delom vključevala v tehnična dela pri regulacijah vodotokov, urejanju gozdov in kmetijskih zemljišč, gradnji cest in železnic ter utrdb in drugih nalog, vezanih na izmero terena. Med kartografi po Valva- sorju so za našo deželo pomembnejši Florjančič s Korografsko karto vojvodine Kranjske (1744), Freyer s Posebno karto vojvodine Kranjske (1846), Kozler z Zemljovidom slovenskih dežel (1853) in številni drugi kartografi s Selanom in njegovim slo- gom izdelave kart po drugi svetovni vojni. Omeniti bi morali vsaj še Herbesteina, pa Steinberga, Mraka, Vego, Šemerla, Ressla, Fabiani- jain mnoge druge, ki so dali pomemben prispevek UDK 631.6(497.12) MELIORACIJE Marjeta Natck pri zakoličevanju bodoče dejavnosti kartografije in geodezije v gospodarskem in družbenem okolju. Poleg tega kratkega in površnega pregleda nekaterih dosežkov, predvsem na področju kartografije, je bilo izvedenih še veliko drugih projektov na področju današnje inženirske geodezije; začel se je razvoj fotogrametrije, preciznejših geodetskih merjenj in drugih aktivnosti. Tako je bil začrtan razvoj geodezi- je, vede, ki ima svojo bogato preteklost in iz tega izhajajočo strokovno razvejano sedanjost. 1. Korošec, B., 1978. Naš prostor v času in projekci- ji, Geodetski zavod SRSs sodelovanjem Geodet- ske uprave SRS, Ljubljana. UDC 631.6(497.12) Z urbanizacijo, industrializacijo in spremljajočo infrastrukturno izgradnjo sc jc v povojnem času močno zmanjšal obseg najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. V obdobju 1938 - 1974 se je v Sloveniji zmanjšala površina njiv in vrtov za 94000 ha (statistični podatki). Na drugi strani pa jc vseskozi slediti še proccsu dcagrarizacijc in s tem opuščanju zlasti oddaljenih in težje dostopnih kmetijskih zemljišč. Tako smo sc v sedemdesetih letih znašli v konfliktni situaciji, ko želimo pridelati več in kvalitetnejše hrane, primanjkuje pa nam kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Poleg že uveljavljenih, a še ne zadosti vsestran- sko proučenih pospeševalnih ukrepov na obstoječih kmetijskih zemljiščih ( ustrezna uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, izbira ustreznih semen in boljša obdelava ) se je ponudila možnost pridobiva- nja oziroma izboljšave zemljišč z melioracijami. Melioracije so vsi hidro - in agromelioracijski posegi, ki naj bi ustvarjali možnosti za novo ali pa izboljšali pogoje za intenzivnejšo pridelavo kmetij- skih kultur na zemljiščih z doslej neustreznimi fizi- kalnimi, kemijskimi biološkimi in drugimi prostorsko - ureditvenimi pogoji Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 ločimo hidromelioracije in agromelioracije. Hidro- melioracije obsegajo ureditev režima površinskih voda z regulacijami naravnih vodotokov, izgradnjo zadrževalnikov in drugih protipoplavnih in protiero- zijskih objektov ter ureditev talnega vodnega režima z izgradnjo osuševalnih in namakalnih sistemov. Agromelioracije pa obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, ravnanje površja, krčenje drevesne rasti in grmičev- ja, ureditev teras, gorskih in kraških pašnikov in podobno) ter omogočajo izboljšavo dostopa in pre- voza na kmetijsko zemljišče. V Sloveniji so začeli sistematično izvajati meli- oracije po letu 1973, ko sta bila sprejeta Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o vodah. Odbor za melooracije na Republiškem komite- ju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (do nedav- nega pri Zvezi vodnih skupnosti) vodi melioracijske posege ločeno po naslednjih kategorijah: hidromelio- racije - osuševanje, hidromelioracije - namakanje, agromelioracije v hribovskih predelih, nižinske agromelioracije in obnova ali ureditev trajnih nasa- dov. Po letu 1973 so meliorirali preko 15% kmetij- skih zemljišč. Najobsežnejša kategorija posegov hidromelioracije - osuševanje obsega okoli 50% vseh melioriranih zemljišč. Njeni številni nepredvideni 18 Tabela 1: Obseg izvedenih melioracij v Sloveniji med letoma 1973 in 1989 hidromelioracije agromelioracije osuše- nama- hrib. nižin. trajni Obdobje vanje kanje obm. obm. nasadi 1973-1975 3636 175 - 70 - 1976-1980 13869 53 - 494 - 1981-1985 28248 804 15514 4973 1124 1986-1988 18211 2604 11502 10971 3156 1988-1989 6765 1975 4628 6368 773 Skupaj 70729 5611 31644 22867 5053 Vir. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano negativni učinki so že zgodaj vzbudili dvom o ustre- znosti in uspešnosti načrtovanih ukrepov. Z obsežnimi melioracijskimi posegi se vse bolj uveljavlja industrijski način kmetovanja s povečano pridelavo in manjšim vloženim delom pri obdela- vi,potrebna pa so bistveno večja vlaganja kot pri tradicionalnem, ekološko prilagojenem kmetijstvu. Melioracije neposredno in posredno vplivajo na množico geografskih pojavov in procesov. Na osnovi dokumentiranega gradiva, letalskih posnet- kov, meritev, anket in intervjujev je mogoče rekon- struirati območja stare, klasične agrarne pokrajine pred posegi in jih primerjati z obstoječim stanjem. Z melioracijami se močno spremeni zunanja podoba agrarne pokrajine, predvsem raba tal. Sprememba je ponazorjena na primeru Ajdovskega polja in vseh melioracijsko - komasacijskih območjih v občini Ajdovščina ( Karti 1,2 in tabeli 2,3 ) Tabela 2 : Raba tal na melioracijsko - komasacijskih območjih v občini Ajdovščina 1975 1986 Zemljiška površina površina kategorija ha delež ha delež njiva 998,5 31,2 1917,5 60 travnik 1653 51,7 786,25 24,6 sadovnjak 35,25 1,1 60,5 1,9 vinograd 89,25 2,8 114,5 3,6 gozd 158 4,9 113,75 3,6 živice 112,5 3,5 23 0,7 pozidane pov. 43,25 1,4 68 2,1 kanali,vodotoki 28,25 0,9 52,25 1,6 poljske poti 42 1,3 33 1 dovoz, ceste 35 1,1 26 0,8 ž. proga 2 0,1 2 0,1 skupaj 3197 100 3196,75 100 Vin CAS (ciklično aerosnemanje) 1975, CAS 1986 19 AJDOVSKO POLJE RABA TAL LETA 1975 l e g e n d a n n j i v a t t r a v n i k p p a š n i k s s a d o v n j a k v v i n o g r a d g g o z d u p o z i o a n e p o v r š i n e 2 2 i v i c e — . . n e s k l e n j e n a 2 i v a m e j a <><;« p o s a m e z n a d r e v e s a v u v o d e i n n e r o d o v i t n o c e s t a p o l j s k a p o t „ . m e l i o r a c i j s k i j a r e k 20 AJDOVSKO POLJE RABA TAL LETA 1986 ^ X" : \ 21 Tabela 3: Raba tal na A jdovskem polju 1975 1986 Zemljiška površina površina kategorija ha delež ha delež njiva 21 9,9 115,9 55,1 travnik 172,3 81,3 90,6 43,1 gozd 3,2 1,5 - - živice 14,4 6,8 0,2 0.1 pozidane pov. 0,4 0,2 2,7 1,3 nerodovitno 0,6 0,3 0,8 0,4 Skupaj 211,9 100 210,2 100 Vin CAS 1975, CAS 1986 Interpretacija letalskih posnetkov iz let 1975 in 1986 (pred posegi in ponjih) kaže na velike spre- membe v obsegu osnovnih zemljiških kategorij. Na vseh melioriranih območjih se je močno povečal delež njivskih površin na račun travniških in v manj- ši meri gozdno - grmovnih zaplat in živih mej. S pravilnejšo parcelno strukturo je skrajšana dolžina poljskih poti in dovoznih cest, izgradnja osuševalnih sistemov pa je terjala izkop številnih novih kanalov in jarkov. Spremembe v rabi tal kot posledice melioracij ne pomenijo le povečanja površin najvrednejših zemljiških kategorij in možnost večje pridelave, temveč pomenijo poseg v celoten kompleks geograf- skih pojavov in procesov.Kot takšne so gotovo us- trezen predmet geografskega proučevanja, pri kate- rem bodisi ugotavljamo učinke, jih vrednotimo, ali pa na osnovi obojega izdelamo simulacijski model, s katerim že v načrtovalski fazi opozorimo na posledi- ce posegov. Program usposabljanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji, Republički komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 1990. De ta Ijni podatki o komasaciji, Geodetski zavod SRS, Ljubljana, 1989. Analiza razvojnih možnosti na področju kmetijskih zemljišč za obdobje 1991 - 1995, Zveza kmetij skih zemljiških skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1989. 22