurnberg. Ker sem poprej hodil po sredi mesta, grem sedaj ob kraji in zajdem v prijazen gaj ali log, ki se vije na gornji strani krog in krog mesta. Prijetne sprehajališa, lepe znamnja sem ter tje, spominek zvezdozuancu Kepplerju, kteri je Iu I. 1630 na potu umeri, bistri studenci, redke cvetlice in drevesa, sploh kej inična okolica, lastiua ali posestvo kneza T u r n - T a x i s a, svaka našega presvetlega cesarja. Svetla je tudi ta laška rodo-vina (/rorre-Tasso), iz 12. veka, imenitna že iz križan-skih vojsk; pridobila si je veliko zaslug v napravi vzajem-uih pošt po Tirolskem iu Nemškem. V viteški stan povzdigujem so bili njeni knezi pozneje celo nekaki namestniki cesarjevi pri deržavnem zboru, kteri se je obhajal otl 1. ltif»3 do I. 1800 navadno v Keznu. Od I. 1809 imajo v posesti prestaro benediktinsko samostansko poslopje, ktero so po svoje razzidali in zlepšali. Hvalno je zlasti to. du sme vsak po knežjem vertu se sprehajati in radovali, kakor mu ljubo. Le pri vhodu je brati, da si je knez s vest, da nihče ničesar pokvaril ne bo, in res, dvojne kazni vre-diu bi bil, kdor bi toliko zaupanje napak obračal. Kavno tako iuiajo zunaj uiesta pod Valhalo lep grad z umetnim vertom ob Donavi, kjer se smejo tudi prosto sprehajati ljudje.
Da sem težko čakal srečnega časa, da se popeljemo 1 je v Valhalo, v „Tempel dcutscher Khren," v germanske nebesa, »i lahko mi liš. Se tisti dan popoldne se peljemo torej do vasi D.uaustauf, skorej dve uri od Hezua, ob Donavi, iu že o«! deleč ugledamo na hribu krasno poslopje - \Valhallo. Ali tudi do Valhale se mora peš, vendar gre se po dveh potih: ali zadej po senci, ali »pretiej po solucu iu kamnitih stopnjah. Kakor sploh potuiki jo udarimo po senci, po ozki, toda dokaj zložni poti. Kmali dospemo ua veih iu sterme ogledujemo nebesa germanske od zunej, — kaj bo še le od znotrej ! Toda lega ti ue povem koj, dragi Svitoslave. da se ti ue vname kuka posebna sla po kacem prostorčeku v hramu slave germanske !
Na Uuiiaji, 8. pros. —k.— Pervič v novem letu pomočim pero, da bi (i zopet kaj sporočil, predraga Danica! Ali naravnost ti spoznavam, da nisem v majhni stiski; vem sicer, da vsako drobtinico za ljubo vzameš, če tudi ui tako tehtua, da bi na tehtnici vzdignila zlato, vendar pa tudi vem, da dobro paziš na to, ali bo v prid Slovencem to, kar se ti prinaša. Tako moraš ravnati, ker ti si cerkven, klerikalen, ali kakor bi rekli naši oinikauci — ultramou-tansk list. Mene bi dokaj laže stalo prinesti polne koše dunajske poreduosti, ali kaj češ s takimi historicami začeti, saj se ti jih tudi v beli Ljubljlni ne manjka. Imela boš zopet v novem letu marsikaj opraviti, treba bo graje mnogim napakam, kakor sama uar bolj čutiš; Uog ti daj veliko vspeha, du bi se ti rada vklanjala nevarna strast, in da bi ti ne kljubovala terdovratuost. Hvalo pa že tako tlaješ slehernemu, kdor jo zaslu/.i. Sicer je težko, vsem vstreči, ali kaj se ce, saj ima naše ljudstvo pregovor: Se Bog vsem ue vstreže, pa bi človek. — Vendar pa tebi, draga prijutlica! še ne gre, menim, prelerdo, ker zahajaš med verno slovensko ljudstvo, 111 v slovenskih mestih se ui slovenskih „kikerikitov", ,,figaratov", „uiihcliiov<' itd., da bi ti poredneži nagajali s karikaturami, kakor se godi tvojim dunajskim bratom in sestram, ki se s tabo vred poganjajo za naj svetejši reč. Pa kakor le-ti nič ne porajtajo, lako bi tudi ti serčna in moška stala uad vsemi takimi inožiceljni. Huji, sc ve da, kakor vse take zabavljice, je duh sedanje — neprave oioi-
kc, ki se tolikanj razodevlje v dereči žurnalistični reki. Preobilno število današnjih učenjakov je, ki hočejo, da človeška bistroumnost ima uad vse obveljati, kratko rečeno: vera je po njih mnenji nevednost, iu marsikaj, kar je z verstvom sklenjeno, to jc tmiua in neumnost ter prazna vera. Kdo bi se pa tudi temu preveč čudil, saj je napuh pervi iu naj stareji izmed vseh pregreh. Ali strašna jc v napuhu slepota, naj strašuejši pa padec njegov. Kako je to, da Kcnanci tako očitno lažejo vpričo celega sveta in njegove zgodovine? Zato, ker je meso slabo, duh pa — zalibog ! popolnoma nevoljan in scrce čisto popačeno. Tedaj, premila Danica! skušaj, da se v veri ohrani narod slovenski. Sprelep dar nebeški je bistroumnost, blaga jc učenost, ali ako ta hoče pervo povzdigniti ua verhunec, in nima više meje v veri, gorje, potem ni več sreče in blagoslova.
Zdaj pa naj šc omenim novice, ki si ini jo povedala v pervem letošnjem listu. Naznanila si žalostno smert g. .lan. Bonača. Gotovo jc nepričakovani prigodek z žalostjo zaslišal vsak domorodec. Ti si priča, kako vnet sin Slovenije je bil ranjki. Kako krasne poezije si prinašala iz njegove pevske žile, večidel pod znamnjem ..u .. **.. u.. Blagi pokojnik si je tudi šc z drugimi spisi dobil zasluge, zapustil spomin v lepi knjigi, zaslužuje pa gotovo, da se mu spomin še bolj oživi, iu zbirka njegovih lepih pesmic bi bila zala zvezda na obnebji našega slovstva. Daj. draga Danica! da se v tem kaj dožene — Z Bogom!
M' SieJ norega p > širokem strelu?
llolzhauscr v svojih pogledih v prihodnji* dogodbe imenuje peti čas ali dobo stan britkosti, poniževanja in revšiuc za cerkev Gospodovo. Da sc popisovanje prilega današnjemu času bolj ali manj po vsih krajih, dokazujejo dogodbe, ki jih v vsakem listu iiaznauiijcino. Ali bomo pa morebiti zato obupali, vero zavergli, iu llcnanovci postali? Junak sc v vojski skaže iu v moškem sercu vera ob c..sih britkosti nar lepši cvetč. V teh časih se kaže ..čista pšenica, ktero Kristus očišujc z neusmiljenimi vojskami, rovar-stvi , lakoto, kugo in drugimi neslišanimi nesrečami." I.e-ta doba, pravijo napovedovanja, sc začne pod cesarjem Karo-lom V in papežem l.eonoui X I. 1520, iu terpcla bo do svetega Papeža in do močnega samovladarja. ki bo .,pomoč Božja" imenovan. V tej dobi bode latinska Cerkev stiskana z iii noži mi krivimi nauki (sc jc godilo). iu hudobnimi kristjani (se godi), odvzetih ji bo veliko škofij in naj bogatejših opatij (p. na Jutru, na Kusov-skem, po Nemškem id.), skorej neštevilni samostani bodo v revšino pahnjeni (na Laškem še zmiraj ni konec ropov po samostanih, sovraštvo do njih se povsod budi). Zavoljo tolikih hudobij pa imajo nastopiti šc hujši stiske: ..Malo na zemlji jih bo, kterim bo zanesel meč, lakota in kuga. (Je viditi, da nastaja). ,,Kraljestvo se bo vojskovalo zoper kraljestvo, nektere kraljestva, ki so v sebi deljene, bodo razdjanc, in skorej vse ohožale." ... ,,Vse to pa sc bo godilo po Božji pravični sodbi zavolj preobilnosti grehov .. .**
Vse tako kaže, da peta doba sc h koncu nagiba in zavolj tega naslajajo nar hujši časi, kakor otekljina takrat nar bolj boli, ko sc ima predreti. Kteri bo tisti močni samo vladar. ki bo zavolj terdue vere vreden imena ..Pomoč Božja," kdo to ve? On bo v svojo lastno srečo zopet Cerkvi roko podal. In kdo bo Sveti papež v tisti dobi? Bogu je znano; v prerokovanjih sv. Malahija je papež za Pijem IX imenovan „Lumeil de coelo — Luč z neba,4- kar se zadosti zlaga z imenom Sveti Papež.
•) Kteri njegovih prijatlov naj bi jih zbral od vsih strani, koder
ao potaknjenc. in našla bi se gotovo lepa prilika, da bi se
na svitlo dale. — morebiti s pesniami kaeega druzega pesnika
»red.	Vred.
Po tem takem bi tudi „močui samovladar" lahko žc na svetu bil. Po vsaki ceni se utegnejo nezmerne britkosti sv. Cerkve, ki jih terpi v svoji glavi in v udih po Laškem, h koncu bližati, in mogoče jc, da lonec hudodelstva v kratkem do verha zakipi in potem izkipi. Pristavimo pa naj še, da drugi naslednik za Pijem IX sc imenuje ..Ignis ar-deus — Goreč ogenj." iu peti posihuial ..Pastor angclicus — Angelski pastir," kar enako ua posebno svetost kaze.
Te napovedovanja niso .,dogme" ali verske resnice; kakor pa sc nad Pijem IX spolnuje. da jc „Cru\ de c r u c e — Križ za križe m" (Križ jc menda že bil — za križem utegne zdaj nastopiti. — ali pa je bil Križ beg v Gacto. za križem jc zdaj), tako utegne ravno razsnovanc misli prevdarjati. komur je drago.
Nesrečno nalogo. Cerkev stiskati, pa tudi vlade zatrdi iu rudečo republiko napraviti, so si postavili freimav-rarji. V času enega stoletja se je ta red. kakor go-enčje gnjezdo. razmrcžil po vsi zemlji, ker je oznanoval oliko in napredovanje, pa vedno Cerkev zatiral. in je zdaj kakor grozovitcti zmaj s lOO.OOO glavami in z uad Iti miliioiiov rokami. ki vse tisi! na poteptanje neveste Kristusove.
Znano jv. kaj jc delal iu nameraval Kavur, ka; sedanji sardinski ministri, ki so bolj ali manj sekundami Maz-zinitovi iu Garihaldovi. Znano t«-, k.iko samostane priganjajo. keršansko odrejo od mladosti odvracujejo posvet-njaki. ce tudi dostikrat ue vedo. kai delajo. Kako~«-u namen pa imajo demokrati ali tako imenovani osret evavi-i. naj postavimo tukaj i/.gledie iz Belgije.
..Bien puhlic** popisuj« step hclgiških mason v •„'»;. grudna	v nekem mestifii blizo \amura. Ti demo-
krati, ki so se nn uda zbrali na m: "o poprejšnji Ma/ iniiov klic rk delu.** so degali anatern** zo| er Cerkev, duhovne, škofe, papeža, zoper katoliško v«*io. zopei kraljev-tvo! slavo pa so vrisali samovladi. s\„!iodt. enakosti, socialiotiskemii bratovstvu! Taiili so vsj|,.| \eio. pravico posestva, laiili Boga samega itd. ..Mazzini bo zadovoljili.u pristavlja It. puol rTako se vesoljna demokiacija napravlja** . . . V tem ta-o pa — kai dela minister? On ovadujc (deiiuncira ) iu pic-gania duhovne, kakor očitne sovražnike, zaderge stavi vci-skemu poduku. preklicuje katoliške ptkopališa" itd.
Kaj je krouaniui glavam pričakovati od tc diu/.bc. ktei<i dostikrat sami podpirajo, ali so celo njeni udje. kaze piav nova dogodita. Kvo je! Parizarska policija ie zasačila in zapci Ia 1 Lahe. prišle s tujega, ki so imeli nisin-ne bombe, s kakoršnimi >o morivci žc enkrat Napoleona zalezovali, m v sakteicga orožja za potuhnjeno morijo. Tudi /.io sumljivo pismo so pii enem dobili, ki sumijo, da ga j<- pi-al Mazzini iz l.uganc. Vsi ti razbojniki in potepuhi, ki s0 hotli cesarja umoriti, so iz stranke tako imenovane italijanske edinosti, kteri jc Napoleon na noge pomagal, iu zdaj ima plačilo od nje. ker ue dopusti, da bi ti nečloveki sc Kun poropali. To je plačilo Napoleonu, da jc tudi on izmed ficimaurarjev. To jc plačilo za darcžljivost do ucvermka Renana! Iloic Napoleon med Scilo iu Kaiibdo!
Sicer razuu terdih nemških glav. ki posili hočejo zdaj vojsko zoper Danijo . vse /cli miru. Angleška vlada je ifaii|ati-ki v ojstrem dopisu okroglo povedala, da z mirom se Italiia utegne vravnati; ako pa vojska izbuhti. da jc za Italijo vse zgubljeno. Tudi Francija ji jc enako zarobila. Napoleon si na vso moč prizatlcva za ožji kongres, t. j. nekterih vlad ; pa tudi s pogovorom ( konfercncijo », ki ga hote Anglija, je zadovoljiti, toda on hoče. naj sc ta dogovor poča z vsimi evropejskimi vprašanji: Anglija je le samo za Holštein. Tudi ni res. kar so časniki pisali, da se je Napoleon novega leta dan do angleškega poslanca neprijazno obnašal; govoril je z njim in prav priljudno ga opraševal po zdravji angleške kraljicc, in tudi naslednji dau je imel z njim dolg dogovor. To. pravijo, kaže vse kaj druzega kakor pa razpor med Parizom in Londonom.
Temu nasproti pa ^Tiiues," nar bolj bobneči angleški
časnik, močno z vojsko straši. Pravi: „Svct sc je veliko učil. pa ne zadosti, da bi bil zmožin v miru živeti. Naznanila od izhoda in zahoda, iz naj starših cesarstev iu uaj uovejših samovlad enako kažejo na vojsko. Iz Nemčije, iz Po!onje. in Italije, iz Mtzike. Kine in Japana slišimo »ovražljivosti. ali saj razdražene čutila"... Ako ^francoski mir" pomeni vojsko, kakor sc je včasi že reklo, potlej sc nasprotji strinjate. rBien publ.u meni, da sploh novice manj kažejo ua konferencijo. kakor pa na vojsko. S ciin pa se bodo vojskovali, je vprašanje, ker so vlade tako silno zadolžene. Berrver je 8. t. m. v postavodajuem zboru iz vraduih naznanil pričal, da jc Francija v 12 poslednjih letih naredila tri tavžent sto štiri iu štirdeset milijonov dolga!
V Neapeluu iu Sicilii napovedujejo splošujo vstajo ljudstva. k čemur da so se zedinili legitimisti in republikani zoper sardinsko nasilstvo in vsilstvo. Pravijo, da je Garibaldi skrivaj zapustil Kozji otok iu šel na Jug. Oudes-Reggio v torinski zbornici je rekel: nSicilija ni vladaua;" toiiuska vlada pa pravi: „Sicilija ni vladavua (gouvernče. gouvemable). Sardinska kazi vlada k temu oginj podžiga s svojimi neusmiljenostmi. — Picuionški opravniki so nabirali rovarjev po Kimu in druzih papeževih krajih; pa so jih zasačili in zaperli. — Palmerstun jc zbolel iu ker je že star kakor zemlja, imajo zdravniki z njim malo upanja. — Novi greški kralj Jure je pisal očetu in vladam varhinjam. da v Atenah se ue da živeti, kjer sc zmirom bolj mota in meša. toži se mu po cimbriškem polotoku. — čenčalo se je celo že o begu ali odhodu. —
Vri« V Slesvik - llolšeiim šc zmiraj vso Kvropo napolnuje; nemške deržave. ki hočejo po sili uni vojvodini cd Danije odtergati. dajejo Avstrii iu Prusi dokaj misliti in opraviti.
Sveti Oče so v svoji neusahljivi radodarnosti ubogim v Kimu iz lastnega premoženja podelili tri tavžent škudov ali tolarjev za vesele praznike. . .. „Osrečevavci** v edini Italii pa ne da bi ubozne razveseljevali, jim ropajo cerkve m samostane, kteri svoje male zalogljeje z ubogimi delijo.
Šentjailžev dan je bil god sv. Očeta, ki jim je ime Janez M as t a i. O tej priliki je gosp. Merode na čelu papeževih častnikov Njih svetosti vojaške vošila razodel. Sv. Oče so v odgovoru rekli, da zvestoba iu vdanost njih vojaštva je dar Božji. Boga. ki se v sv. pismu imenuje „Sabaot- - Bog vojenstev ali vojskinih trum. ..Po vsi pravici . so rekli, ima to ime, ker Ou sam je red, red pa se ohtani s pomočjo vojenstva, in če se podere, ga vojaštvo zopet povzdigne. Vojenstva dalje tudi prederzno napadane -vete pravice branijo. Skazujte se zvesti iu vredni tc imenitne naloge kakor ohrauivci reda! ... Vaš poklic v bistvu ni razločit) od poklica mašnikov , zakaj kakor po množili krajih sveta raztreseni mašiiiki delajo za red in otroke naše matere cerkve na pravi stezi ohranijo, ravno tako varujte m branite vi svetne posestva, ki je Bogu dopadlo jih cerkvi podeliti- itd.
i j? s niši i* Ja belita i a tesnilni.
Časnik ..Veilletes chretieunes" piše. daje bil ranjki danski kralj Friderik VII skriven katoličan. Sakristijske bukve pri Mariji Devici ,.des Fremites" na Švicarskem pričajo, da je bil Friderik ondi pri sv. Obhajilu. Pravijo, da v Kimu jc po smerti svoje matere, ki počiva na vatikanskem poko-pališu . tudi kralj bil prestopil k edino zveličavni Cerkvi. Take dogodbe dandanšnji niso kaj redkega . in one so go-lovo le pripravljanje k temu. kar ima po llol/.hauscrjevili. Malahijcvih in druzih prerokvanjih za sedanjimi mračnimi n iicjcverskimi časi nastopili. Kdor pa ima v toliki temi m* kaj luči. naj jo iše ohraniti, ker v temi je lahko poginiti. Naj kdo pazi. kteri časniki se v resnici groze nad na-
padom zoper Napoleona ? .. . Katoliški.... Oni ne prašajo, kakošeu je napadeni, če je dober katoličan, ali ne; dosti jim je, da je to djanje hudobno, brezbožno, vselej in v vsih okolišiuah zaverženo, ko bi zadevalo tudi našega nar večega sovražnika. Le sami pravi katoličani dajejo vselej Bogu, karje božjega, pa tudi cesarju, kar je cesarjevega: zavoljo tega jih freimavrarji preganjajo. — Po množili laških mestih sedanjo dobo prav pogosto ljudi zadeva mert-vud fapoplessia fulminante). — Tudi v Neapelnu človek mraza umerje... Piše se namreč otl ondod, da je že nekaj dni, kar imajo nenavaden mraz in neki vojak ua straži je za mrazom umeri. Sneg je uuo nedeljo kosmuljal in ves Vezuv je bel. — Nova Italija kapucinarjc ropa. V Ka-sani na Kalabrejskem je bilo 24. grud. kapuciuarjeiii napovedano, da v treh dneh se morajo iz kloštra pobrati. Se prej-deu jc čas pretekel, se pridere sila, ki je sobe žive pre-bivavcev ne morejo ne ustaviti in ne omečiti. Opravniki so pobrali vse male zalogljeje, kar so bili ubogi kapucini nabrali pri dobrih ljudeh, da bi z reveži delili. Bilo jc nekaj volne in statve za tkanje debelega sukna, s kakoršnim se redovniki oblačijo, in dasiravno je bilo oboje lastiua cele okrajine ali provincije, ni nič pomagalo praviti; vzeli so jim tudi to revuo napravo! — Judovski listi vse žile napenjajo , da bi katoličane iu katoliško vero v sovraštvo pripravili, oni Kristusa neprenehoma križajo. Kavno kar je zopet tista znana ,,Presse" tako neznano iztnišljarijo ,,von der Frneueruug der spanisehen lnquisition in Marokko" bobnarila, da hi mogel brez iitožgau biti, kdor bi na pervi pogled ne spoznal, da jc vsa pravljica ali čisto iznajdena, ali pa tako zdelana, da pervi nič več podobna ui. Pravi med drugim, da je španjolski konzul v Maroki ukazal nekega juda v sod zgnjesti, v kterega je tavžente žebljev odznotraj nastavljenih molelo ter potem dal sod po tleh sem ter tje valjati!! ... Ali je res kteri bravec v celi Avstrii tako butast, ki bi „Pressi" verjel, da je kak konzul dandanašnji kej tacega storil ? — Iz gosposke zbornice tlela nekaj šuma govor g. grofa Ant. Auersberga, v kterem je med drugim tudi po konkordatu mahnil, — iu pa klasiški, z veliko pohvalo sprcmljevaui govor kardinala Raušcrja, njegova jedernata razlaga pravega liberalizma ter pobitje tako imenovanih „Schlagvvorter", ktere nai pred na Cerkev bijejo, potlej pa na deržavo in njih začetnika samega. Tcržičani so gr. Auersbergu po telegrafu naznanili ,,dcii Ausdruck svmpathetischer Bevvunderung," piše „Laib. Ztg.4'
MMuhorske spremembe.
V	goriški liadškolii. Vis. čast. gosp. Ant. 17 rdi h, kanonik itd., je izvoljen dekan kapiteljski v veliki cerkvi; čast. g. Jernej št reke I, vikari v Gargarju, se poda v pokoj. Cmerla sta čč. gg.: Blaž Lampc, duhoven v po-koji, nekdaj kaplan v Vertojbi, in Filip Peric, fajmošter v Solkani. R. I. P.!
V	ljubljanski školii. Gosp. Mih. Kogovšek-u, fajin. v šmartncin pod Šmarno goro, je dovoljeno v pokoj se podati, iu le-ta duhovnija je 8. t. m. razpisana. Gosp. Aut. Brodnik pride za veroznanskega učcuika na spodnjo gimnazijo v Kranj; gosp. Jan. Globo čn i k za duh. pomočnika na Berdo.
Voyamri z yy. tlopisorarei.
G. — m — : Gotovo je v Vaš lastni prid, da se spis ne natisne ; .,stare pesmi" pa so navadne „božičnice," več ali manj vsemu h. narodu znane; torej ne kaže jih Natiskati.— ti. tir. J. t .: Prejeli, in se bo opravilo, (i. (i. B.: Hvaležno prihodnjič. — Gg. sem. mlad. v B. Bistr.: S ve po Vašoj volji čete doskoro primati. — ti. J. F.: Po oddanem našem prejeli Vaš list; za imenov. postrežbo scrcna hvala! — Več gg.: Prav vstregli. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskal iu založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.