Leto m.
▼ OeUL tuš SS. mrailm L 1803.
Štev. as.
DOMOVINA
letal« ». II ki » ta vaak n>a nam - »i)M naj m iavolijo poMljsU sredniMvs to aicer frankirMM. - li>i)M aa ae	- Sa I—a—>a aa piaftja
vaskotzM p* M kr. o* fara.*d TrMa Tel}« h eelo leto t fM. M pol laU I «ld. aa Mrt leta k« kr ImWm naj aa poMIJa npraeaMtve ..D«i»eiae" » 04*
Premišljevanje po volitvi
V torek zvečer ao rajali nafti nasprotniki V kazinaki restavraciji teklo je vino. licn so žarele. pokal je šampanjec in vstajal je govornik ca govornikom; jeden hujši Herman od druzega: Kouatechitachi, Stepischneggi itd. praznovali eo slavno zmago svojega kandidata adjunkta Wo. kauna. .Slavno zmago"; tako vsaj trobijo v svet oni sami. Ali v tem rajanju obhajal jih je vender strah, strah pred vstajajočim nasprotnikom, kričali so, kakor kriči otrok v temnem gozdu, da si daje pogum — na steno pa js pisala roka svoj .mene, tekel, ofarzim". — Tudi te sls ve bode konec!
Tudi te slave! Mi sicer ne vemo, kaj nam od zgoraj prinese bodočnost Toliko vemo, da take vlade ne bomo nikdar imeli, ki bi nas podpirala. Pa bodi, kakor hoče. Toliko smo dokazali, da, če ae bojo začeti z nami delati, kar naravnost po madjarskem načinu — nas ae bodo uničili. Mi marveč upamo, da se bode v nekterih letih slava teh narejenih dolenje-štajerskih Nemcev razpihala v nič. To upanje posnamemo vkljub vsem nezgodam is deželnozboiske volitve dne 91. novembra. Vrgli so nas; isid je bil oek> bolj neugoden, kakor smo pričakovali, pa ob pogum nas niso spravili. Mi bomo iz tega poraza posneli vse dobre nauke in ko se bodemo prihodnjič zopet videli na volišču, tedaj se bodejo z dolgimi obrazi vračali, današnji zmagovalci.
Da pa v bodoče dosežemo lepši vspeh, treba, da brez usmiljenja grajamo vse napake male ali velike, ki so se godile ob zadnji volitvi. Izid v Savinjski dolini bil nam je že naprej znan. To je ono korenito, neupogneno jedro naših voliloev.
1 V tej skupini, ki leto za letom, če prav nima , upanja zmage, vedno prihaja na volišč« ter rešuje našo čast. Slava tacim možem, ta cim volilcem' Ob zadeji volitvi presenetili so nas še a to prijetnostjo, da niti Oornjigrad. niti Ljubno ,n Mozirje, ki so oddali vkupe 134 glasov, niso imeli nobenega glasil za nasprotnega kandidata. Zdaj pa naj ustane v Gradcu veliki govornik adjunkt Wokaun in naj pove, da on zastopa samo Nemce. Lepo so se držali tudi Zal-čani. Prepričani smo, da bodejo ti vrli Savinjčan. nam tudi v bodoče ostali zvesti in, da bodejo pri prihodnji volitvi, ko bodemo resno vn sile napeli, da zmagamo, oni zopet vse, do zadnjega moža spravili aa volišče.	*
Od ostalih volišč veselih smo se napredka v Sevnici, kjer je toliko šuma delal dr. Kau-tchitach; lepo je napredoval tudi Vojnik. Z izidom v Celjv samem mamo nezadovoljni, dasi priznamo, da bi se Ulo lahko mnogo več storilo. Vendar, kdor pozna neizmerno težavne naše razmere, ta mora biti s napredkom od 23 na 00 glasov zadovoljen. Seveda so nekateri volilci besedo požrli, drugi tli nasprotno voliti in sramovali smo se, ko se js celo več ur daleč pripeljal slovenski župan, da je v Celjn oddal glas za nemškega ali bolje nemškutankega kandidata.
Neprijetno nas je iznenadik) poročilo is Brežic. Res ni bilo dobro, da naš kandidat ni imel v Brežicah volilnega shoda; njegova krivda to ni bila; mož je storil popolnoma svojo dolžnost, pa časa mu je zmanjkalo. Vendar v tacih krajih, kjer imajo Slovenci inteligentno vodstvo, bi vssj pričakovali, da se stori narodna dolžnost. Ta pa ni storjena, če se volitev — zamudi. To bi morali videti nektere naše volilce, ki so prihsjali
<ib » uri na volišč«*, pa no čakali po 2 uri. dn so oddali avoj gina. Taka zložnost ni častna in mi bi bili brežiškim Sk>veo«*m privoščili. <to M čuli izjave celjskih Nerm-ev. ko je prišel dotični telegram.
Ob tej priliki bi pač omenili še neke ne-dostatnosti. Po nekoliki pravici smatrajo ss celjski Slovenci za nekake voditelje naše stvari na južnem štajerskem. Po pravici pravim, ksr imamo tu res dovolj inteligentnega vodstva. Mnogokrat pa ss nam ob raznih dogodkih v narodnih zadevah očita; zakaj iz Celja nič ne storit«? Pri tem ne pomislijo rodoljubi, da imajo naši ljudje na vss strani obilo posla in da M mnogokrat pomagali, svetovali ia le kaj storili, ko bi se vprašalo. Zakaj ss v važnih zadevah ne porote, zakaj ss ne poprašuje o postopanju pri volitvi, reklamacijah, v šolskih zadevah itd. Le potem bi ss delalo povsodi pravilno, mej tem, ko ee je mnogokrat že zamudil jako važen korak, ker se ni vedelo, kaj je storiti.
Druga velika napaka je bito ta, da ss js zmaga izjavila že naprej od nekterih strani za nemogočo. Temo pa m tako. Ako bi mi razvijali ono žilavo, neumorno in vsestransko sgitacijo. s ktero so se borili naši nasprotniki, ki so tirali na volišče vse: podložne obrtnike, najemnike, bolnike in uradnike, ki so pobrali pooblastila do malega od vseh žensk in teh je v Ce|ji z volilno pravico okolu 00. tedaj bi tudi mi, te prav z malo gtssovi zmagali. Težko je biti se z armado, ki gre v boj brez upa zmage. Med 881 volilci večina 223 glasov nema velioega pomena, ali agitacije, organizacije, delavnosti treba. Mej onimi 00 volilci. ki so Hi v Celju z nami ni nobenega bojazljive«, nobenega pretovorjenega, to je ona
LISTEK
Skopuh.
Slika ia iiv|]enja. Češki "pisal Pr. R Kjtler. Preluiil Ivo VrMaj.
Stari Havlena je umiral. Ni bilo več dvoma o tem, da so iteti d no vi njegovega življenja. A teh, ki so ga pomilovali je bilo malo. preklicano nak>; razven njegovega sina menda nihče — morda Se ta ne. Saj najbolj zaničevano in najhujše obsojeno bitje na svetu je skopuh, človek, kateri nikomur ne koristi, nikogar ne podpira s svojim denarjem a vedno grabi, zbira in vleče is ljudi pot in krv. da ju v podobi leskečega zlata ali umazanih bankovcev polaga v skrinjo, kakor brezčutna sraka ukradene stvari, samo zato, da se nasladuje z gledanjem teh zakladov.
.Stari Havleaa js bolan*, govorilo se je po vasi. A marsikdo je temu dodal .Prav je*.
.Stari Havleaa je nevarno bolan", čuk) se je dalje, a mnogi je pristavil: .Hvala Itogu"
A ko se je zvedelo, da je starec res čisto na konci, da le par dni ne preživi in da je k njemu pozvan njegov jedini sin pošten in rado-dsren človek, ni bilo nikogar, ki se ne bi mimo oddahnil nad to bližajočo se smrtjo. Pride vsaj Havlenin imetek v boljše, pravične roke; koliko dobrih del bode lahko storiti s tem! Znano je bilo. da hoče mladi Havlena velik del očetovega
premoženja razdeliti med uboge, ter porabiti za druge dobrodelne namene. Hotel je s tem v sebi umoriti črva. ki mu je vedno pravil, da je sin starega skopuha in ederuha. znanega daleč okrog; hotel je očistiti rodbinsko ime ter mu znova pridobiti čast in spoštovanje. Saj so dosedaj reka! i jjudje. boteči komu sponsšati skopuštvo in oderuštvo. .Ti si kakor stari Havlena!"
Stari skopuh je stanoval sam. kakor divja zver. Ni kdo ni smel k njemu, ie lastni sin os
—	bal ss je vseh .Vsi hočejo denar vsi ss vesele mojih zakladov — o dokler živim no dobi nihče belite. A po smrti? — ne todi tedaj ne
—	naj se nikdo s tem ne tolaži Za to Itodem le jaz skrbel!'
Mraz ia groza sta obšla sina, ko vstopi v starčevo sobo. Poslednji kočar ima boljše stano-vanje, kakor stari bogatinec. bivši posestnik največjega posestva v občini. Starec je ležal na postelji. oe da b: se gibsl. Sključena shujšana postava kakor okostnica I as je so beli. obraz opadel in brez krvi.
Sin pozdravi očeta ter ga vpraša po sdravji. Starec ne odgovori Morda je pralanje preslišal. A za t'enotek se zave in z medlim očesom pogleda sina.
.Si sam tu?" praša boječe.
.Sam. očka."
.Toraj poslušaj, kar ti povem. A pojdi bliže, morda bi vendar kdo drugi to slišal. Samd tebe
imam. jedinega. drugi eo mi vsi tuji. Kako dolgo te že nisem videl!"
Videti je bilo, kakor bi v tem trenotku v starcu tlelo le nekaj človeškega.
.Pridi, podaj mi roko", je šepetal .in poslušaj. (mam denar, to vel. Mnogo sem trpel, drl, trudil ae, grešil, — morda sem mnogo grešil, predno sem ss zadovoljil. Zdaj umiram. Ts denarje dobil ti'
Umolknil je in uprl medlo oko na sina. To se niti ganil ni. Bil je zadovoljen s svojim, več ni želel; bil je čisto nasprotne narave kakor ote. Živel je že mnogo let kot sin pri stricu, brata svoje mile, radodarne in blage matere, od katere je podedoval svojs dobro srca. Na stritevsm domu je bil gospodar ter se tam todi ožeaiL Od mn-terine smrti ae ni več ssM s očetom, ker js ta počel živeti le za svojs .denaren".
.Ti bodsA moj dedič" spregovori tiho starec. .Dam ti mnogo, a polovico obdržim zase. Razdeliva se jednako: ti pol. jas pol. Petdeset tisoč dobil po moji amrti ti. petdeset jih pa poloti pod glavo v rokav*.
N satana tihota.
.Prisezi. da tako naredil prisezi'*
Sin je bil presenečen. Kaj tacegn dosedaj le ni čul, in niti mislil ni. da bi se človek le v grobu ne hotel ločiti od mamona. te malenkostne kovine. Kar se tiče njega, je pripravljen postiti vee denar, ker si tacega denarja ne želi. Ali vi-
•tam garda ki m nikdar ne nda Kaj pa J« llo ▼M v boj zoper naa? To ao vam bili obrtniki, ki tivo aamo ob slovanskem kruha, trgovci, ki od Nemca grota ne zaslutijo in vsi ti na iz nem-Ikega prepričanja ampak iz samega strahu pred nasprotnimi agitatorji. To delovanje treba para-Hzirati in v tem delu naa mora podpirati slovenska okolica Mi nikdar ne pridemo do konca če bodejo oek) zavedni narodnjaki podpirali Is nato nasprotnike. Tu mora veljati geslo: po pral uj naj poprej za narodnega obrtnika in trgovca in le v skrajni sili obrni se drugam, čemu redite rane-gate? In a tacimi se imamo boriti, kajti mej vsemi 36«) celjskimi nemškimi volilci ni bilo 100 nemških imen.
Naj toraj rajajo nasprotniki. S tem ponuom nas niso nič potrti. Krepkeji bodemo ustali. V obče lahko pokažemo na lep napredek in to nam je dovolj. Zdaj pa se lotimo dela in pripravljajmo tla za bodočnost in, če prej ne. pri drtavnozbor-aki vol i t vi moramo zmagati. Na svidenje torej pri Filipih'
Celjske novice.
tudi volili vsi oljski mesarji razen g. Strausa ia mnogo obrtnikov slovenske narodnosti, katero bodemo objavili, da jih bodo poznali okoličani.
(Vabile) na veliki koncert mešanega tam buraškega zbora .Celjskega Sokola' in javno telovadbo v nedeljo, dne 86. novembra 18H3 v vash prostorih gostilne .pri zelenem travniku' (.sur grOnen \Vieae') v Ce|ji. Vspored: 1. Naprej. 8. Sretan imendan. 3. Lepa naša domovina 4. Dvojica na bradlji, iavrftujeta brata Benčaa In dr. Tominšek. 5. Venec hrvatakih pesmi 6. Pod bak-Ijama. 7. Podoknica it opera .Teharski plemiči'. 8. Skupine, t). Ljubim te, mazurka 10. Kolo is opere .Teharski plemiči'. 11 Vieaac brv. narodnih popievaka 12. Popntaica kola Tambumške točke izvnja šest dam in devet gospodov. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop dovoljen brez vabila — Vstopnina za osebo brez izjeme 50 kr. Na prav mnogobrojno udeležbo vabi najuljndneje —
v.) Napredek od predzadnje volitve razvidi se is sledečih številk. Oddanih je bilo glasov
Nasprotni kandidat		Kal kandidat	
1. 1890	1883	1690	1893
Olje .13«	359	23	60
Brefcice «0	»4	16	7
Sevnica 20	16	as	48
Lalko 44	U	10	«
Vojnik 36	n	i	<8
Žalec 1	i	no. h.. * Mehi.	r 48
Moriije —	—	48	43
Ljubno —	—	38	85
Gonvignd 2	—	<7	86
skopaj 521	ooo		32»
Napredovali smo torej za 104 glasove, oziroma če odbjjemo 36 I. 1890. tudi narodnemu kandi datn v Žalcu oddanih glasov, ca 68 glasov. Pri tem seveda ni v poštev vzeto, da se je v Brežicah 12 naših voliloev slučajno zakasnilo. V Celji volilo je od 539 volilcev 419, zdržalo se je volitve 120 voliloev, toraj volilo 75*
(Znameniti volilci.) Pri zadnji deželnozbor aki volitvi v Celju ao nas itmej Wokaunovih volilcev poeebno zanimali sledeči: dr. K. Gelingsheim, nekdaj kandidat narodne stranke. On je sedaj provizorično v Šoštanju ter se jj nalašč pripekal iz Šoštanja v Celje k volitvi. Valentin Rutaik, narodni župau iz Žrač pri Konjicah, ob jednem hišni posestnik v Celju, se je tndi nalašč pripeljal ia Žreč k volitvi. Dr. Wokauna je tudi volil Anton Skoberne, gostilničar .pri zamorcu" (Moren); pooebno potrudil ae je za nasprotnike g. Florjjan Bayer gostilničar na žalski cesti. Proti nam so
(Umrl J*) v nedeljo dne 19. t m. g. dr. Edmund Ianger. Pokojnik je bil mnogo let odvetnik v Celji in bil posestnik grajščine Lemberg in sopoeeetnik Rimskih toplic. — Dani jo bil rajni nasprotnik nalih težen, vendar ni bil strasten in je večkrat na dobro upiival z zdatno svojo besedo. — N. p v m.
(Učiteljsko druitvo m osljaki ia latti •kraj) j« zborovalo dne 2. listopada t L ob 10. uri v okoliškej šoli v Celju. Zbralo ae je lepo število učiteljev, a aamo jedna učiteljica Takrat se je zopet pokazalo, da ae to delavno društvo, sloveče v učiteljskih krogih po vsej Sloveniji, vedno bolje razvija Skoro pri vsakem zborovanju je zabeležiti priatop novih udov; nadejati se je tor«y, da v kratkem ne bode več učitelja ki bi ne hotel podati svojih rok k skupnemu delovanju. Z o žirom na cenjene učiteljice, pa treba res očitno priznati in naglašati, da jim manjka stanovske zavednoeti; kajti od 28 učiteljic obeh okrajev je le jedna člen imenovanega društva ki se pa tudi skoro vsacega zborovanja vdeleti. Ni dovo|j biti učitelj ali učiteljica samo v šoli, temveč treba je tudi na razvoj in napredek učiteljskega stand delovati na zunaj in znotraj, a tacega de lovanja si osamljeno t j. brez druženja v društvo misliti ne moremo. Le v združenih močeh jo napredek in moč! Gojitev in jačenje tovarištva spoznavanje samega sebe, napredek itanii in a* roda, je geslo naših učiteljskih društev. Kakor vidimo, iz tisočletnega razvoja uaroua, je vsak narod vselej propadal, kadarkoli m je odvračal od sebe iakajoč druženja in pomoči v tujini, a jo vselej napredoval in se jačil, kadar m je zanašal na lastno samobitnost, na svoj značaj in svojo moč, tako vidimo tndi častiti učiteljski stan cve-teti, rasti, se jačiti in napredovati, ker hrepeni aa svojimi ideali v zavednosti, v spoznanji sa
del je. da mora starcu željo »polniti, če hoče vsaj nekaj denarja rešiti, da popravi greh svojega očeta. Videč, da ni mOči očeta pregovoriti, od loči se ubogati ter odgovori mirno:
.Prisegam".
.Vedi, da te bodem strašil, če ne boš držal prisege! Ponoči vstanem iz groba in ne boš imel mini; moji denarji ti ne bodo na korist — na njih bode moja kletva kletva pride na tebe, na tvojo glavo, ti bodeš proklet . . ."
Trenotek je Se nadaljeval starec svoje preklinjanje. Slednjič umolkne, samo usta ae še gibljejo, iz reku joče .. . . bodeš proklet' Potem mu zmanjka glasu, obličje pobledi, oko ostekleni — starec je mrtev.
Sin je zaplakal. postalo mu je tesno, moral je iti ven Oznanil je smrt ter uredil potrebno za pogreb. Na večer je odšel domov, k obitelji in stricu, poštenemu in značajnerau starcu, kateri je dolgo vrsto let preživel pri delu in molitvi. Stricu je vse povedal ter ga prosil za svčt, kako naj ravna ali naj prisego drži. Dolgo v noč ao se posvetovali, a sklenili niso ničesar. Mladi gospodar je po večerji odšel spat, stari stric je pa da|je premišljeval.
.Ti, Baruška", reče mladi kmet ženi, .meni je tako tesno, nekako atrašno. Morda ni prav, da sem očetu prisegel. Zdaj aicer ne morem pri-sege prelomiti, a vendar, če pomislim, koliko novoev bo izgubljeno, mi jih je žal. Ko bi jih
razdelil med revne, bi morda Bog imel večjo radost, nego če držim prisego grešnemu človeku. Saj bi itak nihče ne imel od tega koristi — a jaz mislim, da je bil oče že aa pol brezumen — kako bi iaače zahteval tako grešno nerazumno atvar!"
Žena se je pa bala umrlega ter ai hotela, da bi mož prisego prelomil
.No morda bo stric pravo uganil. Glej, lo sedaj sedi in premišljuje."
Stric jo odmolil ter šel spat Zjutr^ jo res vedel svetovati
.Ti" pravi pri zajutrku nečakr, .celo noč aem premišljeval, a veš kaj eem sklenil? Poslušsj. Napiši pobotnico za petdeset tisoč goldinarjev ter jo položi pod očetovo glavo. Listina ta je javna ium po poatavi veljavo ia zagotovljeno izplačnost ton« je t skd, kot bi letali tam gotovi novci. A če bi — kar Bog varty! — oče prišel po denarje, mu je pa odšteje!." llavlena uboga strica napiše pobotnico, pologi jo pod očetovo glavo ter vzame novce. Truplo — s pobotnico — so mirno in spodobno pokopali. Oče mimo počiva v zemlji, a po denarje še ni prišel; ti ao že davno v tujih rokah, razdeljeni med uboge in porabljeni za druga dobra dela Ker oče ni prilel po gotove denarje, je videti, da alajte pa čiva na pobotnic', vlivajoč tolažbo miloščin, ka kor na trdih novcih.
mega sebe, z drutenimi močmi in v veri aa svoj vsvitsnl poklic. Dandanes pa tudi ni detele aa tirnem sveto, kjsr bi si očiteljstvo no podsjaio rok k skupnemu delovanju za svoj narod. Ia nnl slovenski narod nalaga a vsem pravom vsaksmu, bodi al učiteljskemu, duhovskemu, kmetijsksmu, trgovskemu, rokodelskemu, bodi si kateremu drugemu stanu aa vse to dottnoot delovati vankemn po svojem poklica aa rasvoj ia napredek njegove individualnosti. Učiteljsko drattvo n celjski In laiki okrnj as čuti sioer precej močno in raztir-jeoo, a vendar pogreta gospodičin učiteljic, ki M mu pomagale stanovsko zavest in individualnost naroda mod katerim Uv* ts bo(je ojačiti, toraj, komor js drago tovarištvo, stanovska viajecaaoet in napredek, kdor ume osni ti noč združenja m drli kritem rok. natopi v veliko učiteljsko drattvo. ki vsprejme « vui|)m v svojo naročje i mi ngs pionirja ljudske prosvete od Konjiških gor do bistra Sava — Vspored toga zborovanja se js ia vrtU tak6: Po petju se Jo prečital in odobril rv pisnik sadajega zborovanja in m rotilo nskaters društvene andeva Prehajajoč k novej točki, je g. M. Majcen ia Tekaijav prav lepo govoril .o gojitvi resnicoljubja v šoli in doma", aa njim pa je raz lagal g I Kiopčič is Št Petra v Savinjskej dolini .o reji beluta v šolskih vrtih". ia vsega se js raavkMo. da js c« v reji beluta sok) spreten. Oba gg- poročevalca tU tsla obilo prisaanjn ia pohvalo. Jako zanimivo jo bilo gladko govorjsao poročilo g. Fr. Brinaija iz črešeoc o zborovanji .Zaveze" v Maribora dao 16,, 17. ia 18. avgusta t 1. To izvrstno poročilo m js poslušalo g napoto pokornostjo in z radostjo so je priznalo, da slovensko očiteljstvo res jako napreduje Nobeno zborovanje .Zavem stovoa učiteljskih društev" (aa Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem, ustanovilo jo je oe|jako učiteljsko drattvo L 1888), te ni bilo tako sijsjno dospelo, kakor letoe v Mariboru, takd, da se je po vseh časopisih slišal jeden glas: .Dokler ima slovensko očiteljstvo toliko in tako vstrajnih in delavnih moči, m mu ai bati nazadovanja" Učiteljatvo maribor skega okraja je pri tej priloknoati otvorito na učiteljišču razstavo učnih pripomočkov, katero je večinoma samo izdelalo. V Maribora, pri .Zavezi" mnogobrojno zbrano učiteljatvo je tudi od poslalo k prevzvišeoemu knesoSkofa Mihaelu Na potniku, deputaogo, da ao mu v imenu vseh pokloni, kateri je prijetno iznenaden, rekel: .Ako bi se slovensko očiteljstvo iz Štajerske, Kranjske, Primorske in Koroške ta kedaj v tolikem številu v Maribora sešk>, tedaj ate mi vsi srčno pozdravljeni goetje!* Pri zborovanju .Zavezinem" v Maribora so je jednoglaano sklenilo proslaviti stolst nioo Slomšekovega rojstva dostojnim načinom in m je V ta namen le zdaj »olil poseben odbor, Id bode več let delal priprave za to slavaoat Po zborovanju pa je llo 200 učiteljev aa Slom-takov grob, kjer so mu zapeli žatoetinko .Blagor mu'. To so najvažnejše kratko povedano točk«, obširnega Brinaijevega poročila ki bi saale todi cenjene braloe .Domovine' zanimati. Po tem poročilu m je vršilo več vprašanj m ao ko-nečno sklenilo prirediti prihodnjo mesečno zborovanje celjskega ia laškega učit. društva dne 3. grudna v Celju.
(Kdaj M bodo spametovali?) Ko jo okrajni zastop osljaki dne 88. junija 11, v svoji plenarni seji volil narodne odbornike v okrajni šolski svet kakor je to ob sebi razumno, ni bilo nasprotnikom všeč. Dasi so vedli, da je vss pravilno in bUi morda celo prepričani, da drugače biti ne moro, ao m vendar pritoftili pri dež. šol. svetu. Rekli so, da Slovenci morajo voliti po kurijah in ne iz plen uma kakor ao delali Nemci, in nasprotnikom odstopiti 8 glasa od petih glasov. — Deželni šolski svet pa to modre naredbe celjskih nemškutaijev ai kotel u vite vati ia naznanil njih kolovodji da jo njih pritožba aeoonovaaa ia jo mora zavrniti! - Tako ao celjske nemške glave zopet za jedno blamažo bogatejše.
(Cetjaa — iamaitea adravaik.) Celjska meotaa bolnišnica, ktero je vodil umrli dr. Ne-ckermann izročena je čisto mlademu mota — na kema dra Jeoeoko, čegar oče je bil pošten aa rodnjak, sin pa je član .Germaaenbunda", .Sad marke" itd. Mi smo doslej mislili, da se smo bol-nitnica, ki ima nad 100 bolnikov, izročiti le mnogo izurjenemu in izkušenemu zdravnika
sledila Ja tiha n. ak Po M« »topijo prat t prati aa leoo ta v ta ftlji^M govoru ruldi nrtH bito bolje, pa aale doUaoeti do ntn D* fn/ govoralku bndo ndu gladko toCo, da volad temeljito fn.lllji.i, ubrane tmUh pootalaioo MMtm*. mika, to vemo m, ki no kedaj aliloli trga taborno, vodnika Čudili po no a v vel mi. krapknu glaau »fcoro 70 ta navdajala naa Jo atadka ooda. do bodo lo dokaj lat udravi ta knpU MHDonll booodo boljo. Bo« daj!
Pral K gvordijaa oo. mtaorttov imel je v» Uko aloveano av. malo, pri kaiari ao, kakor todl prejo pri UM. taborao po« H onulji od Mira ta doM ta aekatari dragi tokejlaji Ijoboraivi goepodjo. Potjo Ji vodil n« | ZnpooM, peelu dlnl jo mladi. padopotai g. Sorajaik. I<po umetao potjo ta nijlooh aoo Jo radootao p.anaitilo t toj oorkvi, kjer U vodko oo okra m. »ao.
uikiraip aaa£aja
Poalulajoara olikakib pevcev obrtna glaaova ta gledajcOm to lopo obeovljeao hHo boljo rt T0lo ra an jo miaal: S. MH boli aluiiio eaatl boftji ta pobolaoatl tillif Ijodetva. do n o preaovljeal ooikri «*. Potrata Pavlakocglam aoodo aov, Hlad, olikan ta aaata orgaai»t ki ao bodo b plota Ital, aafo tadi vapodbadao, lepo poti ta orglati kotal ta — nal? Ma radoot avojo voliko aao alilab. da « oo. mmoritje na aiafcjo aa to Do M ala akno onraHill avojo miali! HvaMra jim bodo vaok prijatelj lepega, pravil, oega .leilnaap patja ia glaabe.
K aklapo M nal po Slotniokovo rafi: Petja pa <a pravo ai. Jo boljlo da |a al.
Ia n<lll|l IklUa Kako nekateri tu-poal prav po aepotrabam anSiitarijo, ako tavao oiao MMtai nnlkal Joalka, kaia aaai eledefi aludaj Neki mlodi aKt. ktori aa Ja pri vojaMtai privadil aekokko aeralko kovati ia Ja v avojl alovohlepaoati talko pričakoval. do M Ml iavoljea luponora. vklil Jo po dokončanih obfinakih volitvah aa okr^ao gluvnretvo pritolbo. kot poprejloji lapaa ai takoj raapioal volitve lopaaove. Da pa avotk dokala, da Ja v raaaki .aioveoaki korenjak', aapravil Ja pritolbo v an-Utal, a v kakaj nomMini! Evo Jol
LAMieko Kk Beairkahaaptmaaachafti Uatorfevtigtta bitten daa liiblicha Kk. Bo-r.irkehanptroenechaft ao Pettan, oaa aiao Rta-vrendong BO macben, Oegvn, Gemoindevoretehunga
WoU ia Oemoiade.....
Nocb drr ficmeinde Wahlordnung Aaf S. 31 wird dot eioer X Tagige Ffiat gegeben aur WaU dea Oneiadevototaadee ao achreitea
Ea iat achon aa 6. J/uiner L J. Gaoaeiado aaaaoboa Wakl baeadat wordoa. nad bia Datam aocb oiobt bekaat ia dar Oemeiade waa dar Wahl daa Oememdevoratober Stadtllodaa wird, aa iat abotbaopt in dar Gemeiode die Boaaa aacha ta Zweifel, Auf welcbe Art nad weiae. kan der jetnike Gemeiadevoratebor Jooef Kolir Zuilck holtaa.
župana? Nal okrajni zaatop gotovo potrebuje take iaborae moti. Žoloetno'
Književnost
.lllaoija' muzejskega druitva ra Kraapfco. C (vdaja arhivar Aoton Koblar. V potem ortitko priaala ta dobro ntvdovan fasopie oWe »lov. q(c. dovina vaC vilo rbranrfa gradiva. .Boji aa Krajinah ta amaga pri Siaka pred *0 loti. (Konec)
—	Dva »pomenika oavoboditva Dunaja v L IrtKI
—	Doaoaek k agodovini doainikaaakrga aaao ataaa v Valeaovea - Drobttaice ia forlanakih arhivov — Kiaajaki makovi. — Moli aapiakl
—	larekii amo b enkrat leljo, da M ao ofloail tudi aUokovniak ia Stamake ia opiaal kak prodmet, katerih gotovo ae manjka. S laa M tiat pootal 3ta|orc«m gotovo aaaiiaiveji ia M do-acgel namen, da je liat aa vao Slovenijo. Jo po£ tadao. da Slovenci raje piiejo v nemlko liata. kakor pa da M podpirali domaA) vMo ta vcepljali a tam poooa ia Caot zavednoatj.
'ltaWJol.ta4.aap«. V Iratjn m nahaja povaat .Slafajao- ta .Aa» rikanci- — f fotrtn pa povaat .PioUvjoV — Dodana |a tna avaaka tadi Aabaka. Uvod o
doapod iadajatalj a trudi v vaokn otan vatra« Htateljea. Paai, da priaala aaaiaivo, pa tadi
Cena je. kakov no Ia omenil tako aiaka. da al
vaokdo. ki kolo dobiti dobn^ borilo, lahko an ro« to kaJIVoo. — NaroAltaa ponija ao, U raala n pooomeaaa avaaka X kr. pod aariovoa ,0» rilka Uakaraa' (A. OabrUak) v Oorici
Ulllilll a laiki aUvar"i 7. aaStak Nn daljavaaJa od boaada krokar pa do m oddaja
Zahvala.
Varat l alm a. voldoem. ki M daa II. t m. o* lil »roja alaoiive u mene ter »o M u nafla aopat nori« - "K JirlU n»a..r« m telnje aole etraaka. kakor ploh	mMjabom. ll » prtf^^'. laja
HM6 aa U Itevtlke «oo toraj aapradorall a«dei m 91 r'J»i.
I j.ajmo. da bodo na* napredek r pnh« JaJU a lep*i' Majm" »»trajno, »»ak * »»ojen kroga ter M raraajmo v iatlnl po nauka .Svoji k »vojim"
Dr. Juro Hralovoc, Celji.
i^zan &icieu čfani t/zcicu faej. cHacjan
iviri.ru.
1' AiMani,
Okli o!
V J^aMJaM" BktaaU ja
riti svoie li______
V dosego tegs namena obraBa as tem potom aa vaa nekdanje »porine kotafe in prijatelje bicikliftke«* •porta, da ma i radovoljniai donsaki omofoCjo nabraU potrebno svoto.
Bicikliftki kport, kateri aa Ja la po vaih kulturnih drtavah poTsdisml na naivttjo stopinjo in kaUri je »rta v najnovejšem Času sadobil v Hrvatih ia 81ov«Mih aa-fetalks, ki s vsem naporom .letujejo na to, da ti bode tudi na slovanskem joga pridobil ono veljavo, katero mu dajo dragi narodi in drtave; nima samo veljava kot Iport sam, ampak je tudi velike vatooati aa oMevaaje med juln.mi brati. Obiski Slovencev pri Hrvatih rodili so hrvatsko-slovensko saveao ia v raaUrjenje in povsdigo U sveae slutilo bode v prvi vrati namaravaao dirkaliUe natega kluba - Preliminarni strolki aa to podjetje proraCunjcni so na .1000 gld.
Kar je uvrtitev taga podjetja, ki boda tudi aa Časa naAe leielne rassUve pri otvoritvi m posnejkib priredbah dirk, aka<tomij itd. privabilo tudi mnogo gostov v belo Ljubljano in ima na —'--*---"-
poftiljati eventuvelne prispevke
Fotograflčni aparat
vrlikoat podob lli X Ž4 nm (kvaitl. BajoovrjArga zistrina. x vao ostaio opravo, proda mm m zmerno oeno Proti garaaciji tadi aa obroke
Kupec prejme zajedno breapla^no temeljiti praktični poduk.
Natančneje pove ia prijazaoeti upravaiitvo
iša s krtmo m«*
T V«tettkam
l j* na pn-taj trdno aidana Kita. Ima Miri sol«, lepo ob'>kano klet, hleve sa svinje ia konje, dobro, novo poselej stoječo ledenico ia pripraven vrt. Hita stoji tik trtkega sejmiMa ter js v nji ta dolgo let krCms - Ve« pove la tmk Savi Tliln v T^rita 1) pri Csiji-	M»)I-I
HA latu I>njm nvsrovsInM a Js puktakio mat, v slulbo
Kedor ta __________
aaj se v aayrtsaa ataam pri aradeHtva tsga lista
Slovenski
»STENSKI KOLEDAR"
Cena 20 kr., po poeti 28 kr.
Dobiti js pri Drag. Hribar-Ju v Ce^L
Za vezale
Za Miklavževo darilo
papir in zavitke
Trgovina D. HRIBAR ja v Celji.
TTi v * -"verna vrtoma, v aa|bu|)am staaji.
niŠABSsSm'^
Peter SpeUč v Veliki 1 i tal
kateri se hote v tej stroki tsvsAaU. - Prilodaost js temu deCku tudi, (is si pridobi saamMt o urarstva ia
° ""rfiris™
^ Svilnati papir {$•
za rože in vence o Vsih Svetih ■ M* a Ma
po aajaiijib cenah, jo dobiti pri
DRAGOTIN HRIBAK-ju v Celji.
IzuCna pisma
(Lthrbrnf)
v slovenskem ia nemi Mdragam ia atojstrom

trgovina n HRIBAR t Celji.
tetmke itd. po sajnit^k ceaah
Drag. Hribar -v OmlH.
„THE GRESHAM"
znvaivvnlnn družbi« za življenje v Londonu. Flip* u Avstrijsko: FllljiU u Odrsko:
/!»■',. /., Iliml.uf«Mr /.. H* l<~,< fra-m j..;,/,,
Aktiva druži« dno :il dec frk. I2&.3M.1M-Letni aavar. »valni dohodki * obrestmi d ;il decembra IK"2 . S2.M0.aw.— Izplafanj.i r.i zavarovanje, za rente in i»lku|ie i dr odkar fk#luie družba H«W .... -'7H'.o."nlJo -V sadniem osemr.aisttnesefnein p..»:i ivan i prijavil« se je n- v ih zavarovanj za . . . . I35,*32a.»i tak.. !a se je prijavil.> zavarovanj venča» .V.kardruJbap>shi;e za . 1 NVi.tU.l
Prospekti. cene po kntenh »e ravna družba pri isdavanji polic in prijavni obrazci d-l-e i* brezplačno | r: flrneralm »,i.n:ari v Ljubi. sni. Tria-ka cena t • OTIDOKC ZESCHKO-tu m pri agenturi v CVji i n e Viljemu HUtERSPLROKK-ju. •UM.12 »
IMIoric Rauch
ilsklir» Celji. Itttftt« lik«
priporoča avojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostiln«, kavarne in dom, kakor tudi dnigih steklenih izdelkov Zalog.« vsakovrstnih najHnsitih oljnatih barv. Najvefi" Izlier znal in podi >(• vseh velikosti v < -kvirjih in l.rea njih.
Posel«« pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalog., vitakovrstnih najnovejših
svetilnic za gostilne
z isredn« svetlobno jako-stjo, kak..r tudi od pripro-stih -lo najkrnsnejSlh namiznih in visečih svetilnii im. najniHjih cenah.
«•-- ,r..ča r- "
dela pri novll) stavbah in vsprejema v*e v tyeg .vo strok- spadajoča poprave terjili izvršuje solidno, točno
V Mjsin — odda
llecher-jen mesarija v Zda

Odda *e me»nica. ledenica :n i sot« zt Ssm»kt p nu.lnikl z lastn • pravico naj »e poapei Lukofnak na Vranskem pri Ce!ji
stanovanje, i glasijo pri tl44i 8-3
Večjo množino tlrolafem«* iaa. d.olervJak:eg:m
i na
le pristno blago — ponuja po primerno nizki ceni p<eodah ao litrov viSe.	_
Jos. Pftnlin
13B.fi'	v Ljubljani, Marija trg tt. 1.

Žlahtno drevje
a visoko krono, doraideno in
Tkornli^MM MBtrllk« trto
prodaja podpisani za jesensko in pomladno na-sajenje. kakor: Vel. laika trdika; zim. parmena; it. maianca; rožmarinka; oberdikova in herber-tova rajne ta i. t. d — potem trte riparije vkoren. najboljiih amer. vrat. — Tudi se dobe iibe žlahtn. drevja mnogih plemen. — Drevesnica in t ranica ste krvne in trt ne uii popolno pro8te. Št. Jurij ob j. železnici, aa?) 6	Tomo Grah.
Jo«. Hočtvar
krojaški mojster
Mi«. ChraA^a esat »t. 1»
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo stoijene obleke za gospode in dečke, plašče in svrinike po najnovejšem, elegant nem kroju. n«>:-5 Za obila naročila se prosi.
Josip SftbokoTlck,
I ItrojsUklzJ. mojster v 0«lji
!	Glavni trg »t. 18
I Priporoča se sa Izdelovanje vsakorSno obleke sa g.epods In dečke. Velika saloga vsakor*n<ira blaga, kakor tudi storjene oblake sa kmete, p. m<ds in dečke Velik isbor vsakorSne«a n'a in "podnje obleke
(26j »1-2»
if Zalo«i špecerijskega blaga H nLAIHOdSVAS		
mm*, »»»i *mm		
		
1	Izvrstna znlojra vsakovrstne kave, sladkorja, riža, finega olja. jiiMKi udji, muk, svinjske null, ruma, čaja. viaa v batiljkah. namaka slivavke. kranjskega brinovca, itd itd.	|
	Banatska pienična moka.	1
	Radajnskn	1
	itd. (36) 2.V18	1
11A An ATI za trgovino mešanega blaga na UUOIIO^ deželi, sprejme se takoj. — Več pove uoravniitvo .Domovine". (123) x—«
Pratika aa L UM
dobiva se na debelo in drobno v trgovini Drag. Hrlbmzja ▼ Oeljl
(146i 3-3
, imam 3—4 met«rsks stote lepe
i spofttovanjem Franc Majcen, trgovec v Dolu, poŠta Hrastnik.
Havnokar je iziSla v moji zaloli.i:
& z VEZ Uit'a $
Polka mazurka za klavir, sloiil H. Volsrič. O/-. x Cena 45 kr., {>o poŠti 4K kr. ||42) 3-3
Knjigarna L. Schsontner t Brežicah.
Ž? j! i m
& talili * li li
ladajateli in urednik Dragotin Hribar Ti*k Društvene tiskarne D Hribar t Celji
Priloga »Domovini« 8t 33., dne 26. novembra 1893.
T Celjo pa Jo to drngaeo. D>. Jeeaako Jo I lo pred dveral M u doktorje promovina, •o MO lo aaqoakala)elaeU, odejtfonoeo-oooti po to* h olaao oM pooobaagn Veader Coljaal k »odo. M ««l° Obeia*l od boraiHeo pkakak, ko je bil u mlodeaie kn»
deraaiebnlkakalaie|ll.akalaaadravaik. pred katerim U ao Mo aoal beti, do bodo treba ao Htl: .Bog JlaB daj aeberar*
iDoknke llliaillllll) Kako aeonmiljeao mi Inatalkl tovarn la rndokopoi pogootokrat
Jaaoe SroMolk la Zebakovoe doto! Jo pil rado. kop« prodflajoo T Pnbolda 31 lat tor Jadra la pol Mara. Vaa ta tra aa Ja tako dota) nliailil, da an alao aogli Mra oMtatl. V loj dolgi dobi. ko Jo pocibil voo oo)bofyko dol ivojiii li?|jfi)ft ptoeoval |o tadl ovoje l:n*i v benunko bla moko la Jo v nora vkop vplnenl aokaj /m MO »t tel lita, bil Jo po Bogu vlito«! aokoga rahialip Bradata podrat a prvtjo la alleak* aH Bogo. Vkljab taara pa Ja da«o dalai. Zdaj pa Ja la poolal atat. lato aadako. katai v gria la Jo pnpntaoan iibaaaiiil. Ko ao Mara JaaarBtlJa I. lan delavd [liaiklll dalaU, b« Ja Jaaoe Ort> baMk kar aaaakiat bna nota apodaa la ehdbe, ao da bi dobil la Jidra klorat podpora Noboaa prolaje ai aie I «ipli Moral jo bo»u brata.
9 Jo pravttao. tor raa Jo pilpniaoln Mao podpora po 100 (H, ktero ao« totraa Uotdjaloo ptoeovati Potom omda oo ao aonrao čuiMU, do tmdoTo|)M(t Md detavci toko d-
ia) v Colji oa aa aooo
(do 10. on dofoladao) v Moriborn.
(fevda aa papir 1) DoMal odboa pošlje
tadl u ahvaaiH Staj« Hi b U neonu pravilo n obetojeeo pooojllaioo la tadl ao tiete, ki aa bodo ooaovak. Tak .aootorttatata'
8podnj«-4UjeTak* novice.
uporednib ttallkah .Dcrao alao' od dao 6. avgnata, 15. avgaota d. terabra la 16. aepteabra. oilo Jo objoaljoaih ne napadov preti rodalikema mvnateljn g Hnrtin Terpotiteo. Pralakan la loihloaji pite pa Jo dokeaak, da obljevtjaae otnil alao iatialto la da Jo bil aal poraeavale« krito lafonaovaa
Uredailtvo .Domovino" (Oaapod puhali dr. fr Mah.) aaaaaot alk dol gtnvaijn itajevakagn, Jo to dootojeaotvo
pratoklo Bodočo 10. t m. Ljadotn obralo ao Ja
jo prat g kapaik Anratok. tor aagtokal. da v ediaoetl Jo not Podaeal govor, katerega ja (O-votli g J. Bok. potonjai neito|j la Horibora. nptival Ja bo poaluialoo ooio ugodno - Za nI kraj Jo toko draltvo prav potratno la kvaletal ■ao oraoratoljraa aa ajlb trud
(PeHaiiaJaBlIHalra trga vraaokege) obnaša oo jo prav ogodoo Ooetov zbralo aa Ja :, da prazaajejo la aa n--Daljiapo.
(Keraeaeae oljo aa 11, j« nt f ) Na raaa-
UVa poaoataika Joeipn Pavlif lea r Viaaeticu pri Omotu naleteli ao dtlnvd pri kvnljenjo ta moaja aa poieonec napojen a kaapaealra o|jaa.
itokke raaiapiam ai kar blc ne aa Stejerokom. Okrajni iol»ki atoti imajo aalo pra ric, krajoi pa roM mf Teran r dokaa naj povoa la m aMai V R. jo kngai Moki orot dvakrat aaktorol, U ao raapKo irpaaraaao pojoftt»lj*a ■Mka la poolal okrajnemu Makaraa anta naprej
Toda okrajai Mlaki orot ai bobi ajefort Mjl votraCi. oaai je aa eeojo prat aaaUrll njeaa
Kako naj Ijadateo la « nekolikim »eneljom pla fnje nCkrat oporaaa atroike aa Maka potrob.
»aa, Se aa am ga to aa ntrato, in ao aa aj» (on atngka raapUa iaprazai
T. Oblak) aal Haaaoraaal Jarikoolonr prieao ovoja pradavaaja aa gragkora naaeUgaa prlkodaji tadaa la M I. .md v rtaroob ' t aH; la II .precu alovaa
iafoataoao', 1 aro. Ta pradavaaja ao aa aalo tako aakaaalla, ker je vta
do eo g dr Oblak bobilltira ao aarao aa ekivnaeko dklodjo1,orapakaaalovoaoko«lo-legijo o poaebalm oalroaa aa Jagoalo. vaaaka Jaalka Naii ----
pol davkarjlk). Ola
v Maribora, f. J. KoalCok, Jo olopil v pokoj aa al«ovo Malo Jo poklloaa g A Kobror, davkar v BraUcah.
(TakMa) k otvoritvral milil, kaloro prt rodi .bralao dngtvo v Sovald ob Sovi' dao M anvaabm lan v prootorib goaf. Fraa|a »
/epored 1.
Hib goata. S. H VolaiK: .Za dara'
I.	T«l .Slavjaaih vor. 5 Dr. Ipovtc .SovakaV ao« abor a. Verdi .Canaraa* la oporo .AUla'. 1. R VoM: ,N» viacl", moiki abor. H. Ziehrer t. A JeUK .Pove a boritoaoolo 10 Bolok: .8lnvoaoM potpoarl'
II.	K. HaAok .Lovaka", roogkl abor Preota aa ban ia plaa - Oodba alatiBaba ZaMok toCao ob H. ari avodar. Vatopalaa aa oda 90kr. aaaoa M kr., prepiaOla aa bvaletao voprojeoaajo.
(Ti......»Il prt lllllH I I). NodoMtolJako
•aalo aa aovl tok v Topni a Jo podelilo a«. to|jb v St Jerneji pri Koa|ieek. g. A. Kborla Uato|J*o aooto v Mejdioi Ja dobil oadotal pod afitad. g AL Po»rnJle IKitolJica reSaib dal T Rajbvoharga, goopica J KlaaoaCK, Ja dobila enako ahlbo v Toborjib (ob aaara aa 9v. l«v-■aao pri Wotmn) oAtoljicn lato otroka, (oafiea M. Wleolkalar v CrataJavoa. pa pri av. Daka v LoCak (ob taara aa j!i«>
Kar oiota bila pri radaib koataaadjob po Mi IrrnDrao raotopatta aHtaHotva, gg Porokar laa Onaot) ia rroaaaafald (aa Mauaaar) od
potrjaaa, bila JoH. okt.
oa S. nov nora raHtav. Z,laj eta bila eanko vrla lolaika la aioar g. Fr Table. aH to« v Rnaeok (aa (kraot) la a Cvibtn. nndaei ta|J pri Halineda(JI (an IjaUmm).
(Obal) Vinifnr Ribard Skr«ot Jo 15. nov aatrolil Jnija Hotra pnoiojalko v krnboaoikam vrba Sprla rta ao rodi kar. llonjiaor ja lini la devet or. Zloeiaac prijnvil aa Ja aaa Oorajo-
lla M) n aora piia: Lav la rodovltoa Ja kraj Imamo precej dobro (orno la tadl polje al okbo. I.jndotvo pottoao la vQodao Bodi togo 00 anroikoao priknpi aa> kraj La nekaj bok pravega domoljuba. Dooi prebivamo ta aoral Sto-
in tikaj' Župan jo Slovoaec la gotovo boUoafo-
*o mao. kokor nemilo Ljndatvo bi loaalo gotovo tndi ne raapaaja naj eo hI aliiiraakii »rodovni, kakor drago obetaa a rato » I n da bilo dobro, dn aa otnaa
mil I 1 ta baaaM.) T Ljstoraern aa Ja
la volil krajai loleki ovot, ki bodo Mal dara
lolo. Da ao v t
i krajoei
priatai Nerad, to ondoeUo lo Bikov: Rotie, Dolar, oo oSvtje to Mo priotal Naaari, kakor bodo ouad to Mo Nerad aH kak tako bodo a ■■lnjjila Mao, ki Jo :nameravalo u ardje aovi Ml
Ihalti' - - l..................... -
eo rajo tadl pheak. ao vaao. Ab tobko pa verao, da vtagaa^o biti v veliki a« radi aakapa ta Ma Mi ai aaa
aaalki Mi v LJatoaora. eo ao o prolaJi IJaumatekib aialkik centov, da bi veadar la oa pinfnl «000 g
Drag« ilovMeke aovioe.
Iti......11 III I .) T Anlrlji pride aa
IIM Uadl raa Ijadoka lak, aa K lilij I I la la aa 1407 Uadi. aa PilaiakM la la aa 1U0, aa aa I4M. aa loroakM pa la aa IM Ja v u| aadevl Mo H apada la lo BO 1119 prebivalcev Mft Mi| tudov^Hko vorravo pa Je aa I I0M Uadi aaa aeka
(X MM m rntm. ki I
g Fran Kodoear. — Za vatanrHav Mlva ao Je aaogo potegoval g dilaiai paaM (kk^aa-
eki J. P^t - Da bi dramo la etaa». aaogo
a) T i I Ur Ig. t a porodi oo Je Oreloa. c kr. ,
FiaaJo Kaejaa la ll^bra
poroeak, eodaijo la davkarija la deeoH ee > mod te* oorfi tak aov aourtjnt. — ■ obotr.
IJiil I Me dovokl ee je
I) Ja ki 18. i m iavoljaa oopot aaMaa, g Kar. Žaaar.
iPHagl^n .a draMaa) objai abor v Krtkem 1« t. a. jo rnaprnvljal o laij«i> goap odtaijn Roaaaaa (aon Moka klop la ana
k radejai
.dijnako ko
kiajo' Nn, aj' ao v ekrtv, da bi doblh Koeevd aooto njib viijo | m i j ako bi oo ■avilo dijakov v Radolfonra pravne ikrdlo
(T Mta|U) ao raajejo odbori, ki bodo atoboi, da dobi tadi ta lopa pokrapaa evojo la eo oo v paale koenvako U lo v
^Ibiklaai ao tako delava la poirtaaM narod ajnki, de ae jim aaora net dlvilL Kolikor bolj hod Jo prMaok. toliko airgjFaij doiajoio aa paobaJo la aipullk mila a tolaa koeolke domo viao - Sava jm'
(Jvaa- m aapMi - to Ja. kaj je to .Ivaa", aa naMa. Teko ee > aadrl lakoaakl vvataik v Trnu, ko ata iNabirgoj la Dolaao) pura, tnpnno v trtelkora raa aaln a .Ivaa' an pa po lalko .Oiovaal'. Na to ja m topna U al bal paijaaaa Stoeaaoera.
Drage »Tstnj^* novic«.
I* aaaaaakaga dvnva) Teaale gororioa aa eHit la aajvHjib ka(ov. 0 Bona aarod a aad
ki potora MJebUo
prvemu prokurlstu iupr»,i!elju ali pooblalčsncu) je zapustil 1 milijon
lUtnaU potenci! v drtavnem zbora utegnejo ee vai sdruiiti T protivno etranko; v tem .laCsji U alovenakl poslanci in topili li Ho benuartovagi kluba kai j« sploh ie|ja »»h alo-Tenakib voliloev. Vladna glaoila pa poročajo, da ■e Je llohenuertu ia »Udi pomčiio (>), Slovence pregovoriti, da ne bodo ill aoper vlado.
«T OnMI je tuari general grof Kartenao. Bil Je poprej knes (Batteaberg) na Bolgerekem iZa vojaka, aa «1 rjavenje ae vae preveč potrooi Ako je verjeU nekemu avatrijekernu po alaacu. nabrali ate ae bili T 1« MIh. ko Je vladalo Taaftajevo miniateretvo, v toetranekl poln-viol drtave. ia vrjako — t milijardi gld. -1000(1 milijonov.
(Mialater taki. ki Je v letih 18M-IM0. kaj oitro vladal v Avatriji, ja umrl aa avojem poeeetvn bliru Dunaj Novega meata
iHrvatokegn eahernl predoedaik ja pcntol Bedenji podprodlednik Srb Gjrugjivlč. —
iT lapitai ae je otvnril deteiai rbot, pri tej priliki vae ngibUe. kdo Ki bode po karti biv-Vga predaadnika Hrvata zdaj prvoraeatBlk — a sedanjim podpredatdnikom ao k^ malo stdnvol^i.
iT Tagrsba ae začne prihodnjo apotntad zidati novo gtadaliUi aa vaučllilčaaa trgu {prej iivinskl trg). Tu m bode tldal poleg obrtne lole tudi gUabenl zavod K drugi gimnmij — torej bode to mencat In umetnoet v blUinl. Lop aa predek!
i Ha Hrvelekea ao zdrulene aoperrladoe
stranke imele velik ahod ia ae zjedmil. gledd bo dočega poetopanjn
iMIlIlIlkll ao dobili v prstkom meetaem zboru veliko ptevago; osM nov lupan ae nagibne nekoliko na to stran.
iDalaatiaska tnkovMinn) ja od papeia pooblaščena, rabiti glagolitaki obred (t J. staro-slovenski jezik) pri alnlbi boiji, tumeato latinskega (Ra Ogertkea) dot* novega ministra aa nauk .Q bogočaitje.
Ogled po iirokem cvetu.
T Mnishovsa) ae j« poročila unakioja na iegs presvetlega oeaaija, vojvodinja Avgnata (hči nad vojvodinja Giaele, hčere nalaga vladarja), e avatrijsklm vojvodo Joeipom Avgustom
(T kanala Rakavi — U llaacbe (Lamani) Je bil velikanski vihar — več kakor 900 oaeb ae je ponearečilo. Todi v nekih krajih ai bilo mino vreme — barometer ja bil pil tako niako, kakor skoro nikdar.
(O av slstn pepela) ee poroča, da ae mu Je idravja zel« na elabo obrnilo
I.Olaa Menda-1, slovenski detavaki llat ia Amerike, prinaia prav dobre tptas o delavakih razmerah v Evropi (oaobito aa Kraqjsksa, ziniti v Ljubljani) in Ameriki. Tadi »car Ja prav dobro uredovan ter pcioaia eoako .Amerikaneketnu Slovencu* veliko gradiva
(Sveiovnn rs al s ve v CM nagi) ao Je pred sredo novembra aitvorila Računi ae, da Jo je bito aamih tujcev obtkzlo okolo >>, milijona iZJstiajsae Man) amerikaaake namera-vajo v Londonu veliko pmojilo v alatu najeti. Ali se bode zlato le podrelilo?! Kje bodo torej obečsal stati denarji?!
(T Bradlji) Je neki grof progialeo ra ca aarja, kateremu Je papel ie sto) blagoalov poalal.
Bftsne atv&ri.
(Hovn letaka tehta.) 0 Klorijan Roamaa. učitelj ia voditelj tolarske delano v Krikom, ki Ja bU ie večkrat v tečajih ia doika ročaa dela aa Dnagi. itnmil je. kakor emo ia poročali, novo ioloko klop, U jo prav praktična V atalai učiiaki izloibi ,1'edagogUkaga draitva- ja aa ogled postavljena Ravao tako pa tadi od njrga iaiunljeaa nova iolaka tabla, U Ima tadi mnogo prednoati. Za t« avoje insjdbe bode peo-sil omenjeni gospod patenta ia mi mn ielimo veliko vapeha kakor ga todi znslulijo ti hjegovi novi prav praktični izdelki, katere so si bili ogla
dali in ee pohvalno o njih lanaill udje o. kr. oltr. lolekega aveta v Kriketa.
(laki se snsj*e ohvtas-iileljsvtlit Me !
Kot dodatek, Miroma popravek k ualetau članku v iidnji Itev. .Obrtnika", v katerem amo slo-veoakottajerekim učiteljem priporočal ustanov Ijenle obrtnonadnljevalnili kil obljavljamo U Ia naslove Ustih knjii o v katerih so navods o tem, Knjltici ee gtaaite: I Anleitung aur Errich-tung gswsrbllohsr Fortblldungiiohnloa. Spisal In aaloiil profeeor A. Kopetsky v Bran. Cena 00 kr. a Dis »-ichtlgsten Norman Ubir dis Organisntion dsr gewerblichen Fort-bildangaaobnlan. Dobiva ss v o. kr. anlotU lotakib knjig aa Dnagi. Cena I *> kr.
(lpialllil ta) v Penaalvaaiji v eevarni Ameriki ao ikleaill. da bodo veako Isto a« ta v jeeeni poevetili Kolumbovemu spominu, kojega bodo otaviH s tesa. da bodo tisti dal 11 jivaih prostorih ob cestah In potih v uvaočnooti iolake mladine saa^jali aadna drevesa, lapls M pač Amerikaaci velikega Kolumba H mogli ola-itl, pa Udi svoji domovini ne večje dobroto skaliti nego jo bodo aa ta aačin!
iVaakle nO kako prijetna Ji topla sta alaati po t is! kadar anntj brije mrzel veter Ur sneg pod nccuml ikriplje. Pn aaogo loljs js liho taagretl nego pa toploto v njej ohraniti Mnogo ljudi js. ki ne vedri, da se svet! srak i! krat tako hitio, tedaj todi Okrat ceneje raigr^e ter todi dalje časa topel ostans, asgo pa apridaal. Nikar tedaj ne mislite, da mora izba, ki le Js enkrat raigreta, vedno uprto ostati. Odprite okno! L« 1 ali 8 minuti naj sveti srak vleče akod izbo in videli bodeto, kako hitro se bode so pet razgrela in kako bodi ia enkrat tako prijetno prebivati v topli aobi.
O o p i • i.
n goaajs-ralgsmshsgs ekr^a Vnalsm
okraji zdaj vlada nemčorstvo. Fri volitvah v okrajni raatop amo propadli. Sna! emo al krivi, da Ja tako daleč priilo. To pa ee zdaj takoj ni d A popraviti, a popraviti ee ie vendar d! s bogjo in človolko pomočjo. Obupati ne smemo nikakor, marveč v največi nesreči mora nam rarti aa upanje na bdjk) bodočooit AH kako nam je to dossči? Misli in iejje same naMbi nam pač malo ali celo nič ne potnorejo, le moiko delo je ta edino pravo. In kako naj ho to moiko delo? Kratko in odkritoirčno hočem povedati avoje misli o tem. V prvi vrsti dslqjmo na to, da bodo nali ljudje začeli lajn prebirati politične čaao piae alovenake Hvala Bogu. da imamo v najem okraju več bralnih druitov. Treba pa s prijazno bsssdo in ugovarjati znance in fvijataljs. da aa vpUejo za ude. da potem smsjo priU Citat čaao piiov in da si jih tudi lahko IIposodo na dom. Samo po aebi je pač umevno, da mora biti ravno pri bralnem draitva največi rad. Izpmojeai čaeo ptai in tatligl morsjo se upokvujsnl in v do-ločenim času vračati. Letalna aKta ra veetao vplačati vaako leto Droltvsnl odbor Je v peri vrati poklican In doltan. dn akrtn an največo natančnost, pa tudi udje morajo izprevideti, da imajo todi oni dolinoM vse redovoljno etoriti, k« je drnltvu v hasek Poglejsao aaaso v ljuto merski okraj, kako btagoaoano delujejo tamkaj bralna draitva! In kar Ja tam mogoča lehko Ja tadi pri aaa Dobro bi tadi bilo tn In tam pri. rajati simake večere, pri katerih bi poataUl podočne govora, bodioi o tej ali on^ rs«. Ka kega velikega poatsnn bi bilo. sko bi as« vrh pevski sborl topet začeli svoje redne vsjs ter U ee ne dali optaliti po noheaih zaprekah Lspa,
nalo alovsnsko stvar. Id I
trnjskov. To smo porabno dob«, vldsll pri aidajl volitvi v okrajni sastop Obečavali ao nam. po dali nam celo dosno roko, da bodo atoli na MU strani, a na voliUI ao ahagniU k aallm sovrai likom. To Je sramota To ntao vsč mogjs. mar-več conje, ki niso vredno, da solaoo po njih sije. Kadar io v alovenskl drulbl, drtijo as aa Slo-vence, ksdar pa so med Mmčniji. tulijo pa BOpet po nemčnrskem. Glejte, to Je aspoitenjaltvo, to Js grdobna pokvarjenost, proti kateri se morimo v bran poitavitl s veomi močmi Tak človek ravno tako lahko satani Ia proda evojegn avlUaga oiaarja) ravno tako lahko sat^l svojo sv. kato-lilko vero Zato imamo med nemčnrji toliko pritokov, ki ikilijo črva nssjo v Bsrolia ia salo imamo med ajimi toliko btesveraikov, ki lič vsč as drlijo niti aa vsro, ostksv ii dihovnike. Začnimo torij ld^ v pozimakem čim delovati mino. vilraiao in moiko Napravimo ai določan ■ačrt aH plan Ia iavriqjmo ga natančno Ne pn-atimo, dn bi priiel nal lepi okraj v popolnoma bntmraks nsračnrsks kremplje Prepričal eem, dn aojo odkritosrčne besede ne bodo oatale glai i!
proti neheeom Sij Js petje v tta iskalki dar Ako srno v krčmi v polteni dnlbi, tadi tla bi si morali pogovarjati pogostokrat o tak na astlk Navdulevati bi raakl jodk. Utefega llkarijoti blatijo, zasmehujrjo, kjer ta aor^o Po-eehno bi aonli vajeti mladini, aladatičan In dektaton t^bsaen do doaovim olovantko Očetje In aatan bi jih morata le dona tako ^ da vzmejo it njih vrli in trdni ihiii|nlii V niha okraji je poeebno .na prikazen zelo ia loetna Malo aaao Jeklenih in trdnih potbs^ako,. ki hi atoli pri mki priloinoati kakor akala za
,hkl
ji neki to?" Tiko eea piialUml, ko mm čstnl T .Domovini- dopta iz Koetrivnioa V duhu eere praralstaval vsa iasnitis KostrivnMas - pa .pila* ataara in ataaa aogal b^U med njimi. Naenkrat a ai ranil v glivi: .Tri ito ari vidov in ie ita, menita pn ni to oni človek. U U v Kostrivaid taajis bil iupaa ali pa cA imj m biki, dn tallratl ie aa?! Dt, dl gotovo Ji on In nihče dn«if Od veerija eera akoraj skakati mM. dn ra js vsndarta enkrat ata nekdo, ki a Js lotil tsga človeka Ur gn nalo obtočil Pa dostavi ss al, da dopisnik Is vse pteaalo poann tegs Janka od pil do gs pa hočsa jm nskoliko natončasjo Bogme, imenitna oraha )s — te sje govs dolge brke nam to oanaojujejo On sun trdi o njih. dn io to bete .kostrivnUkl strah-; kajti po ijsgovi Btak ss ta aano njim taliva liti, da Imajo ljudje ve« .relpekt- pnd njim. Ra čudapolno brke. Vie saklaile mil bi ital. ko bi el Jih aogel pndobiu p. ker je kaj ta kega nemogoče, aatd aea sado voljan s tem, da Jih apoitjjivo Občuditjem, kedar erečan presreč nega njih ladnika - Druga Imenitna lastnost natega junaka je ta, dn m kaj rad .Koli* mod Nemce. Enkrat Je rekel v veči dnlbi: ,Jaa aem Nemec in glejte moje otroki! ti ao vam eaiai Nemci,- Ob ubogn Nstnčijn, ako bol imela toke Nemce, potom bo« pač kmalo tagiaita is povrijs remije' Ker marsikateri Kostrivničau res mleli. da je nai junak pravi pravcati Nemec in da Bog VI kako dobro osmih i aa, povea jim aa daj akrivoaa nn nhd, dn, ko bi nai juink v pravi lesniki draihi spregovoril le par berad, bi rnendn vai pričujoči popokali od prevelikega meha 0 njegovi nemiki pisavi pa Is šalu aa čssn; sicer ssa hotol eno njsgovih pisuij obja viti v .Domovini", pn bojhn a. d. bi to tadi kateri Naraec dobil v roka. In potea ao na, čl bi m m Urin pravični Jran, dn ra njsgov Jsaik toko pn« In anali. Ia to avojo ravno ubogo naalčino potiva psi vraki priloinoati naprej ter - eevede oehaT.l - Halj a«aega raba
U Vt^a Dne U. oktobra ja bil ta v» ssjja za Uro sv. Pura a Pivta. Stično prenov Uaa tarna oertev m Je ladn btagoetovrti. Saa ao bili obt ahili. dn pridejo k Ja prtai° udUo raraljl andrktek. ki ji v cerkvi t taoe radilal Kako kito <al teta bldUk deklet in pohotnih devic varata toki po oakvi ribati, naivni, brtanti. kinčati' Ptačik. >m bo v n^ljo bodo vidsta iK^ita* fUtm pta^n aik okni, smeta ajik i" " -vraeta. dl snkrat, b dsti Anin; hoji is raarač. i »e< m dolivi. Mladini utriplje" radostno srM vankn ta* v nsdsfjo v cerkev lakkotaatakto. kako je to ljudstvo d,mulo. ko ra aa ji talko
> bol
Sveto obrede ai opravili po Ikofonra an loga tnkajtagi preč g alal ptott a dekaa puj tki a obilno aaistm-ijo