Ursđništeo in upra^ništuo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
w
Naročnina listu:

STRAŽA
Celo leto ....		12 K
Po) leta ....	• *	6 K
četrt leta ....	f *	3 K
Mesečno ....	« »	1 K
Posamezne številke 10		V.
Zunaj Avstrije celo	leto	17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 73.	Maribor, dne 28. junija 1912.	Letnik IV.
Obrtništvo in nemški nacionalci.
Pretečeni teden se je vrišita na Dunaju, kakor smo že poročali, kartelna enketa. 'Udeležili so se je zastopniki kartelov, v prvi vrsti železnega, in pa zastopniki mjajle obrti, poljedelstva, in delavstvfc,. Stiri dni se je razpravljalo in debatiralo, vppejh je pa povsem ničev. Edino, kar je rodila ta enketa, je neka komisija, k|i ima namen študjirati ' nabavne stroške jprašjke železno-industrijske družbe. V to komisijo so a izvoljeni sami taki, ki so se izkazali pri enketi ot kjmovci ali pa kot indirektni podpiraielji železnega kartela in ne smemo zaito od te komisije prav nič pričakovati. Vse odločnejše nasprotnike kartelov, kot viteza pL Hohenbluma, ki je zastopal agrarne, sopri sestavi označene komisije kivjtkomalo prezrli. Splošno se sodi, da bo vspeb te komisije ' približno tak, kot je bil rezultat one komisije, katero je sestavil dunajski magistrat v svrho določitve dobičkjai, ki ga ima dunajski1 mesar pri razprodaji' enega vola. Ta komisija je namreč prišla do zaključka, da ima mesar pri volu — škodo!
Kar se tedaj tozadevno tiče te, enkete, je najboljše, če se odrečemo vsem upom in nadam. Po tem potu ne bomo nikdar prišli kartelom do živega, posebno še, ker stoje pod dobrohotno zaščito vlade, ki se je tudi pri tej priliki z naravnost sumljivo vnemo potegovala za karteliste, Vsako odločnejše vprašanje od strani zastopnikov konsumentov, je ravno tako zabolelo vladnega zastopnika kot gospoda Kesitrane-ka. Ce je zastopnik označil karteliste za „oderuhe“, se mu je grozilo, da zgubi besedo in če se jih je pa vprašalo, kako razlagajo horendne čez 30 odstotne dividende, se je taka vprašanja zabranjevalo kot nedostojna.
Nekaj drugega je, kar moramo iz te enkete Odvzeti pozabljivosti:	postopanje znanega štajerskega
poslanca Einspinnerja na enketi. Einspinner je eden kolovodij nemškega nacionalizma, v naši deželi, za to spajda njegovo delovanje tudi pod našo kritično lupo, da pokažemo Spodnje-Stajercem, kakšni so njihovi nemški prijatelji ' iz Zgornjega in iz Srednjega Stajerja.
Poslanec Einspinner se je obnašal na enketi kot glavni zastopnik male obrti. Einspinner, se pri-
števa med največje reše vat dl j e obrtništva. 'PotereČilo se mu je ustvariti v naši deželi precej mpčno nemšr ko-nacionalno obrtniško organizacijo, katere glavni besednik; je sedaj povsod on. Spominjamo se še, kako je v Celju obljubljal malim obrtnikom nebesa na zemlji in grome! proti raznim izpesovalcem obrtništva, v prvi vrsti seveda proti kartelom, zato je vse z ne mialo napeto radovednostjo pričakovalo srečanje tega gromovnika s kartelnimi baroni, Tloda ko je pa do tega prišlo, so bile vse velike besede pozabljene, Vse prekipevajoče ogorčenje se je razblinilo: iz mar ščevalnega gromovnika se je izluščil povsem pohleven kimoVec. Poslanec Einisjpinner, ' ta patentirani prijatelj obrtništva, 1 pri enketi na Dunaju ni ' vedel' drugega, kot da je konstatira!, da) se „malao-brt vedno bolj približuje kartelira-n i veleindustriji, daje p o-t r e b n o, d a hodite mala obrt in veleindustrija roko v rok i.“( I Kot zasmehovanje se slišijo v sedanjih razmerah te besede iz, ust zastopnika male obrti. Vsakdo ve, da je ravnanje kartelov s konsu-menti in malimi odjemalci naravnost ode niško, Malo obrtništvo vedno bolj propalda, Dan z,'a dnem se Sita o konkurzih „{malih ljudij“! Življenjski bbj je postal za obrtni stan že naravnost obupen in če se mu ne bo skočilo krepko na pomoč, bomo > imeli kmalu na mestu samostojnih obrtnikov od labrikanta najete in plačane 'proletarce. Pri teh žalostnih razmerah v malem obrtništvu pa vidimo, da njegov producent. — veleindustrija — kopici milijone na' milijone. Med tem ko priden obrtnik, ki težko dela, dan za dnem, ne ipore izhajati in strada, se koplje komod ni vele-industrijec v bogastvu ' in uživa življenje baha,nino, kakor se mu poljubi. ,To je gotovo krivica, ki vjpije do neba. Očividno je za vsakega, kdor' hoče videti, da kartelni mogotec izmozgava svojega odjemalca;, M je navezan na njega. Jasno kot beli dan je, da je interesna) f sfera vieleindustrijca v diametralnem nasprotju z malim obrtnikom;. Kljub v{sem tem; ( resnicam se najde nemški poslanec, ki kot zagovornik trpečega obrtništva izrajža željo, dai bi naj hodila mar la obrt roko v roki z, veleindustrijo, po načelih1 gospoda Kiestra/neka in drugov seveda tVko kot do sedaj: kjot objekt za odiranje in izsesavanje. To je tako izdajstvo nad' koristmi obrtništva, da se ga ne da primerno ozančiti. Poslanca Einspinnerja je ali sladka zavest, ker je smel sedeti med oderuškimi de-
narnimi mogotci, ki so ga mogoče, osrečili z milostljivim nasmehom, tako omamila, da je pozabil na vse, ali pa se je pustil grdo in nečalstno izigrati od ljudi, ki jim je vsako sredstvo dobro, samo če napolnijo svoje žepe. r> )disi že temu tako ali tako, vsekakor je prenehal niti Einspinner zagovornik in prijatelj obrtništva in Vsak obrtnik, kji ne pljujva v lastno skledo, mora zgubiti v njega: vsako zaupanje.,, Mož, ki se je nevede ' ali z namenom in premišljeno tako krvavo norčeval iz malih obrtniko/V,, je zgubil pravico govoriti še kdaj v njihovem imenu, !Ce Štajerski obrtniki znajo nekoliko samostojno misliti', Če niso same mevže, potem morajo obrniti „ireševateiju“ Einspinnerju hrbet.
Za nas je pa ta dogodek zopet več kot poučen. Kaže nam, k;ako je nemško-nacionalno vodstvo v deželi skozi in skozi gnilo in za nobeno rabo. Ce nem-Š.ko-naeionalni poslanci tako varujejo interese ljudi, ki jim stoje bifeu, če brez všakega pomisleka sunejo v obraz ljudi, ki so jih spravili kvišku,, če na tak vse obsodbe vreden način izdajo koristi svojih lastnih volilcev, potem lahko izračunamo na prste, kaj smemo pričakovati od njih mi Slovenci, zlasti pa še obrtniki po spodnještajerskih mestih 1 in trgih :	nič
drugega; kot izrabljanje in izkoriščanje. Ako bi nemško in posilinemško obrtništvo po južnem Stajerju ne bilo preveč zaslepljeno od izvestnih fraz, bi morajo sedaj zagrometi kakor iz enega grla: Proč z nemšt-koi-nacionalnimi Škodljivci !
Načrti.
Našim pisateljem poklonil T. R,
1.	Trden kmet, „stara, korenina.“ ’Otroci zdravi in močni, polje vedno skrbno obdelano, blagostanje v. hiši, mir v družini. Gospodar ni nikdar pijan.
2.	Nekdaj lepo posestvo, a zdaj že precej prodanega. Gospodar rad pije, pa nerad dela. Kadar pride nairkan domojv, razbija po hiši in pretepa bolehno ženo. Otroci so slabotni, odidejo po vrsti od doma, ko le malo odrastejo, „Oh, kajko žalostno je pri nas!“
3.	Pijeta, ga rada mož in žena. Ona umrje, ko se enkrat napije preveč zavrelega, vina. Zapusti možu dva sina, oba že velika. Vddfvec se oženi kmalu drugič. A sled prevelike pijače gleda motno in krva-
PODLISTEK.
V cgledLi sta hodila.
Peter Skuhala,
.(Konec.)
Krava je postala mokr.ai pod očmi, venda se je žalostila za svoje jasli, Tunčiki so ' tiidi rtastopile skoze, pa skoitze veselja,
„Ge pa mate svinje? Rada bi je vidla.“ „Micika, to pa našoj navoj gospodinji ti pokaži, te pa boš nan nekaj za obed skühala!“
:„(Oča, če van je po voli, bon kühala gnes jas, Micika pa de mi pomogaia.“
„.(Dobro, dobro, 1 pa le nekaj (dobrega poišcita, ka mo zaroke dostojno služili! Pečenko ma že midva s Pavlon priskrbela,'“
Že sta Tunčika pa Micika smukale po kiihnji, pa prinesejo Rovajš lepo snažno očiščenega gudeka, ,„iT,o bo ali gnešna pečenka,“
JOj, škoda na praseti!1“
^Tunčika vse more ednok kunca vzeti. Pogrešali pa ga tiidi nemo preveč. Hvale večnemi Bogi, so nam skotile tri, ena pa Še je breja.“
Tunčika mela rokave do lakta podsiika, belo fiirtošnjaČo .privezano, pa na prsah prilšpičeno. To se joj je pač tak navdalo. Zaj je prijela za kiihačo, če je mela žjoj kaj za opraviti, zaj je potegnola en pisker, zaj driigiga bol na kraj, dejala tretjega na sredo železnega kbmena, v ranjgli je zmešala zabil, v drugi požig, vrgla par palencik na ogen, odprla spodnje, gornje dverca na komeni, poglednola pečenke, polila jih.
i,Micika, i prinesi naftna jdve željovl ' glavi, pa
vrhnja pripravi!“
Glave je prerezala. Hrst, hrs, brst — so kapali na stran kolobarčki narezanega zelja, tenke vh tre, drobne kak -vožinec.
i,,(Micika, ce krop vre? Dobro, deni zelje v ta bajdling, pa ga popari. Za pa nama prinesi prilično rajnglo za zelje!“
„Kakšno de to zelje? Tiega Še pač nesen vidla. Mi isi slatko želje kühamo.“
,„iGnes pa mo prisiljeno jeli. Eni lakšega jako radi majo. Kaj pa štimajo v žhpi?“
„Rezence majo najrajši.“
„Gnes bon rižovo žiipo skuhala.“
Tunčika je po kiihnji skakala, kak veverca, smiikala kak podlasica, povsod je mela svoje oči,
Zaj je poliikno eden, zaj. driigi v kühnjo, Dekla je prnesla treščja, ali drv, Če blo potrebno ali nev da je le vidla novo gospodinjo. Prišli so oča, in prišo je Pavel kaj ge pitat. Vsi bi radi vidli, kak Tfunčika kiiha,
^Mati, malo žiipice sen van (prinesla, malo besno za potrebnega betežnika, pa za vprvič mi ne zar merte ! “
„Ne pozabi še na oče!“ v,,|Tliidi jin bon postregla.“
„Goa, kušaj da toto žiipo! iT'ak tečne žiipe še na naše n komeni nihče ne sküho.“
Tota diklina je mogla negdi biti. Duma ne mela prilike, se kaj takišega navčiti. Tak si pač jas mislin. No, bomo Še že zve'dli.“
„Micika, zezovi da Pavla!“
,,(Tii sen. Kaj pa bi rada, Tpinčika ?"
„jgla ma mizie pokrivat.“
„|To je Micikino delo.“
„Ravlek, gnes le midva mizo pokrima ! “
„Ce že tak Češ, pa naj bo!“
;,jGe sidijo oča pa mati — gnes do mati venda že pri mizi jeli — ge pa ti sidiš?“
„jGe pa de sidela Tunčika pa njen oča?“ „Tunčika je gnes kiiiharca, una de gor nosila, jela pa de v kuhinji, za mojejga oča pa prostor ti odloči ! “
„Dobro, polek moje matere do sideli! Tü pa naj sidi Matjašek, naš prijatelj!“
i„(Tiak, mojo delo je tü dokunčano. V kiihnji je vse k redi. Zezovi Pavel k obedi!“
iTjunČika prinese žiipo, iVekj piišlc stoji na mizi, Rdeča je postala v lici, Pogledne Pavla.
„Bog žegnaj!“ reče, pai odide.
Prinese govedino, kcoj pa pražen kramper pa Zfcte. Vsen je teknulo.
Prinese prol'etino, pa prisijeno zelje. 'Vzemejo si. Eden driigega poglednejo — ta(!i(š,ega zelja še meso jeli.
Prinese koh pa šato. Tega neso poznali. Dobro pa je bilo.
Prinese — ,„(Živijo naša kiiharca, Bog jo naj živi duge leta!“ zakrijo visi najnok, pa zmignejo vsi’ krožice.
Prnesla je ali pečeno teletino, kcoj pa trojet, pa siihe, skuhane slive,
„[Kak deno tota jed vkiip paše! Ka ne, malti?“ „iPač, pač. Ce de nas Tunčika tak hranila, te ma zočoj skoro zdrava,"
Na vse zadnjo je prnesla v podugovatoj skle-cu celo lepo pečeno prase. Kožica bla trda, pa se je med zobmi drobila, pa rdeča je bila, kak obžgani ci-gei. v gobčeki je držalo lepi dišeči piišlc.
. („(Tunčika, za pa Še nan pokafži, kak se cela svinja trančera!“ „Dajte m,i nož!“
Piišlc dene pred Pavla, odreže glavico, nastavi noš, vundre punjen, glavica rasparne na dva celo en alka dela. Dene falata pred Rovafša:
,JOČa, razdelte možgane!“
„Dva falata sta premalo.“
Tunčika nastavi noš, vudre . . .
:„Tak, zaj so štirje."
Odreže bedrice, plečice, te pa se še haul re-
bnc.
Tunčika hitro z nožen porine en falaček pred Rovaša.
vö, pretepa se s sino,verna in z 'drago zeno, ki ludi pijejo vsi 6ez mero. Ob vsakem prazniku s krik iz njijiovje hiše, drug grozi drugemu si puško. Pekel v hiši, pohujšanje za vso laro.
4.	Posestvo je nezadolzeno, a mo/ m žena pi jeta preveč. Gospodarstvo je kmalu na robu propada. Otroci so popolnoma pokvarjeni, tudi telesno zar
°Stal\ Nekdaj krasno posestvo, hajlepše v okolici. A novi gospodar je pil, klel in lenuharil, delal p nič 'Pohlevna in skrbna žena ,ter štirje otroci mu u-mrjejo, prva vsled Žalosti, drugi zja, jetiko; dva otroka vzame jerob k, sebi. Oče pase potika okoli, velika* in nekdaj tako ponosna hiša leze na kup, „pa, da, ko bi vina in žganja ne bilol“	v
6.	Srednje-veliko posestvo, Moz m zena, » sta modra in varčna, pijeta kaj zmerno. ICez 20 let sta skoro veleposestnika. Otroci so vsi pametni m zdravi. — „Srečna hiša!“
7.	Prevžitkjar. Ima majhen vinograd; zelo je
ponosen 1 na njega. Enkrat se naleze prav pošteno „svojega“, gre na hram spat, pade dol in se ubije. Uboga žena hira od tistega dneva].	* ^
8.	Delavec, je in zvest vinski bratec. Zvečer pa gre pijan domov. Vkljub temu, da je pot zelo široka, pade v 20 metrov globok prepad in je mrtev. —
„Kdo je kriv?“	.	_... .
91. Prav star je že. fPifl ga <je od n okovij rad. Strašno se mu že tresejo roke in glava. Nazadnje se mu začne že mešati, Odide od doma in po tri ali še tudi več dni ga ni domov. Pošteno ženo dolži gnusnih stvari.
10,- Majhno posestvo. Mož je pijanec in silep surovež. Sinovi so vsi pretepači, eden je že od rojstva gluh in slaboumen. — „(Uboga si je ta ženska.;“
Glejte, vi: romano-, novelo-, zaloìgro-, veselo-ìgropiscì, koliko snovi sem nabral za vas v naši va, si, dasirav(no je zelo majhna: niti še trideset hišic nima!
Vidim vas, kako se smehljate, češ, ka|co je to mogoče, da živi šie v dvajsetem stoletju človek, ki misli, da nam stori kako uslugo s' tako navadnimi, tako vsakdanjimi, tjako Čisto n,a|ravnim.i čenčami!
In prav imate! Ni da bi vam ugovarjal : jasno kot beli dan je, da je vse to, kar stem vam povedal, čisto saimo ob sebi umevno, da ne bi vleklo več ne v knjigi, ne na odra. Vsakemu otroku je to dandar nes jasno.
Srečna hiša, kjer je tako, kakor je v dVeh, ki sem vam jih omenil. Srečni smo Slovenci, qe je veliko takih hiš pri nas!
Da' je pa vsakdanje in Čisto samo ob sebi u-mevno to, kar se godi' in se je godilo v ostalih hišah, ljudje biožji, ali ni to grozno? 'Ali vas ni nič strah, če si to predočite ? Ce drvi toliko posameznikov, toliko naših družin v pogubo, kam drUjgam kot v propad mora strmoglaviti slednjič 1 ves nsjrod, ki so mu družine podlaga?
Se-li najde med nami človek, ki bi držaji tukaj roke križem in mirno užival sam srečo?
Veliki dvoboj,
Hladnokrvni Janke, ki ima sicer le smisel za trgovino in denar, je sedaj, kakor se zdi, popolnoma izgubil svojo pamet. Kar se sedaj dogaja v se-veroaltneniških Združenih državah, se ne da popisa-
ti, Staro in mlajclo, bogato in ubožno, preveva trenoino le ena misel: Kdo postane predsednik?
Vsaka štiri leta voli velika seve r no- ame ri k an s-ka ljudovlada shojega vrhovnega državnega pojgkp varja. Priprosti severno-amerikamski državljani sicer nimajo v obče ne, časa in tudi ne veselja, da* bi se interesirali za politične stvari. Radi prepustijo to delo raznim komitejem 1 in političnim agentom raznih stlrank. Toda vsako četrto leto ga, pa' zainteresira važno vprsšanje: Kdo bo vladal v „(beli hiši“ ? Ce se reče, ' da* ima predsednik Združenih držav več vlar darskih pravic, nego kak evropski vladar, je to docela resnično. Predsednik je najvišji vodja vseh bojnih sil na kopnem in na morju. On imenuje poslanike, najvišje sodnike in vse višje državne uradnike. On sklepa z drugimi držaj vami pogodbe in on /ae slavij a idvjpja ministrstva, kar si pač ne sme dovoliti nobeden drug ustavni vladar, Njegovi ministri niso nikfomur odgovorni, kakor njemu samemu, in tudi jih ne zamore strmoglaviti nobena zbornična večina, Le sam poskus senata ali parlamenta, tki bi si upal grajati predsednika, ali njegove ministre, bi se klarem o izjalovil, kajti predsednik je izšel iz glasovar nja celega ljudstva, ‘on je poosebljen izraz ' ljudske volje, njegov gl(as je glas ljudstva in njegova moč je neizpodbitna.
Za gospodarske organizacije je naravno rudi naj večjega pomena, kdo da vlada v bjbeli hiši.“ Predsednik zamore sklepati trgovtinšike pojgodbe. Ce o;n izreče svoj yeio, prepreči vsakj < škodljiv zajkon. Kot najvišji poveljnik lahko napove vojsko in sklepa mir ter v tem oziru mnogo vpliva ' na gospodarsko blagostanje držaiva
iTtretji teden meseca junija,, ki je bil velevajžen v političnem življenju Združenih držav, zamore prinesti republikanski stranki zelo kritične čase. V-eli-ki konvent repblikanske stranke je že odločil: Tiaft je njegov oficijelni kandidat za predsedniško mesto, on je izšel kot zmagovalec iz, te tekme. Toda njegov tekmec Roosövelt je le za nekaj malo glasov podlegel in ne mara zakopati bojnega kopja. Užaljen vsled nepovoljnega glasovanja, lastnih pristašev 1 je vt&m napovedal boj, „(Zmagati ali umreti!“ je njegova deviza. S proglašenjem Tafia iza predsednišikegp, kandidata je sicer začašsno končan ta, dvoboj. IToda veliko vprašanje je, Če ne samo začasno. Izkušnja uči, da Volitve predsednika v Združenih državah kaj rar de prinesejo presenečenja.
Kdo bi si bil pred štirimi leti mislil, ko je namreč pustil imenovati takrat vsemogočni Roosevelt svojega prijatelja Tafta predsednikom Združenih držav, ko je podpiral njegojvo izvolitev! z vsemi državnimi in osebnimi sredstvi, da si bodeta stala kdaj ta dva prijatelja kot huda tekmeca v volilni borbi nasproti1! Prva, poskusna tekma je konča,pai! Bo li .odločilna tekma definitivno rešila to vprašanje, si to mislijo se sedaj bavi vsak volilec, bodisi demokrat ali socialist ali republikanec,
* *
Glasovanje o nominaciji med Tlaftom in Rooseveltom v Chikagi je bilo zelo burno;. Prišlo je celo do pretepa. Nekateri sprevodi' so bili s silo preprečeni. Več delegacijam niso pustili razviti njih zastav. Policija je morala opetovano posredovati. Shod Roo-seveltovoev je bil zelo zelo številno obiskan. Kakor smo že poročali, je bil Roosevelt nominiran za samostojnega ka/ndidata za predsedstvo. Pozval je Relegate, da naj se vrnejo v domovino ter skušajo izvedeti za razpoloženje svojih domačinov, nato p,a se
naj sestanejo h konventu. Geslo novega gibanja bodi: „Ne kradi!“
Samostojna nominacija Rooisevelta je ustvarila položaj, kakršnega še ni bilo. 'Verjetno je namreč, da ne dobi v volilnem kolegiju nobeden IzjmeD treh kandidatov albsolutne večine in potem preide volilna pralvica avtomatično, na repr.ezenlacijsko hišo, ki bi glasovala po državah. Sedaj je v reprezentacijski hiši 23 demokratičnih in 22 republikanskih Zastopnikov, Trije zastopniki srednje stranke ostanejo jeziček na tehtnici. Ce tudi v reprezentacijski hiši ne pride do izvolitve, bi postal dne 4. marca 1913 sedanji podpredsednik avtomatično predsednik na enak način, kakor se to tudi zgodi v slučaju smrti predsednika.
♦
* *
„ILökalanzeiger“ je dobil iz New-iYorka sledečo brzojavko: V demokratičnem konventu je njostopil Bryan proti' Parkerju. Bryan je izjavili, da se bo bojeval proti začalsni1 izvolitvi sodnika Parkerja za predsednika konventa vi plenumu. 'Med drugim je izjavil, da je Parker orodje velikega kapitala, ki hoče zavzeti demokratični konvent, kakor je že zavzel republikanski konvent. Bryan se bo sam razglasil za kandidata začasnega predsednika, Če ne najde drugega prikladnega kandidata.
Roosevelt je sedaj n;a poti v New-York ter ga je na skoro vseh postajah ! piijča,kovitla izelo velika množica. Do sedaj, je imenoval 18 Članov svojega sveta, med njimi enega demokfrata.
Politični pregled.
Državni zbor.
Bra,mbna, predloga, sprejeta. — Boj za s 1 u ž b je n i in poveljni jezik pri domobranstvu,
Dunfij, 26. junìj'a.
V	prvih popoldanskih urah je zbornica rešila tudi drugo skupino brambnegai zakona z,a skupno armado ter po daljšem glasovanju, v katerem so bili odklonjeni vsi spreminjevalni in dodatni predlogi, c-dobrila zakon tudi v tretjem branju. Na, to je prišla na vrsto predloga o domobranskem] zakonu, o katerem se bo d,o pozne noči vršila debata,, tako da bo ta zakon jutri odglasovan.
Takoj v začetku današnje razprave ' je prišlo do precej burnih nastopov, V § 8 domobranskega zakona so namreč slorJandki člani brambnega, odseka, s pomočjo socialnih demokratov sprejeli določbo, da morajo domobranske oblasti s prebivalstvom občevati v njega materinem jeziku. Nadalje se je iz tega zakona eliminirala, določba, da je službeni jeeik pri domobranstvu nemški.
Nemci, zlasti nemški naeionalci, so takoj potem], ko je bil gorenji sklep ! sprejet v brambne,m odseku, pričeli z ostro agitacijo proti njemu. Glàvnì poročevalec1 o tem zakonu, nemški nacionalen prole sor dr. Sommer^ p,al je danes pokazal, skrajno nelojalnost s tem, da je polemiziral kot glavni poročevalec in zastopnik mnenja odsekove večine proti tema dvema, od odseka sprejetima določbama.
V	naslednjem sejno poročilo:
ZhSetkom seje je trgovinski minister pl. Röss-ler vložil zafeonsko predlogo glede jamstva pri trčenju ladij ter glede žalitev in pomoči pri pomorskih nesrečah.
Nato je zbornica nadaljevala sprecijalno debato o drugi skupini brajmb'nega; zakona.
„(To je nadev, kušajte, lehko de se va;n tüdi dopalo ! “
„iTo pač to! Diklina, ge si se kuhati vuoila?“ „(Bila sen dve leti v, gradi,“
„.(Za to pa — zaj so se mi oči odprle. Jas sen si mislo, ka si negdi bila.“
j,,iZa pa se tüdi ti k nan sedi! Skuhala; si nan že, ka bi najveći gospodje radi jeli!“
„(Vzemi krožo vroke, nagni kupico, zini na široko, ka de leži šlo! Trčima, z martjoj še pa s Paw Ion, oca, midva še trčima! Bog vas naj žigi, zdrave pa srečne ! Zhtra gremo k zapisajvanji ! “..
:„(Kan že pa siliš, Tuncika, ostani le Še pri-
nas ! “
„fööa, družini še moramo dati obeda, — lačni
sol“
(Micilka je že mizo pokrila, 'TfunČika je nosila vse fole hrane na mizo, oča pa so prnesli veko ročko dobrega vina. To blo veselje!
Vsa driižina je obračala svoje oci na novo gospodinjo. Neso se je mogli najglednoti. (Vjino jim je razvezalo jezike, pa je vsaki zno nekaj dobrega od nje povedati.
Micika pravi:
„(Lase ma črne kak krt, kite debele kak valek." Nežika:
„Lepšega lica še nesen vidla, Takšega nema namalajii ajngel.“
Kravar :
s,Oči se jej Svetijo, kak dva dijamanta.*
Marko prvi hlapec:
„Naša nova gospodinja je lepša kak prlnce-zinja.“
„(Marko, napi jo, 'dere bo prišla!“
Prišla je.
Marko joj natoči čisto kupico, zdigne krožo: „Naj živi naša nova gospodinja!’“ oživijo !:“ zakričijo vsi.
Una pa je s vsafkin trčila, pa, kakšno priludno besedo zgubala.
„Kak je lübezniva, kak prilüdna! Mi pa jo moramo bogati, ka de mela veselje z nami!“
„Vsi mo jo liibili pa bogali.“
„Koga?“ pita Pa,vel, ki je prišo s Th nekoj k drüzini gledat.
„„'Našo novo gospodinjo.“ vjTak je prav, to je lepo ! Oca, prinestejše eno ročko I“
„Bog te živi, Pavel, na tvojo zdravje!"
Znova se je začelo trkanje.
Družina je zzacela popevati;.. Vse blo veselo.
V nedelo sta bla Pavel Rovaš in Antanja Vogrinec prvokrat ozvana. To bli ne kaj novega!
„Vogrinčova, pa Rovašova sneha?“ zdavanii &tirna^st dni’ bl° w sredo’ s0 se pelali k
„'Tak lepega para Še naš gsospod neso nigdi zdavali“, so si lüdje gučali,
Ka blo pri Rovaši vßko gostüvanje, si nač le
kf.,™sllmo- Gostili so se dva dni, v nedelo pa : sluzili ositajnke.
Kuhala je že Tunčika.
Oča pa so si mislili !\
na ™f^0l)r0 j® tak’ ka do mdje vidli, kaj naša sn
aa Žila.
misel naj vedno me
dviga z nadlog! Pesem doni okrog, bliže tja k Tebi, Bog,
bliže, moj Bog!
Skrije popotniku
solnčni se žar, meni pa trudna pot
v temo prevar; v sanjah spem plahih nog bliže tja k Tebi, Bog,
bliže, moj Bog !
Silno že hrepenim
k zarji nebes, zlo, ki zadeva me,
milost je res, Angelov vabi krog bliže me k Tebi, Bog,
bliže, moj Bog! Vselej, ko se zbudim,
Tvoje častit, dvigaj me z žalosti
slave odsvit; moj se razlegaj jok bliže tja k Tebi, Bog,
bliže, moj Bog!
Nearer, my God, to Xliee -Bliže tja k Tebi» Bog!*
(Labudja pesem „Titanika“, — Prosto po angleškem izvirniku M,
Bliže tja k Tebi, Bog,
bliže, moj Bog,
. To, pesem, ki so jo igrali godci na „Titanika“, ko se je n tapljal in ob pogreba nekaterih žrtev „Titanika“ v Novem Jorku, na je v angleškem izvirniku in nemški prestavi poslal iz Nemčije haš r
Kadar pa radost me
dvigne v nebo, solnce in zvezdice
milo me zro,
vtihne naj pesmi zvok — — _ __
Bliže sem Tebi, Bog,
bliže, moj Bog!
jak Anton Urek v Hambornu. Naprosili smo obmejnega pesnika č. g.
M. Z., ki nam je radevolje prestavil to „labodjo pesem4 V slovenščino.
Hvala mu!	Uredništvo.
Po kratkih izjavah nekaterih govornikov je zbornica sprejela ostanek brajmbnega zakona 41—88, ter nato ves brambni izakon v tretjem branju. Zatem, se je pričelo drugo branje 1 domobranskega ^akona. Tozadevno debato je otvoril' generalni poročevalec poslanec dr. Sommer, ki je zlasti ostro nastop,i/t proti § 8 domobranskega zakona ter zahteval odstranitev izraza „službeni in povoljni jezik“ iz tetterà, ki ga je sprejel brambni odsek. Očividno je dr. Sorner zastopal stališče nemškega National v erbau (la, da se določi kot službeni in povel'jni jezik pni domobranstvu nemščina. Vsled tega nailtopa je prišlo do konflikta. Predsednik je komaj napravil 'mir, Po dr. Som-merju je prišel, do besede poslanec Habermiainn, jki je ostro protestiral proti netaktnemu postopanju referenta dr. Sommerj,a).
V debato je posegel tudi domobranski minister Georgi, ki je na vse načine skušal dokazati nujno potrebo triletne prezenčne službe pri kavaleriji ter zvišanje kontingenta za 1000 mož pri ' domobranski konjenici. Zavzel je tudi stališče nasproti referentu dr. Sommerju glede službenega in povednega Jezika in je povdarjal, da domobranske oblasti že faktično občujejo s prebivalstvom v njega materinem jeziku.
Nato je bila debata pozno v noč zaključena,
'Jutri se vrši glasovanje o domobranskem zakonu.
* *
*
Za po t o |Č i o Š k O; d o v a n e.
Poslanec Brenčič in tovariši' so vložili nujni predlog za, po toči' oškodovane posestnike v Cirkovcah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Ru-pečji valsi, Zjgornji Pristavi in Halozah ter zahteva^ li, da se takoj škoda ceni in eksekutivne terjatve u-sttavijo in oškodovanim odpiše davek.
Poslanec1 Brenčič' ih tovariši so storili takoj potrebne korake pri c. kr. oknafjnem glavarstvu v Ptuju in zahtevali, da se takoj ceni Škoda,, katero je napravila toča dne 20. junija na Dravskem poljh in delomai tudi v Hajlozah.
Dr. [K; o r, o š e c in tovariši so vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo od vlade, naj prlsfcoči na pomoč od toče in nevihte hudo prizadetim posestnikom v okrajih Celje in Vransko.
* *
*
Dunaj, dne 27. junija,
Za današnjo sejo je vladalo v poslanskih krogih splošno zanimanje. Poslanci so zbrani skoro polnoštevilno, Že v naprej se ve, da bo prišlo pri glasovanjih! o par. 8. deželno-braimbnega zakona do ostrih kontraverz,.
Predsednik otvori sejo ob 11. uri in se preide v razpravo o deželno-Drambnem zakonu. Po kratkih govorih nekaterih manjšinskih poročevalcev se prične glasovanje.
Brambni odsek je sklenil, da se naj pri omenjeni točki 8 dež.-bramblpega zakona namesto ,,Službeni in poveljni jezik nemški“, glasi samo: „Poveljni jezik je nemški,“
Krščanski socialci in nemški nacionalci so pa stavili po svojih' pbslancih Gro'ßu in Miklasu predlog, glasom katerega bi se naj omenjena točka glasila: „Službeni in poveljni jezik je nemški“. Pri glasovaf nju je bil pa ta predlog z 277 proti 170 glasovi odklonjen, Za Miklas-Graßov predlog so glasovali le kršc. socialci in nemški freisinovci,
Nemci so bili radi izida tega glasovanja silno ogorčeni in je prišlo do bstrih' spopadov. Tumult je trajal več minut,
O predlogu poljskega socialno-demokraškega, poslanca Klemensiewicz-a k omenjeni točki, glasom kar tere bi se naj deželno-brambovske oblasti posluževale v deželi navadnega (landesüblich) jezika pri obcevar nju z ljudstvom se je zopet vršilo poimensko glasovanje, Ta predlog je bil z 240 glasovi proti 168 odklonjen.
Sličen predlog češkega poslanca MlcoKa, ki zahteva materni jezik v občevanju med oblastmi in strankami, je bil istotako odklonjen. Tokrat so glasovali Poljaki z Nemci, Rusini so se pa odstranili,
'Končno je bil Še pri poimenskem glasovanju odklonjen sklepčni predlog, v katerem se zahteva, da se naj 'deželno-brambne oblasti poslužujejo v občevanju s prebivalstvom svojega materinega jezika. Ostar le točke zakona so bile brez spremembe sprejete, S tem je bilo drugo branje končano.
Podpredsednik zbornice, poslanec Pogačnik, Koče pričeti s tretjim branjem. Oglasi se pa neizogibni poslanec Seitz, ki izjavlja, da se gre za pravilen, nujni predlog v smislu par, 42 zborničnega opravilnika, vsled cesar se mbra vršiti debata. Vršila, se je nato debata, v katero je poseglo več poslancev. Na predlog poslancev Malika, Habermanna in Fresia, poslednji je zahteval še konštatiranje razmerja glasov, je podpredsednik Pogačnik uvedel poimensko glasovanje o nujnosti tretjega branja. Predlog je bil sprejet s 303 glasovi proti 105,
Ziakon je bil nato kot celota sprejet tudi v tretjem branju s potrebno dvetretjinslko večino.
Seja je bila nato za nekaj minut prekinjena, da se vpišejo poslanci v listo govornikov k 'drugi točki dnevnega reda, to je: drugo branje budgetnega provizorija, K tej točki je obširno govoril poslanec dr. Steinwender, na kar je prešla zbornica v generalno debato. Govorilo je zaporedoma več poslancev, Nato je sklenila zbornica sklep debate,
Govorila sta še generalna govornika Prbkeš in Frankenberger. Za njunima govoroma je zbornica sklenila prehod v Špeeialno debato. Predsednik je
nato prekinil obravnavo in zaključil sejo ob IL uri zvečer.
Prihodnja seja v ponedeljek ob 3, uri popoldne» Turčija.
Vojaški upor v Turčiji zajvzema vedno večje dimenzije. Vsa prizadevanja Zlekki paše, da bi pregovorili upornike k povratku v garnizije, so bila še brezvspešna. Uporniki se ugajajo v gorah in vztrajajo v zahtevi, da se sestavi vlada iz mož, ki uživar jo zaupanje celega ljudstva. Manastirska posadka je iz j ai vila, da ne bo zasledovala upornikov. Boje se, da bodo odrekli pokorščino trije bataljoni iz Soluna, ki so jih poslali proti Albancem, V vseh posadkah, tudi v solunski, je velika nezadovoljnost z vlado. Blizu Alesija. je ustavila posadka iz Gibre nek vojaški oddelek, jki je imel nalogo zasledovati vstaške Albance.
Holandsko.
Holanska slavi prihodnje leto stoletnico svoje neodv'isnosti. V svrho svečane proslave te obletnice se je ustanovil v mestu Utrechtu komite, ki si je stavil nalogo, organizirati v 17 mestih Holandske okrajne razstave. Vlada je prvotno nameravala postaviti V' slavnostni program otvoritev „mirojvine palače“ v Haejgu, toda komite Carnegie-nsbanove je izjavil, da dotlej še ne more izvršiti vsa dela.
Shodi.
f	Zibika pri Pristavi.
V nedeljo dne 23. t. m. se je vršil pri nap zelo mnogoštevilno obiskan shod» Za predsednici smo si izvolili domačega župana, kateri je v izbranih besedah otvoril shod in pozdravili sem došlega poslanca Pišeka.
Državni in deželni poslanec' P i š e k je poročal o delovanju v deželnem zboru, osobito o krivicah, katere trpi naiše slovensko ljudstvo itd. Vsi navzoči so soglasno izrekli zaupanje in zahvalo Vsem našim deželnim in državnim poslancem- Ko je govornik pozival štajerčijance in narodovde, naj se tukajj javno oglasijo, da si v oči pogledamo, kfjjti pisava v „Nar, "Listu“ in „Štajercu.“ je hujdobno hinavjska, ni imel nobeden korajže, da bi se oglasil.
Po lepem shodu se je vršila seja občinskega odbora, kjer so se sklenili vlažni sklepi, ki bodo v korist naše občine»
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Provizor pri Sv, Petru pod Sv, gorami je postal tamošnji kaplan č, g. Ivan Lah, Kaplansko mesto ostane provizorično prazno,
Briksenški škof dr. AltenweiJsel, o katerem smo poročali, da ga je zadela kap, je na posledicah umrl. öd leta 1903 je bil škof v Briksenu, ki je najodličnejša škofijska stolica na Tirolskem,
Letošnji novomašniki. Prvo sv. mašo bodo letos brali sledeči čč. gg, iz IV, lenika: Blumer iv., dne 4. avgusta pri Sv. Bolfenku v Slov, goricah; CeČko Anton, 'dne 28. julija na Frankolokoem, 'pridigli j e Jožef Potovšjek, župnik, Vojnik; Lunder Viktor, dne 11, avgusta na Velikih Poljanah, ! pridiguje Fr. Dolinar, častni kanonik in dekan v Ribnici na Kranjskem: Zagoršak Franc, dne 4. avjgjusta na Po-lenšaku, pridiguje Jožef Janžekovič, župnik, Sv. Lenart v Slov. goriclah; Zupanič Anton, dne 11. avg. na Hajdinu. Sledeči čČ. gg. iz III, letnika: Lukman Franc, cme 11. avgjusta na Vratoskem, pridiguje vlČ. gospod' dr. Fr. Lukina,n, profesor bogoslovja V Mariboru; Oblak Ivan, dne 4. avgusta, Reteče pr j Škofji Loki, pridiguje Fr, !Sal. Finžgar, župniki1 v Sori, Kranjsko; Plevjnik Anton, dne 4. avgusta v Črnomlju, pridiguje Franc Zupančič, župnik v Starem trgu pri Poljanah; Rezman Alojzij, 'dne 11, avgusta v Poljčanah, pridiguje vflč. gospod Fr, Bohak, 'dekan v Slov. Bistrici; Toplak Franc, dne 11, avgjusta pri Sv. Tomažu priOrmožu, pridiguje Ostrž Fr., kaplan, Sv, Križ pri Ljutomeru ; Vesenjak Pavel, dne 18, Avgusta pri Sv. 'Marjeti v MoŠkanjčih, pridiguje Fr. Šegula, kaplan pri Sv. MagfMeni v Mariboru.
Poroka. V soboto dne 22, t, m. se je poročil v Trstu gospod Robert Pohar, vodja tamošnjega] ces. kr. korespondenčnega urada, z gospodično Ivanko Mekinda. Gospod Pojmr je štajerski rojak, doma iz Hrastnika. Obilo sreče!
Cesar na evharističnem kongresu, V zaldnji seji glafvnega pripravljalne(g(a odbora za svetovni evharistični kongres na Dunaju je poročal' princ Edv. Liechtenstein o udeležbi cesarja pri evharistični slavnostni procesiji. Glede te procesije se je prvotni načrt bistveno izpremenil. Cesar in č talni cesarske rodbine se namreč ne bodo udeležili sajmo slovesne sv, maše pred dvorno palačo, temveč na lastno željo u-deležili z dvorom osebno tudi procesije. Cesar in pa člani cesarske rodbine bodo spremljali Najsvetejše od cerkve siv. Stefana v gaiavvozovih, Zaradi tega bodo Najsvetejše vozili v nalašč za ta namen adaptiranem slavfaostnem vozu ces/arice Marije Terezije. Dvorno spremstvo cesarjevo se bo udeležilo procesije deloma v vozovih, deloma na konjih, öd članov cesarske rodbine se bodo udeležili procesije samo le moški. Kar se tiče ostalega programa, procesije, je loločeno, da se udeleženci uvrste iz posameznih dežel skupno. Slovesna sv. maša se bo vršila ob HI. uri popoldne pred dvorom.
Občni zbor Zadružne zveze v Mariboru. Vabimo k glavni skupščini štajerskega pododbora Zjadru-žne zveze v Ljubljani,1 katera se vrši v četrtek dne
II.	julija 1912, ob 10. uri predpoldan v dvorani Katoliškega delavskega društva ' v Mariboru, Flösser-gasse 4. Dnevni red: 1. Poročilo o 'delovanju pododbora v letu 1911. 2. Volitev pododbora, 3. Navpdila za odpravo raznih nedostatkov. 4. Rjatzmere na denarnem trgu in zadruge. 5. Predavanje. 6. Želje in nasveti. Opomba, Vsaka zadruga naj pošlje kot zastopnika načelnika, oziroma Če je on ziadržn/n, drugega pooblaščenca. Želeti pa je, da, se udeleži s*up-ščine več funkcionarjev raznih zadrug, ker se bodo na skupščini razpravljala razna za razvoj našega zadružništva velevažna vprašanja.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Zarja“ v Gradcu priredi v torek dne
2.	julija svoj četrti redni občni zbor s, sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskih društev» 3, Poročilo odborovo. 4. Volitev revizorjev. 9. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer,
Sapo je zaprlo liberalcem, ker 1 smo jih brez pardona prijeli radi znane Plevnika ve afere. Ti ljudje, ki so drugače tako gostobes&bii, molče sedaj kot grob in so mirno vtaknili vse nade težke obsodbe v žep. Junaki, sedaj stopite na plan in recite, Če ni res vsaka stranka brezmejno p pop ata, ki ima za odlične pristaše ljudi a la Plevnik, Z nebeiško slalst-jo ste priobčevali v vaših listih Plevpikove ogabne napade na rn^še ljudi. Z veseljem ste prinesli njegove dopise, v katerih je očital ta vzor liberalnih moralnih kvalitet našemu dr, Jankoviču, da laže. Zjakaj pa sedaj molčite in hočete vso nečedno zadevo z molkom uđušdti. Saj vemo. Nekoliko težko in neprijetno vam je v prvih trenutkih, toda vaši dobri želodci bodo kjmalu vse prebavili in zopet boste isjkjalli odličnih pristašev Plevnikove vrste. Bodi vam! — Stranka podle ovinkarije in hinavščine je popolnoma vredna odličnih pristašev Plevnikovih izsiljevallnih in zločinskih navad, „,Gliha vkup štriha velja v tem slučaju bolj kot kje drugje.
Liberalci — pobijalci. Kakor smo zadnjič poročali, so napravili liberalci iz žalostnega uboja np Jeruzalemu ogabno strankarsko zadevo, s katero so hoteli nas oblatiti in očrniti. Kot divji so kričali o „klerikalnih ubijalcih“, češ, saj je Ivapšič „klerikalec“, čeprav je bil obsojen po porotnikih le rath prekoračenega silobrana. To so liberalci vedeli, vendar so s podlim namenom pisali o „Merikalnih ubijalcih.'“ Gotovo ni od n.tfše a|trani prav nič nehonetno, če sedaj ost obrnemo in rečemo: liberalni ubijalci, ker se nam namreč poroča, da Ivanšič ni nikak klerikalec“, ampak zvest pristaš liberalne stranke. Pri zadnjih volitvah je bil naš hud nasprotnik in je skušal celo motiti naša zborovanja. Vse psovke, ki so jih liberalci nam naprtili, 1 padejo sedaj s podvojeno težo na nje nazaj. Kar so iskali, to so dobili. Liber alba stranka je sedaj po lastnih besedah : stranka, ubijalcev in izsiljevalcev. Res, eine nette Gesellschaft, posebno če bi se zbrala pod Kukbvčevim kozolcem.
Japonski profesor o katoliški cerkvi. Profesor primer j ejvaìnega bogoslovja na vseučilišču v Tokiju dr. ^ MaisaSia, se je vrnil iz svojega, potovanja v Evropi v svojo domovino. Potovali je, da sle pouči o ra,-znih krščanskih veroizpovedanjih. Sedaj opozarja svoje rojake na naprave v katoliški cerkvi, ka/tere tako visoko čislajo princip a/vteritete, katere pospešujejo dobrobit ljudstva, kakor tudi realne interese vsake dežele v tako visoki meri, kakor v nobeni drugi cerkvi. Dr. Maisaha na^glaša, da je v dosego napredka v civilizaciji posvečevanje neobhodno potrebno, radi česar im(ajo katoliški redom arabico do obstanka. Posetil je samostane frajnč^kajnskega, dominikanskega, f benediktinskejga in ' lazarijškega redja, kjer se je vglobil v duševno življenje njih Stanovnikov. Posebnb je pa občudoval prafvno Či/stost in dobrovoljnost, ki jo je povsod našel in naglašia. neprecenljive dobrote, katere širijo redovi v naši Človeški družbi.
Nekaj o statistiki redov in kongregacij. Glasom („papeževe letne knjige“' še nahajajo po celem svetu naslednji redi in kongregacije. V 14 panog razdeljeni red benediktincev obsega 156 samostanov, 1603 cerkva in 142 kolegijev ! z 4450 menihi in 2007 redovnimi brati. Kartuzijanski red 1 Šteje 1000 menihov, ki' so porazdeljeni v 25 samostanih. Dominikancev je 4476, ki so razdeljeni v 33 pokrajinah v 367 samostanih. Frančiškanov je 16.968 v 1487 samostalnih. Razdeljeni so v 79 pokrajinah. Kapucinov žitvi 10.0156 v 574 samostanih. Karmelitov je 1900 v 163 samostanih. Jezuitov je 16.294 v 5| asistencah in v 23 pokrajinah. Lazaristov Štejemo 8000 v 240 samostalnih. 'Očetje sv. Duha pa žive v 203 samostanih, Re-demptorištov je 4000 V 215' samostanih. Afrikanski misijoni Štejejo 3500 redovnikov. Nadalje je še 500 misijonarjev „naše ljube Gospe v Afriki.“ Končno je Še 14,630 šolskih brajtov v 1700 samostanih.
Kongres slovanskih gostilničarjev v Pragi. Dne
26.	t. m. se je tu sestal prvi kongres slovanskih gostilničarjev Avstrije. Kongresa se, poleg deputacij iz Ljubljane in Zagreba, udeležuje 150 gostilničarjev, iz Češke in Moravske» Gostilničarji so odposlali udanost-nb brzojavko cesarju in prestolonasledniku ter so se izrekli v prilog narodnega sporazuma na Češkem,
Električni obrat državnih železnic. V, ( torek zvečer je imel komite za vodnogospodarska in finančna vprašanja daljše posvetovanje. Zastopnik železniške uprave je sporočil, < da bo v najkrajšem ea®u
izpeljan električni obrat na progi Steinach—Irdnipg. Dela za električni obrat železnic Trst—Opčin a in pa Arlberg ne napredujejo tako ugodno.
Antialkoholno gibanje pri «as in drugod. Boj morilcu alkoholu se bije po vsem kulturnem svetu, po nekod z velikimi vspehi, drugovi zopet z nianjši-mi. Pri nas na Slovenskem se ravno sedaj, ko je prestalo protalkoholno gibanje težko krizo, započen-ja abstinenčna akcija z novim ognjem in pomlajeno vnemo. Gotovo bo zato marsikoga I zanimalo, kako stoji antialkoholno gibanje v drugih deželah, ker nam tako primerjanje najglasneje pove, kako ,slmo mi še daleč zadaj, kako mi še trpimo pod tiranom alkoholom, V „SlofVencu“ od dne 24, t. m. priobčuje tajnik avstrijskega r konzulata v Auckland» na 'Novi Zelandiji, gospod France Miklavčič, zanimivo pismo, v katerem govori tudi o antialkoholnem gibanju na tem otoku v Tihem oceanu, Tozafcievni odlomek se glasi:	„Nova Zelandija je znamenita po svoji anti-
alkoholni ' zakonodaji. Do predlanskega leta je bilo volilcem vsakega okraja prepuščeno, da se za časa volitev v parlament izreko proti prodaji alkoholnih pijač v dotičnem okraju ali zanjo, in sicer je bila za prvo potrebna trjpetinska večina. Na ta način je že siedaj mnogo okrajev, kjer. ni dobiti niti kapljice /„pijače.“ Tozadevni zakon iz leta 1910 je pa razen tega dal volilcem lansko leto prvič priliko, da glasu-jejo tudi za odpravo alkoholnih pijač po celi koloniji.
V tem smislu se je izreklo nad 55 odstotkov, volilcev in volilk. Potrebna večina .(60 odstotkov) to pot še ni bila dosežena, pričakujejo pa, dat se bo to zgodilo pri prihodnjih volitvah, ker ženske vse glasujejo za to namero — edini vidni učinek ženske volilne prar vice. V tem slučaju bi bila po preteku štirih let vsaj-ka prodaja alkoholnih pijač po celi koloniji odpravljena. Mlada in bogata dežela, ki razven piva in deloma vina f vse alkoholne pijače importira — ■' samo špirituoz se uvaža za več nego čaja, ki je tu spiOŠ-na nacionalna pijača — si more dovoliti eksperimentiranje tudi s tem vprašanjem.
Za „Slovensko Stražo“ je nabral krojaški mojster gospod Maculi v Mariboru lepo Število obrabljenih poštnih znamk. Hvala mu!
Za „Slovensko Stražo.“ 'Prvi dvekronski novec za „/Slovensko Stražd“ sta darovala čjaistiti gospod Jernej Frangež, župnik pri Sv. Marjeti na Pesnici, in bogoslovni profesor dr. Franc Lukman. Živijo!
Za Slov. Stražo je daroval Č„ g. J. Rožman v Gradcu 3 K; Č. g. Ivan Bozina, kaplan pri Sv, Juriju v Slov, gor., pa eno novo dvekronko, Hvala!
Promet z vžigalicami. Po zakonu z dne 13. junija 1909, držajvni zakon številka 119, vžigalic in še drugih vžigal, ki so izdelana s porabo belega ali rumenega fosforja, po 1. juliju 1912 ni dovoljeno več obrtovalno imeti na prodaj, prodajati ali sicer spravljati v promet. Razpečavanje žveplenih vžigalic, ki so izdelane brez porabe belega ali rumenega fosforja, kakor tudi razpečavanje takozvanih švedskih v-žigalic pa je dopustno še tudi od dne 1, julija 1912 naprej.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Koncert, id ga je priredil damski komite v prid evharističnemu shodu na Dunaju, včeraj zvečer v stolni cerkvi, se je jako dobro obneseL Zbrala se je velika množica ljudi, med njimi mnogo odličnjakov, tako, da je bila cerkev natlačeno polna, Radi tega bo tudi gmotni uspeh' prireditve precejšen. Proizvajanja zborov so bila eksaktna. Zlasti so ugajale Dvorakove biblične pesmi, katere je z velikim občutkom in umevanjem popeval župnik Großauer iz Gradca. Na orgijah ga je spremljal spretno korni vodja mestne župnijske cerkve v Gradcu, znani virtuoz na orglah, A-lojzij Kofler, ki je proizvajal tudi sam veličastno koncertno koračnico od AL Guilmant, ki mu je nudila prav lepo priložnost, da je	pokazal svoje
mojstersko obvladanje orgel. Zbori so še popevali z velikim navdušenjem od zbora Cecilijinega društva, ki je bil pomnožen z dijaki naših srednjih šol.
Zaimka. Gospod Rudolf Poljak, f dvorni uradnik bolgarskega carja v Zofiji, ise je zaročil z gdč. Ivanko Kejžar iz Maribora,
Sklepni nastop otrok pevske šole se bo vršil dne 1, julija v mali dvorani Narodnega doma ob 6, uri zvečer po sledečem visporedu: 1. Ipavic: Predice. 2. Schumalpn: Pozdrav pomladi, 3, Kitica narod-nih pesmi, 4, Vilhar: Planinario^, trospev. 5. Ipavic: Božična. 6, Nedved:	Moj dom. Vstopnina je
prosta.
Mahinacije z voznimi listki. 1 K tej senzacijo-nelni aferi, o kateri smo poročali že zadnjič, se nam od tretje strani še poroča: Več uslužbencev južne železnice, uslužbenih na postaji Maribor, je že opetovalo svarilo ravnateljstvo pred vlakovodjo Ant. Tomschitzem, češ, da živi čisto drugje, kot JU to zramogel, če bi pokrival 'svoje stroške z zaslužkom. Začeli so paziti in prežati, a vse je bilo zastonj, dokler se ni pripeljal v soboto dne 22. t. m. iz Gradca kontrolor, oblekel v Mariboru preko uniforme 8© civilno, priprosto guknjo ter stopil v kupej III. razreda poštnega vlaka Maribor—Trst. Med vožnjo je pa prišel k njemu vlakovodja Anton Tomschitz, ' da bi revidiral vozni listek. Kontrolor se je izgovoril, da nima toliko denarja, da bi zamogel kupiti listek do Ljubljane, da mu pip. rad da o K, če mu dovoli, da
se pelje Še naprej. Tomschitz je v^el denar in šel klic alt še tovariša Petra KJleischerja, na kar sta šla oba po dozdevnega potovaloa, gai peljala 1 iz kupeja III.. razreda v drugega II, razreda ter z besecVimn „|Tukaj ste nat varnem“, zaklenila za njim vrata. In kontrolor se je reral peljal do Celja, tam pa je izstopil, slekel vrhnjo suknjo ter se dal ^poznati, nfc. kar so Tiomschitza na njegovo zahtevo v Ljubljani prijeli in takoj odslovili iz. službe, dočimi so isto storili s Keischlerjem še le v Trstu, Tomschitz — recte Tom-šič — je Slovenec, rojen Dolenec, ampak hud in zar grizen ^Nemec“. Bil je že večkrat javno politično delaven in se posebno dne 12, junija 1911 med svojimi tovariši potegoval zai Heinrich Wastiami. _ Tibmisphitz je predsednik mariborske podružnice ^Reichšbunda“ nemških železničarjev, dočim je Kejlsehler bil delaven le na tihem, NemŠko-nacionalni smrad v 'Mariboru postaja že neznosen. 0:. dogodku samem prinašajo nemški listi zopet drugačna poročila, V bistvu se pa vsa vjemajo, zato se nam ne zdi vredno,^ jih priobčevati. Ko, bo preiskava zaključena!, bomo že Še poročali.
Mariborsko Glasbeno ^društvo priredi v sredo dne 3. julija t. 1. v Narodnem domu drugi letošnji vrtni koncert. Na vsporedu je deset mičnih skladb priljubljenih glasbenikov, ki bodo občinstvu izvest,no Ugajale., ker bode orkester dobro zastopan. 'P, n. člani Glasbenega društva in prijatelji lepe godbe se naj blagovolijo v obilnem številu udeležiti te glasbene zabave, 'da pokažejo s tem svojo naklonjenost napram društvu, ki je za naše narodne prireditve posebne važposti. Začetek je ob 8., konec ob 11. uri. Vstopnina |60 v.
Kam v nedeljo, dne 7. julij)ai? V Lembiah na veselico Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Studencih, ki jo priredi na vrtu gospoda Feliksa Robiča, Na vsporedu ’ je mnogo zànimMh točk kot godba, bof s konfeti, šaljivo streljanje in še druge slične ljudske zabave. Kdor ceni naše vrle studeniške delavce., ki so vkljub terorizmu odločni Slovenci, kdor se hoče v nedeljo dne 7, julija svobodno zabavati, bo šel v Lembaih. Vstopnina znaša 30 vinarjev. Pričetek je ob 3. uri popoldne. Na svidenje v Lembahu,
„Slovenska Straža“ ima v pondeljek svoj družinski večer v gostilni g. Kirbiša,
Ptujske novice.
Iz ptujskega okraja. Kakor znano, je sestavljen ptujski okrajni šolski svet'tako, da imjajo v le-tem večino pristaši ptujskega „ištajjerca.“ Ti si bržčas domišljujejo, da je njihova naloga, šikanirati krajne šdlske svete s. svojimi sklepi. Ne ozirajo se pri teh ne na postavo in ne na dolgoletno navado, ampak sklenejo to, kljr Te jim, zdi koristno za ponemčenje teh korporacij. Tako so se za krajne Šolske o-glede 1'etos zopet imenovali različni ptujski meščani, ki pa sicer nimajo pojma o stanju in zahtevah šolstva po deželi. Da bi lažje dobili te korporacife v roke, so si izmislili letos zopet nekaj novega. Sklenili so namreč, da morajri sejo, bri kateri se naj izvoli načelnik krajnega šolskega sveta in njegov namestnik, sklicati krajjni šolski oglede. V večih krajih je zmaga tega ali onejga kandidata odvisna ■! od tega, kdo da skliče sejo, kje in kdaj se ta vrši. To so hoteli izrabiti ti veliki „Nemci“;, a so v nekaterih Kritjih naleteli na odločen upor. Nekateri sploh niso hoteli podpišalti vabila teh šolskih ogled, drugi so prišli sicer k seji, a tamkaj izjavili, da ne smatrajo seje za postavne ter se radi tega ne morejo udeležiti volitve, nato so ddšli in pustili ogledo samega. Ta okrajni šolski svet hoče sedaj sklicati te ude k seji na okrajno glavarstvo in tam jim hočejo predsedovati ti vladeželjni oglede, Precfno to storite, opoziap-jar mo tozadevne faktorje samo, da udje krajnih Šolskih svetov niso nikaki hlapci in nimajo/ volje, tratiti čar-sa na ta način. Smo nekateri stari udje krmnih šolskih svetov, a smo se vedno konstituirali tako, da je načelnik sklical sejo. Teh pravic si kratkomalo ne damo vzeti, ker so nam v zakonu zajamčene. Razveljavite lahko tudi stokrat našo izvolitev; n(aiše občine so sedaj že hvala Bogu toliko odločne, da bodo volile zopet takšne može, ki si ne bodo pustili jemati teh pravic. Vodja okrajnega glavarstva, ki se vedno izgovarja na to, da so to sklepi „(večine“ okrajnega šolskega sveta, bi imel dolžnost, če smatra te sklepe kot nepostavne, jih tudi kot takšne sistirati, ne pa pripustiti, da se izvršijo. Ce sì tega ne upa), ■ potem pač ne spada na tako odgovornosti polno mesto.
Ljutomerske novice.
Nemške vrtnarice. V našem’ nemškem otrgšr kem vrtcu imajo z učiteljicami-vrtnaricami ž, pravo smolo. V kratkem času je nemški Schuljverein že menjal trikrat, a nobena našim posilinemcem ni bila v^č- .No, sedaj so prišli na pravi Jžmah“i, zato so nastavili domačinko gdč. Fr, Anuschak. Mogoče bo šepaj ,sreča milejša!
OOletnico rojstva je obhajal v nedeljo dne 23. t. m. v ožjem) obiteljskem krogu gospod Ivan Jelovšek, c. kr,, okrajni tajnik v pokoju. Slavljenec je |še čil, _ zlasti^ na duhu in je oče učiteljice v St. Juriju ob južni železnici gdč. Em, Jelovšek. Želimo najmanj še en decenij!
Treščilo je dne 20. t. m. v gospodarsko poslopje posestnika Špindlerja v Gajšovcih, ki je popolnoma zgorelo. Dajte si, posestniki, feavarovs/ti tudi krmo in druge pridelke!
Nova metla pometa boljše, to se je izkazalo že tudi pri nafš. Zadnji čas so se pojavljale v pisarni naše zemljiške knjige razne nerednosti. Novi m kr. okrajni gospod sodnik je bil prisiljen vzeti jalqo veliko — metlo, da je malo pometal, — Je že popolnoma prav !
Trboveljske novice.
Smrtna kosa. Dne 22. t, m. je umrla po kratki bolezni v 52. letu starosti gospa Marija Supan, soproga voditelja naše organizacije. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen sijajen pogreb. N. v m.
p.	! Preostalim naše sožalje !
Samoumor. Obesil se je v sredo zvečer 201et-ni delavec Tomažič. Hudo se je napil žganja, nato opraskal svojo mater, ranil z nožem svojega brata in nato sebe končal, Najsledek žganjepitja in —socfLal-demokraške hujskarije !
Zahvala. Ob izgubi naše preljubljene soproge, oziroma matere, dolgujemo toliko zahvale, da nam ni mogoče to vsakemu posebej izreči. Ziahvaljujemojse na tem mestu vsem, ki so ranjko obis'k)ajli in tolažili ob čaisu njene bolezni,, obiskali in tolažili nas ob njeni smrti, 'ter pokojnico spremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se častitemu gospodu kaplanu Sriber-ju za podelitev zadnje popotnice in Častitemu gospodu kaplanu Jamšeku z,a spremstvo in opravljene c.er-kvene obrede na zadnji poti. Zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in (Šopkov. V prvi vrsti pa smo dolžni zafnvalo vsem onim, ki so stregli pokojnici ob času njene mukepolne'bolezni. Bog povrni Vsem, katerim dolgujemo zahvalo. Trbovlje, dne 26. junija 1912. Žalujoča rodbina Supan,
Ormožke novice.
Ormož. Okrajni šolski svet je imenoval odvetnika dr. Gvidon S erne da za šolskega ogleda na nemški ljudski šoli v Ormožu.
Ormož. Glattem razglasa c. kr, štajerske namestili j e v Tradcu z dne 1I9> junija 1912 je meja iz Hrvaške in Ogrske za govedo živimo zopet odprta. Na sejem, ki se vrši dne 29. julija, se bo prignalo gotovo mnogo živine. Kupci se na to že v naprej o-pozarjajo!
Mladeniške zveze in slovenska katoliška izobraževalna. društva v ormoškem okraju, pozor! Letos je preteklo 50 let, ko je zatisnil oči vsepxu slovenskemu narodu nepozabni pisatelj in bivši' knezoškof A. M. Slomšek. To pomenljivo obletnico hočejo razna društva in zveze po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem na dostojen način praznovati. Zategadelj se je sklenilo, da tudi ormoški okraj v tem oziru ne sme zaostati. In kaj hočemo prirediti ? Sklenilo se je, naj se dne 7. julija t. 1. priredi pri Sv. Tomažu blizu Ormoža predpoldan po poznem cerkvenem opravilu velik mladenišiki tabor, a popsldan po. večernicah pa prireditev („(Slovenske Straže“ s tamjburanjem, petjem in govori. Vse cenjene Mladeniške zveze v ormoškem kakor tudi sosednjem okraju so. vabljene, da se tega mladinskega shoda polnoštevilno udeležijo, kajti cerkvteno opravilo in slavnostni govor pri cerkvi bo v rokah slovitega mladinskega organizatorja in buditelja slovenskega ljudstva, velečastitega gospoda dr. Hohnjeca, na kar se mlaldina še posebej opozarja. OHseki Orla so vabljeni, da se udeležijo slavnosti v kroju. Tudi dekleta se vabijo, — Slovenska katoliška izobraževalna društva vabimo, da prirede ta dan izlete k slavnosti' „(Slovenske Straže“, na kateri bo razen gospoda profesorja dr. Hohnjeca govoril še tudi deželni pqslanec častiti gospod župnik Ofcmec. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. Mlaidina — na noge !
Hum pri ‘Ormožu. Pretečeno nedeljo je bilo na Humu cerkveno žegnanje. Kakor običajno skoro že v®ak°- leto, je prišlo tudi lotos med fanti do prelepa. Metni km.ečki sin M. Krajnc) iz Obreža f pri Središču, že Štirikrat radi pretepa preidkaznovan, je čisto mirno se vedočega hlapca Lovrenca) Kosa, 281etnega, zabodel v levo stran ter mu prizadejal nevarno rano, vsied katere bo težko okreval. — Fantom bi' mi toplo priporočali prebivanje dobrih knjig in časopisov ob nedelj a(h in 'drugem prostem času, in gotovo o takih žalostnih dogodkih ne bo več slišati I
Drugi kraji.
Bresternica pri Mariboru. Danes teden, to je dne 21, t. m., so se vršile v tukajšnji občini volitve za občinski odbor, Slovenci smo se udeležili volitve v III, razredu, Nasprotniki, na čelu jim župan Wies-thaler, in razni mariborski purgarli, so se našega nastopa tako zbali, da so razvili od volilca do volil-ca silovito agitacijo. Pobrali so od vseh žensk’ pooblastila, dobili so jih tudi od volilcev, stanujočih zunaj občine, zbobnali so na volišče vse, kar leze ino gre, pretili našim možem z raznimi pretiranimi grožnjami, in vse to, posebno p,a še pijača, je pomagalo posili-nemcem do zmage. Omeniti p« moramo, da so se nekateri mariborski obrtniki, ki so v Kamnici volili proti nam, spametovali in se volitev v Brestortoci niso udeležili. Bojijo se slovenskega Časnikarskega biča. Svoj namen smo dosegli. Vedeli smo, da ne zmagamo pri prvem naskoku, a spoznali smo naš položaj, videli, kdo je naš in kdo ne, kdo se še da pridobiti, Pri prihodnjih volitvah nas bo spremljaj gotovo lepši u-speh. Mislimo, da br bilo sploh dobro, če bi se slovenska stranka udeležila volitev v vseh občinah' naše okolice, da preštejemo naše vrste in privabimo še ob strani stoječe k nam. Podoba mariborske okolice bo imela kmalu drugačno lice.
Pekre. V torek ponoči se je podal Ößletni dela-vec Matevž Rast na hlev posestnika Moderja v Pekrah na seno spat. Po noči je pa v spanju padel na -tla in se pri tem na desni nogi poškodoval, da so ga
morali prepeljati V bolnišnico*
Ruše. Na praznik sv. Petra in Pavla, to je dne 29. junija, popoldne, se vrši v gostilni in vrtu gospoda Repoluska v, Rušah velika narodna slavnost v proslavo Slomšeka, Začetek takoj po večernicah. Na vsporedu je petje, godba, igra, šaljivo streljanje, govor, raznovrstna prosta zabava itd., Sodelovati so obljubili tudi mariborski Orli, Na/ veseličnem prostoru bo več šotorov, kjer bodo naše Ponor-ke kuhale sladko kayo, prodajale črni pohorski kruh s surovim maslom, slaščice itd. Cisti dobiček je naj* menjen za dijaško kuhinjo v Mariboru, Vabimo vas, mili bratje Slovenci in Slovenke, ter razna društva v Mariboru, na Pohorju in Dravski dolini; Prihitite na Petrorvo v slovenske Ruše!
Sv. Križ nad Mariborom. Opozarjamo že sedaj domačine in sosede na veliko narodno slavnosr v proslavo Slomišeka, ki se vrši v nedeljo dne 4. angusta pri nas. Mabimo društka v Mariboru, okolici in Slovenskih goricah, da nas ta dan obiščejo. Vrše se že zdaj predpriprave aa to slavnost obmejnega slovenstva. Dne 4. avgusta na naš Kozjak!
Marenberg. V nedeljo dne 80. t. m. se vrši ob 544. uri popoldne na posestvu gospoda Mihaela Kolarja, po domače Snežiča, pri Sv, 'Janezu na prostem igra „Oh, ta Polona.“ Ra)zun tega bodo Še govori in petje. Pobirala se bo tudi vstopnijna za zastavo mladeniške Marijine družbe. Pridite gotovo k nam!
Ribnica na Pohorju. Kmečko bralno društvo v Ribnici na Pohorju priredi veselico za žfiletnico in Slomšekovo slavnost v nedeljo dne 7. julija 1912 v prostorih gospoda Puhra, Vapored:	1. Pozdrav. 2,
Slavnostni govor, govori gospod dr. Medved. S.JMla-deniški govor, govori mladenič Miklavc Franc, 4. Igra ,„Divji lovec“, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Po predstavi petje domačega mqšanegp. zbora, srečolov, godba in prosta zabava. Zlacetek ob
4.	uri popoldne. Vstopnina 60 vinarjev, Ker je čisti dobiček namenjen za nov, oder, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo v Slov, Bistrici naznanja, da se igrokaz »jMala pevka“ dobiva sedaj le pri iz/fejatelju , častitemu gospodu Fr. Oizvatiču, provizorju pri Sv. Martinu v Rožni dolini,
Črešnjevec. Tu je umrl zelo priljubljeni učitelj gospod Anton Hribrnik, star še le 82 let. Naj počiva v miru!
Zavrh. Dne 21. t. m, se je 41etni otrok kočarja Krajnca iz Zavrha igral pri posestniku Jož. Kocbeku na paši, kjer se je paslo tudi žrebe. Otrok se je približal žrebetu, ki ga je tako udarilo s kopitom, da mu je pokvarilo zgornjle stegno.
Cirkovce. Našo ljudsko šestrazpedno šolo je obiskal deželni šolski nadzornik, gospod Peter Končnik.
Cirkovce. V Cirkovcah imamo že več dni voj arke, ki izvršujejo na našjih (velikih gmajnah razne priprave za strelne vaje. Tedaj bo zopet kar mrgolelo vojaštva na najšem polju, To bo nekaj za) otroke in — gostilničarje !
Cirkovce napredujejo. V bližini novega postajališča se .dviga i|z tal vili podobno poslopje, ki o-beta prijetno stanovanje v visokem pritličju. Njegov sosed se je odločil za enako hišo; načrt je že na;-pravljen in zia njegovo izpeljavo < daje nov vodnjak dovolj vode. Cas bi že bil, ko bi kdo nastopil proti tistim nezdravimi stanovanjem v novih hišiah, kjer hočejo tla, v sobi imeti nižje, kfalkor je površjina peste. Človek vendar ni krt. Dajte posebno ' otrokom zraka, svetlobe in mleka!
Cirkovce. Naše Cirkovce dajejo vsled širne ajldine setve ob količkaj ugodnem' ■ vremenu bogato pašo čebelam, katerih pripeljejo celo daljni sosedje polne vozove v lesenih panjih na letovišče v Cirkovce. Teh voženj v bodoče ne bo več treba, če se bodo domači posestniki ravnali po zanimivih nasvetih gospoda Jurančiča, katerega želimo Še večkrat videti in slišati pri Koržetovem čebelnjaku,
Sv. Urban. Dne 2. t. m. smo izročili materi zemlji obče spoštovanega posestnika iz Placarja, go spoda Jakoba Arnuša. 'Obilna udeležba pri sprevodu, katerega je vodil prečastiti gospod župnik ur-banski ob asistenci častitega gospoda, kaplana in pokojnikovega sina Fr. Otokarja, spričuje, kako priljubljen je bil pokojni Arnuš, Ob odprtem grobu so miu urbanski pevci zapeli ganljivo žalostinko in marsikatero oko se je zasolzilo. Prečastiti gospod župnik Tomanič je v govoru slavil pokojnika kpt vzglednega katoličana, pridnega gospodarja in skrbnega očeta. Da je bil umrli to tudi v resnici, ^pričuje njegovo vzorno urejeno gospodarstvo in v krščanskem duhu vzgojeni otroci. Njegovi edini sin je zapustil svet in se kot lekairaičar posvetil postrežbi bolnikov, ko je stopil v red usmiljenih bratov, V trdnem zalupanju, da je prejel pokojnik onkraj groba plačilo za svoja dobra, dela, vskliknemo : Iz zemske ruše nekdajj vzet, si v zemljo se povrnil spet. A bolj od prejšnjih ‘dni kr as a,n, vstajenja tvojega bo dan!
Gornji grad. V nedeljo dne 30. t. mi., ob 9. uri dopoldne, bo delavski shod Jugoslovanske strokovne zveze v družinskih prostorih gospoda Sarba. Vajbijo se vsi delavci gornjegrajskega okraja. Bode prilika.
se vpisati v našo napredujočo Jugoslovanko strokovno zvezo.
Gornjigrad. Na občnem zboru( naše kmečke hranilnice in posojilnice smo slišali iz poročila nadzorstva, da ista dobro prospeva. Hranilne vjloge so narasle na 509,602 K 95 h, posojila znašajo pa le 68,840 K, čistega dobička je bilo v pretečenem letu 15511 K 44 h.
Št. Jošt na (Kozjaku. V noči od pondeljka na torek je tukaj divjal strašen vihar. Mislili smo, da nam veter cerkev in župnišče odnese, tudi za slajvno zn afri o „špika“ smo se že baji, kajti okoli nje so se menda vsi vetrovi srečali. 'Pod! /„Špiko“ je majrjsika-teremu dobro znana in priljubljena gostilnaj^^ri bur-gerju“, last IJoŽela Krajnca. V njegov hlev je po noči udarila, strela in mu je pobila dve lepi kravi, eno svinjo in opM&ila tudi tele. To je pač velika nesre-Čai^ za mladega posestnika., ŠentjoSčani smo sedaj osamljeni, ker nas je nam talko dobri in zato priljubljeni /častiti gospod župnik zapustil in šel na Dobrno v pokoj, Dobrnski gospodje oskrbujejo zdaj nar Šo župnijo s pomočjo vseh sosednih gospodov. O kako težalvno je to tako za gospod duhovnike, kakor za nas, ki pogrešamo vsakdanjega sv. opravila. Bog nam pošli prej ko prej krepkega dušnega pastfrrjrp Z udanostjo mu bomo hvaležnost kazali.
. Zreče. V Zrečah je umrl Valentin Lajhar, ob času volitev za dobro stran zanesljiv občan, Sveti mu večna luč!
Zreče, dne 26. junija). Danes se je po skomar-skih planinah spustil silen hlišč, Vsled tega se je okoli tretje ure reka Dravinja napela tako, da je ponekod izstopila iz svoje struge. Voda je s seboj nosila plohe in drugo lesovino.... Olajkodovala je oldraj, občino, zasebnike.
Dobrna. V nedeljo dne 23. t. m. je imela podružnica c. kr, kmetijske družbe v hotelu „Union““ poučno zborovanje. Gospod ravnatelj Belle nas je; v svojem zanimivem gojvoru spremljal od starega po novljenja potrebnega vinograda do trgatve popravljenega', z amerikapcem zakajenega. 'V ! kratkih pa jedrnatih potezah je pokazaj hvaležnim poslušalcem zanimivo prekrojitev starih goric. Po predavanju se mu je načelnik podružnice ' gbspod župnik prav prisrčno zahvalil in je še sam iz lastne izkušnje v svojem novem »vinogradu dal poslušalcem za kraj primerna navodila. Akoravno ni bilo, zborovanje dobro obiskano — krivi so bili drugi shodi — so /pa poslušalci kazali zanimanje s tem, da so gospoda ravnatelja popra-ševali o različnih kmetijskih zadevah, A značilno pri najšjih shodih je pa to, da tisti, ki ,so najbolj pouka potrebni, vsikdjar izostajajo. Ce je to naprednost, potem se pa Bog usmili!
Šentovec. V torek dne 25. t, m. se je vršila pri nas volitev novega občinskega odbora. Vikljub temu, da so vsi devinski nemčurji in štajercija.nci ' prišli polnoštevilno na volišče, je volitev novega občinskega odbora izborno izpadla. Izvoljeni so v vseh treh razredih sami dobri in zavedni rodoljubi in pristaši Slovenske kmečke zveze in sicer: v III. raz,r,ed*u: Brumed Franc, posestnik v Klopcah; Slamberger J., posestnik v Klopcah; Obersne Fraine, posestnik v Devini. V II. razredu,: Obersn® Martin, podestnik v Devini1; Dobnikar Lukas, posestnik v Klopcah; Lest-kovar Gašpar, [posestnik v Devini. V I. razredu; Stift Pavel, posestnik in dosedanji župan v Sentovcu; Meško Peter, posestnik v Sentovcu; Majav Fr., posestnik v, Sentovcu. f ,Kiakor vsdlej, so bili tujM tokrat naši vrli KlopČani, njim na čelu gospod! Josip Slamberger, merodajni, da je volitev tako izborno izpadla, Vsa Čast njim in vsem zaMctnim volilcem naše šontovske občine, v kameri so še do sedaj, odkar je naš vrli župan gospod Stift na krmilu, ni ' sedel na stolen občinskega odbornika nobeden (nemlšk\ita|r ali šttajerčijanec.
Dramlje. V nedeljo dne 30. t. m. ima izobraževano društvo svoj shod, 'Le naprej z veseljem za vero, dom, cesarja v evharističnem in Slomšekovem letu!
Brežice. Dekliški shod v Brežicah. Dne 14. julija t. 1. se vrši shod Marijinih družb in Dekliških zvez vseh Župnij spodnjega Posavja pri St. Lenajr-tu pri Brežicah. Natančnejši vspoređ Še objavimo v kratkem.
Brežice. Načelnik vinarske zadruge v Celju je gospod Benjamin Kunej, kojega sl'ayno ime je v ozki zvezi z usodo breške posojilnice, ženijajnega Griča, vinarske zadruge na Bizeljskem itd. Mož je za nevenljive zasluge na zadružnem polju / bil imenovan revizorjem celjske liberalne' zveze. Kajka usoda čaka vinarsko zadrugo v Celju, ' lahko uvidi že vsak, kdor ve, da liberalni magnati prav pridno izstopajo iz zadrujge in se o podjetju zelo čudno izrar žajo. Ce želi gospod Kunej, lahko postrežemo tudi z imeni. Mesto 'da bi spravil na noge posojilnico v Brežicah in ji pripomogel do denarja, je pridno agitiral v Posavju za dr. Kukovca. V interesu vseh posojilnic je, da se rajzmere v Brežicah urede 1 in odvzame Grič, katerega naj prevzame gospod Klime j, ki ga je naprtil posojilnici,
Koroško.
Duhovniške vesti. Prezentiran je na župnijo Melviče in je bil umeščen; dne 24 t. m. 'častiti gospod Urh Hafner, provizor istotam. Imenovani po : častiti gospod Albert Blasi, kajplan v St. Andražu, kot provizpr v Nemški Pliberk; častiti gospod Josip Ogris, prefekt v Marijanišču, župnijskim administra-
torjem v Dvoru; častiti gospod Leopold K assi, administrator v Hodišah, provizorjem ha Brezi. — Prestavljeni so: častiti gospod Ivan Žel, administrator v Dvoru, v isti lastnosti v Hodiše; častiti gospod kajplan Ferdo Huber iz Smartnta pri Beljaku v Za-gritz; častiti gospod Peter Dornberger iz Mastiča v Smartin pri Beljaku.
Slovensko krščansko-soeialno delavisko društvo v Celovcu praznuje svoj društveni god sv, Cirila in Metoda v nedeljo dne 30. junija 19(12 z ' običajno cerkveno slovesnostjo v cerkvi sv. Djuha v, Celoycu ob }49. uri zjutraj {slovenska pridiga in isv. mafia s slovenskim petjem; poje mešani zbop ' delavskega društva). Popoldne ob treh ' se priredi v vseh prostorih hotela Tjrabesinger velika vrtna veselica, Na vsporedu so: Šajoigra, Šaljivi kupleti, petje, kegljanje, streljanje na'dobitke, Šaljiva pošta, korijandoli, različni paviljoni itd. Godbo oskrbuje ' tamburafiiko društvo. V slučaju slabega vremena se vrši yestelfca v pokritih prostorih. Vstopnina 30 h, za vojake 20 h, Celovški Slovenci, agitrajte za obilno udeležbo! — Odbor,
Kranjsko.
Otvoritev omnibus-linije Bohinjska Bistrica— Bhhinjtsko jezero. Jutri dne 29. t. m. se otvori na progi Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero omnibus-linija; omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjska jezero s sledečimi postajami:, Bistrica, hotel dv. Janez, hotel sv, Duh, in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bo omnibus tudi trikrat nazaj v Bistricfo* ’Vožne cene so: vožnja iz Bistrice do sv, Janeza 60 vin., iz Bistrice do sv, Duha 70 vin. in iz Bis|triee do Zlatoroga 1 K,
Vinska trta na Dolenjskem se je vzlic pomladni pozebi dokaj dobro opomogla in nastavila na preostalih očescih mnogo lepega grozdja, ki je ravno sedaj v najlepšem cvetju. 'Stari1 ljudje se čudijo velikosti teh grozdov in to ob tem zgodjnjem Času. Ge še ne pride kaka uima, bo na jesen (vendar le še nekaj dobrega pridelka, da se bo obdelovanje vendar izplačalo.
Primorsko.
Prepovedan shod italijanskega učiteljstva. Laško učiteljsko drušflvo je na lanskem svojem shodu v Cervinjanu sklenilo, 'da priredi letošnji shoti v Pulju. Puljsko glavarstvo je pa prepovedalo ta shod iz skrbi za javni red in mir. Oblasti so vendar pričele uvidevati, kajko vrše Italijani pod nedolžnim naslovom stanovskih zborovanj prav navadne politične hujskarije, ki so le premnogokrat prenapolnjene iredentističnega duha.
Avtomobilna nesreča pri Opatiji. Pri mednarodni avtomđbilni alpski vožnji, ki se je vršila mi nuli teden, se je pretečeni petek na Učki1 gori pri Opatiji pripetila grozna nesreča. 'Zakonska Fischer iz Charlottenburga, ritmojster pl. Watzel in šofer Schäfer so se vozili na avtomobilu' štev, 5, Šofer Schäfer je naznanil svojemu gospodarju že med tekmo, da se je levo pero na sprednjem delu avtomobila zlomilo in da je vožnja nevarna. Vkljub temu je moral šofer dalje voziti. Naenkrat je pa opazil, da se avtomobil ni pustil več voditi. -Nesreča se je zgodila na cestnem ovinku. Na destai strani ceste je ževa! globok prepati, na levi strani ceste so pa velike skale. Šofer je obrnil avtomobil proti skali, da bi se ne prekucnili v prepad. Avtomobil je zadel ob skalo in vsi štirje so padli iz voza. Zakonska Fischer sta bila pri priči mrtva, ritmojster je pa neva/rno poškodovan, Šofer pa, ki se je trdno prijel volanta, je ostal nepoškodovan. Nesreča je na mah > preprečilo slavnostno( razpoloženje, Id je vladalo za časa te tekme.
Ponesrečeni avstrijski Častniki, iPri Sv, Luciji na Goriškem se je prekucnil voz, v katerem se je vozilo šest častnikov, ki so bili ,na inšpekcijskem potovanju.. Voz je padel v jarek. Vseh šest. Častnikov je nevarno ranjenih.
Narodno gospodarstvo«
Koliko mleka se uporabi na Djunaju? Dandanes se uporabi na Dunaju na ‘da/Ti po 900.000 litrov mleka in na leto približno 330,000.000 litrov. L. 1940 so se oddali 878,000 litrov mleka naslednji: trgovci z mlekom na debelo 516,000 litrov, mlekarne približno 250.000 litrov in mlekarji 110.000 litrov. Po poročilu dunajskega magistrata je danes na Dunaju 18 mlekaren, od teh je 5 z večjim prometom, ( ki imajo vsega skupaj 340 prodaj ališč, 70 prodajalnic z mlekom na debelo, 1340 prodajalnic z mlekom na drobno, 126 prodajalnic mleka od konzumnega društva, 403 kmetijske prodajalne, 490 prodjajalnic mlekarjev, in končno se prodaja mleko še pri 4100 trgovcih z jestvinami :	Leta 1900 je znašala dnevna množina
mleka 547.000 litrov, leta. 1905 700.000 litro*, 1. 1910
878.000	litrov. Iz Nižje-Avstrijskega se je uvozilo na dan in sicer leta 1900 190.000 litrova leta 1905 litro-390:000, leta 1910 586.000 litrov.
Trgovina s sladkorjem. Dobili smo iz krogov narodnega trgovstva ta-Ie dopis: Ne dovolj temu, da so se cene sladkbrju neopravičljivo strašansko zvišale, so sklenili zastopniki tovarn in prekupci dogovor, po katerem je posamezen trgovec primoran kupovati sladkor od! prekupcev. V to svrho so osnovali
v vsakem večjem mestu podkaritele,, kateri samo ob sebi umevno zahtevajo glavni dobiček za se, dobim morajo detaljisti poslušati zmerjanje konsumentov m imhjo pri vsem tem le malenkosten zaslužek, a plačajo ogromne davke. Umna, trgovcu primerna trgovina s sladkorjem se lahko ustavi, ako imajo tovarne za sladkor v vsakem večjem mestu svoja skladišča. S tem bi bila vsakemu trgovcu dana prilika si po svoji1 lastni želji kupiti znamko. 'Združite se trgovci! Kajte le tedaj 'pridemo oderuškemu početju industrije in velekapitala lahko v okom; tudi bi bila tesna organizacija močna obramba proti vedno bolj naraščajočim konsumnim društvom, katerih procvit pospešuje država.
Kaj je storiti s sadnim drevjem, če ga je toča potolkla, Ako so deblo in veje močno pokvarjene, to je da je lubad razmrcvarjen ali razpokan tako, !da rane zijajo, poskrbeti se mora v prvi vrsti za to, da ne bo dohajal v rane zrak. Zamažejo naj se rane z mrzlo-tekočim cepilo im voskom in nato naj se potrosi povrhu voska nekoliko pepela,r da se clepilni vosek ne bo odcejal nat tla, Z'a močnejša debla in večje rane naj se uporabi namesto cepilnega voska takozvano drevesno malto. S to malto naj se rana precej na debelo pokrije in nato obveže s kako cunjo. Dob.er mrzlo-te'koči vosek se dobi na tale način: raztopi sle v kaki kozici nad žerjavico 2 kg smrekove smole, doda nato % kg lanenega olja in kasneje sie 'A kg špirita, Spirit naj se pred dolivanjem nekoliko segreje {ne nad ognjem, ampak nad žerjavico !) dene kozica z raztopljeno smolo od ognja in zliva) alkohol v raztopljeno smolo ter ob enem pridno meša. Dokler je ta cepilni vosek še gorak, naj se dene v kosi-tvrne škatlje in škatlje nato zapre, Takozvana drevesna malta se napravi na ta način, da se zmeša ilovica., govejo blato in apno ali pepel in prilije zmesi toliko vode ali gnojnice, da postane zmes tako redka kakor malta.
Hmelj. Iz Žatca: V dobi, o kateri na,m je dar nes poročati, se' je malo poprašejvalo po hmelju; cene so padale. Lastniki bi se ga radi znebili. Cene so bile med 330 do 360 K za SO kilogramov. Cene prima hmelju primeroma višje. Vkjljub temu, da se je v zadnjem čadu pripeljalo na trg precej tujega hmelja), je bil promet malenkosten. Cene hmelja vseh provenitene so nazadovale. Nekaj malega se ga je popro-dalO za 240 do 280 K per 50 kg. — Stanje hmeljSkih nasaöov v žatečkem okolišu je v obče ugodno. V pričetku tedna je rast nekaj zadrževalo hladno vreme, tudi hudi viharji so povzročili veliko Škode. —■-Rastline so dosegle v obče tri jčetrtintke visokosti hmleljskih drogov, deloma pa že rastejo čez droge, imajo obilno stranskega bičevja, so sveže in bujne rasti, brez mrcesja, Tudi tisti nasadi, katerim je že škodoval mrčes, so si opomogli. So še sicer, najsadi, kjer rastlina še niti iz jam ni izlezla, toda) od teh pa že itak nič ne pričakujejo, S eviilo takih naisadov pa ni preveliko.
Zavarovalnica proti slabim letinam. V Petrogradu So ustanovili zavarovalnico proti slalbim leti-n|am, ki ima nalogo, da povrne ruskim kmetovalcem škodo, ki jo imajo vsled slabih letin. Družba ima akcijskega kapitala 50,000,000 K. -
Kako se dado spraviti mrtve čebele iz satovja. Večkrat se pripeti, da tiče v satovju mrtve čebele. Sicer 'se dado odstraniti mrtve čebele iz satovja s kakimi malimi kleščicami, vendar pa je to delo zamudilo, a ob enem se .pri takem čiščenju tudi satovje precej poškoduje. Časopis i^Isaste-Lothringer-scher Bienenzüchter“ 'priporoča za odstranitev mrtvih čebel iz satovja ta-le način: Takšno satolvje naj se dene v medmetalnik, Ker se satovje s hitro vrti, padajo iz satovja mrtve Čebele. ! Ko so se čebele iz satovja odstranile, naj se dene satovje za malo časa v mlačno vodo in obesi nato zopet v medmetalnik, da .sle spnajvi voda iz njega; Če se tako satolvje z Vodo ne splakne, ga Čebele posebno ne marajo.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega pol ta ni boljšega mila, kakor je sveto vno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „M an era“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 lin. se povsod dobi.	67
Bančni sluga ukradel 26U.0OO mark.
Draždane 26: Pri glavni blagajni „Draždanske banke“ je blagajniški sel Brunming. vtrenotku, ko je bil neopazovan, pustil, da je izginilo 260,000 mark m se je odstranil. Uvedena preiskava je cognata primanjkujoči znesek.	.	.	,,
„Draždanska banka“ javlja o poneverjenju blagajniškega sela Brunminga sledeče : V predpojdanskih urah je banka, kakor navadno, _ poslala v „Državno banko“ po denar, ki bi ga imela izplačati v naslednjih urah, Slo je za znesek dveh milijonov, mark v, zlatu, srebru in papirju, Ta znesek je šel dvignit sluga Brunming. Blagajnik, ki sam ni mogel prešteti denarja, je pustil da so prešteli denar sluge, pri čemur so ti na zavitkih' papirnatega denarja napravili znamenja, označujoča, da je bila svota prešteta m da se vjerna, Nato je zavitke dobil zopet blagajnik. Ko je bila vsa svota v, znesku dveh milijonov, mark oddana, pri blagajni, je blagajnik zapazil, da mamka 260,000 mark. Pri takoj uvedeni preiskavi se je ugotovilo, da je odsoten sluga Brumning, Ta je pobegnil z ukradenim denarjem,
Zrakoplovstvo.
Koliko velja 1 e t a(l n i stroj?
Stroški za letalni stroj so tem večji, čim večji je motor, ki goni stroj. Seveda je letalni stroj z dve-mi krili dražji, kakor oni z enim krilom. Letalni stroj, ki ima motor s 100 konjskimi dilami in dve krili, stane 3.6,000 mark. Letalni stroj z enim krllsm in 60 konjskimi silami velja 24.000 mark. Enokrilni letalni stroji, ki imajo motor z 80 konjsaimi silami, se dobe tudi že za 16.000 do 20,000 mark. _ Najcenejši letalni stroj, ki so ga doslej zgradili, je stroj z motorjem za 25 konjskih sil in z djvemi krili. Sitane le 8000 do 9000 mark, torej ravno toliko, kolikor stane äjytomobil.
Poroča se, da bo poročnik Macher priredil d Mariboru zopet polete z balonom.
Vojska.
Proti vojski!
Dne 24, t. m. se je vršil v a)re|ni v Milanu velikanski protesten shod, katerega se je udeležilo nad
20.000	oseb. Shod se je izrekel ostro zoper vojsko m je obžaloval njene posledice: pomanjkanja dela. Na shodu se je sklenilo, da se napove generalna stavka v slučaju, Če se ne izpolni želja italijanskega proletarijata, namreč: Proč z Afriko, prostost političnim žrtvam in kruha in dela delavstvu!
Po shodu, je prišlo do hudih izgredov. Vmes je poseglo vojaštvo z golimi sabljami. Nad 30 oseb je bilo aretiranih.
Mirovno vprajšanje.
„(Tanin“ se bavi z vprašanjem miru in zavrar ča misel, da ni mogoče skleniti miiru samo zato, ker. Italija noče za Tripolitanijo priznati režima, ki bi bil podoben ali celo enak onemu v Egiptu in Ttunisu. Turčija ne išče izgovorov, da bi se izvila iz tripoli-tanske afere. List pravi:
„Mi ne prelivamo krvi za senco suverenitete! Mj varujemo efektivno suvereniteto in mislimo, da je potrebno konštatiifati, da se Evropa ne bo vdajala utopijami. Italija more uveljaviti: svojo prav|ico do Tiripolitanije le samo: tedaj, če zasede celo deželo, potem tudi mi lahko iščemo pota 'za sporazumi. Dianes more Italija svoje pravice zahtevati le glede o-nih obrežnih krajev, ki jih je zasedla in pogajanja glede teh točk bi se sukala tudi samo okrog vprašanja suverenitete glede teh krajev.“
V Egejskem morju.
Iz Rhodosa poročajo:
General Ameglio je porabil župane mest in krajev zasedenih otokov k sebi in jim zapovedal, da naj sedaj ne delajo politične propagande, da naj zopet odstranijo avtonomistično zastavo in ' razpuste svoj policijski kor. Italija bo sedaj ha svoj rabini sprejemala carine in davke. Prebivalstvo otokov mora biti zadovoljno z zaščito Italije. Župani so sprejeli zapovedi generala brez ugovora.
Izgnani Italijani.
Se vedno ni končano odpotovanje izgnanih Italijanov. Do sedaj je izdal nemški konzulat v Carigradu za 8203 osebe potne liste. Italijanski zdravniki so odpotovali včeraj ter bodo i'talijalnš|ko bolnišnica zaprli, bolnike pa; prepeljejo deloma vi avstrijsko bolnišnico, deloma pa v bolnišnico Viotti, Italijanski podkonzul Cori, dragoman Podesta in pisarniški u-radnik Parodi ostanejo v Carigijadu in so dodeljeni nemškemu poslaništvu. V Solunu so oblasti izj’emo-ma dovolile 187 italijanskim državljanom, da ostanejo v mestu.
Italijansko kolonijalno, ministrstvo.
Italijanska' drž/avna 'zbornica se je pretečeni petek posvetovala o zakonskem predlogu glede ustar novitve kolonijalnega ministrstva. Ministrski predsednik Giolitti je izvajal, da oSdgovarja ustanovitev kolonijalnega ministrstva želji, dati že spočetka novim kolonijam tako ustavo, da bodo afriški rodovi v kratkem lahko ' izpre videli, da je za nje italijanska vlada vir kulture, blagostanja lp bogatstva. Zjakon-ski načrt je bil nato z 209 proti 22 glasovom sprejet.
Tur,ške obrambne priprave v Smirni.
.„Secolo“ poročat iz Aten: Turki so potopili več pontonov, da zapro smirnisko pristanišče, Če bi ga Lahi nenadoma napadli. Vhod v smir riško pristanišče je omogočen le po zelo ozki morski cesti, ki jo nameravajo ob napadu zapreti tako, da potope že zato pripravljeno staro turško topničarko. Dne 14. in
15.	t. m. se je v šestih vlakih zopet pripeljalo 7000 turških vojakov v Smirno.
Razgled po svetu.
Roparji pomorili 40 moških oseb, V kraju Kurdih v ladoški guverniji na Ruskem so prišli orožniki na sled groznim umorom. Tamkaj je stanovala neka kmetica s hčerjo. Že delj časai Jso opazovali, da so sicer zahajali moški v hišo, a se niso več vračali iz iste. Tìudi so našli v bližnjem gozdu mrtvo moško truplo. Pri hišni preiskavi so prišli na sled res
grobnim zlojdejstvom- Našli so 27 mrtvih moških trupel, mnogo denarja) in drugih dragocenosti, V sobi so našli vzdižrfa vrata, raz, katerih so popadle žrtve v neko klet, kjer so bile na grozen način umorjene. Ženski sta priznali, da ste bili na čelu neke roparske druihali, ki je v zadnjem času pomorila kakili 49 moških oseb. Uklenili so 30 dsumjljenih kmetov, nekaj jih je pa že pobegnilo.
Velika avtomobilska nesreča. Iz Prage poro-čajp: Na Višegrajdu se je v pondeljek prigodila velika avtomobilska nesreča, 'Q|b treh popoldne je n ek j avtomobil povozil 'in usmrtil krojačevo soprogo Mi-kiš. V avtomobilu so bili poljski (gostje, med terni' tudi ravnatelj razstave „poljska žena“, ki sle je iz strahu onesvestil ter tako nesrečno padel na tla, da si je pretresel možgane. Kmalu na to je avtomobil povzročil drugo nesrečo. Lajstnik avtomobila, Fr. Ru-žička, je z največjo hitrostjo peljal po bolniški ulici ter povozil ravnatelja meščanske šole Adolfa Rotta, ki je bil pri tem tudi zelo težko rafnjen, Ru žičko so aretirali.
Iz ljubosumnosti ustrelil svojega lastnega sina: V Cataniji je bogati trgovec Simonei ustrelil iz ljubosumnosti svojega lastnega 171etneg.a) sina ter potem skril truplo v nekem grmovju. Ko so .morilca prijeli, se je ta le težko rešil pred razjarjeno množico, da ga ni linčala.	.
Velika vročina na Španskem, Iz Madrida poročajo': Že nefeaij dni vlada na Španskem velikanska vročina, kj je zahtevala že več žrtev, V Sevilli je bilo v nedeljo 52 stopinj na solncu. Gozdovi v okolici so začeli goreti1. V Bilbao je vsled prevelike vročino, umrlo dvajset oseb, V Barceloni se boje, da ne izbruhne kolera, Vsa stanovanja so desinficirali.
Pes v politiki. O sodelovanju psov v političnih bojih pripoveduje „(Cacciatore Italiano“!: Zelò spalio se je godilo leta 1848 psu nekega zloglasnega avstr, policijskegal komisarja v Milanu. Italijanski patrijo-tje so ga vjeli in ga pobarvali belo, rudeče in zeleno. Policisti so vjeli psa in ga pobili.- V Piranu so leta 1894 Italijani obesili psom žalne trakove in so na ta njaČin protestirali proti dvojezičnim napisom na javnih uradih. Leta 1897 je letal po milanskih u-licah koder ob času občinskih volitev in je nosil veliko tablo z napisom: „.'Glasujte za socialiste!“ V Lon(lonu so leta 1898 polovili vse polno psov in jih odeli z ogrinjali, na katerih so bili natisnjeni različni pozivi, naj volile! glasujejo ali za socialiste, ali za Chamberlaina. Bolj samosvoje je nastopil oni pes, ki je v začetku prejšnjega stoletja prišel skrivaj v ajngleški parlament in je začel silno tuliti, kb je govoril ravno lord North, Ta je mislil, da ga zasmehuje kdo izmed njegovih tovarišev in je predlagal, naj se dotičnega poslanca izključi od fileje! 'Psa so baje obesili potem za, kazen in to ki:4r na hodniku parlamenta.
Slovenita Izginila v Chikagj. Dne 1, junija je „Chikago Daily World“ prinesel kratko Vest, 'da pogrešajo Katarino Žlogar, 22 let staro slovensko priseljenko, njeni sorodniki. Dne 27. maja je pbslala ta dekle svoji teti, gospej Neži Pirc, 16(1.6 So. 41 C.A brzojavko, v kateri ji naznanja, da naj pride ponjo na železniško postajo. Gospa Pirčeva je bila na delu, ko je 'došla ta brzojavka, in je to abbila Še le na povratku okoli 5. ure popoldne, na kar se je podala na kolodvor. Ko je prišla tja, že ni bilo več dekleta, ki je bfaje Čakalo do 5. ure in poltem odšlo s kolofSvora v spremstvu dveh drugih deklet in nekega moškega s črnimi brkami. Moški je lomil angleščino. Železniški uradniki mislijo, da so bili: Vsi Sljovlenci, ker so se živahno razgavlarjali v tujem jeziku. Bati se je, da je prišla v pest kakemu brezvestnemu trgovcu z dekleti. Kdor kaj ve o, nji, naj naznani gospej Pirčevi pod gorenjim naslovom.
Nočemo pretiravati, ali resnično je, da imamo ria tisoče zahvalnih pisem na razpolago, ki so nam jiii poslali razni krogi o zdravilnem sredstvu „,(Pel-ler-Fluid“ in „Elsafluid“ ; je izborno sredstvo za le-čenje protina! in rajznih drugih bolezni. Naroči se naj 12 komadov tea 5 K v lekarni E. V. Feller v Stubici, Elzin trg 264, Hrvaško,
Svetovnega pomena je iznajdba ! pro^e^orja Loeba na podlagi znanstvenih raziskovanj, da krožijo v človeškem organizmu električni toki, in tajko tedaj življenje ni nič drugega, nego elektrika in bolezen ni nič 'drugega, kakor pojenjanje te prirojene elektrike. .Tedaj je pa možno, da se s pomočjo elektrike trike zdravijo take bolezni, ki kljubujejo drugim načinom zdravljenja. Dolžnost vsakogar je, da se seznani s temeljnimi principi zdravljenja potom elektrike, O tem je izšla krajsna, 64 strani obsegajoča knjiga, ki se na željo vsakomur dopošlje zastonj in poštnine prosto. Razpošilja jo: i,,(Elektro-VStalizer“ zdravilni zaveli, Budimpešta 1 VI,, Theresienrjing 7, Mezzanin 174.
Blagor človeštva je lekarnarja A. Thierry)-j a balzamu in centifolijsko mazilo. O svetovno-znanem vspehu istih pričjajo premnoga zahvalna pisma. ITial glede zdravilne moči neprekosljiva zdravilna, sredstva se n;e pokvarita' nikdar, prineseta) pa v^ikdar pomoč in vspeji. V nobeni hiši naj ne mjasnjkata, pač pa je paziti pred ponarejenimi, ki so. brez vrednosti in tudi kažnjiva. Tdiìerryjev balzam, 12 malih, ali pa 6 velikih steklenic stanejo 5: K 60 vinarjev in Thierry j evo centifolijsko mazilo dve dozi staneta 3 K 60 vinarjev. Pristno le v lekarni „JAngelja varuha“ A. Thierryja v Pregradi pri Rogatcu.