Preganjanje učiteljstva po starih metodah... Jugoslovensko učiteljsko udruženje ne bo nikdar branilo nilkogar, ki je kriv — toda krivdo jc treba vedno prej dokazati. Pa ne dokazati pri zaprtih vratih, tako da prizadeti ja ne bo izvedel, kaj se mu očita, odnosno po verodostojnih oscbah. Tudi taki primeri so se že dogodili, da so verodostojne osebe iznesle zadeve, o katcrih istinitosti so bile po^ vsem prepričane in je brezdvomno, da bi jih sicer ne iznašale — in vendar se je izkazalo, da so jih informatorji povsem pristrano in neresnično poučili. V najhujših partizanskih časih, ;ko je bil učiteljski stan en sam vcčni popotnik, so sc učiteljske premestitvc inscenirale s časopisnimi noticami, da se je dobila vsaj neka podlaga za namene, ki se jih je iskalo. Povsem nevzdržen je postal položaj za učiteljstvo na dežcli v prctckliih partizanskih časih, ko je bilo podvrženo nezdravemu lajiškemu vmešavanju v učiteljsko delovanje in vplivanju lajikov na učitelj&ka nameščanja. Stvarno delo je bilo nemogoče, ker nisi bil nikdar varen, da te ta ali oni iz zasede ne očrni in ne začne kampanjc proti tcbi. Učitcljstvo je bilo tedai izročeno na milost in nemilost lokalnim lajiškim mogotcem, ki so brez zadostne vesti in objektivne presoje poscgali v učiteljska nameščanja in premeščanja. V gotove kroge se je ulkoreninil pravcati sport z učiteljslkimi premeščanji in v našo javnost se jc ukorcninila misel, da ima pra* vico že vsak nepoklicani vmešavati sc v učiteljevo delo in učiteljska premeščanja. Prejšnje čase so imeli pravico sodelovati v tem pogledu krajevni šolski odbori. Ti so bili vsaj nekomu odgovorni, pozneje so se vme* šavali v te zadeve že ljudje, ki niso bili odgovorni nikomur in ki niso čutili odgovornosti niti pred svojo vestjo. In to je bilo nezdravo, to je bilo za uči= teljski stan ncvzdržno! Zakon je predvidcval stopnje kazni za uradnike in učitelje, ki se pregreše. Kot ena najvišjih kazni je premestitev. Lajiki so pa zahtevali premestitcv učitelja brez vsalkc predhodne službene ugotovitve krivde, povsem iz drugih kot iz stvarnih službenih razlogov. Zato je bila upravičena zahtcva učiteljstva. da se odstrani.jo vsi lajišlki vplivi pri učiteljskih nameščanjih in premeščanjih. Razmere, ki so vladale v tem oziru nekoč, se ne smejo povrniti nikdar več! Danes je učiteljski stan strnjen in prepričani smo, da bo tudi strnjen nastopil proti vsem ne< zdravim pojavom, ki nc zadevajo samo učitelja^poedinca, temveč ves učiteljski stan. Po 6. januarju 1929. so se razmere v tem pogledu izboljšale in učiteljstvo jc upravičeno želelo in pričakovalo, da bo obvarovano pred starimi metodami. Zato smo toliko bolj presenečeni nad sledcčim: »Jutro« št. 32. z dne 7. II. 1932. priobčuje: »Sokol« na Rečici ob Savinji je zboroval preteklo nedeljo ob veliki udeležbi članstva. Zboru je predsedoval starosta br. Repenšek. ki je bil pri volitvah ponovno izvoljen za starosto. V odbor so šc izvoljeni br. Gomiršek, br. Tiršek za prosvetarja mesto doseda= njega prezaposlenega šolskega upravitelja br. Kotnika, ki je obljubil seveda tudi za nadalje svojo pomoč. Za matwkarico je bila izvoljena s. Balohova, učiteljica, ki pa je bila par dni nato premeščena v Šmartno ob Dreti, kjer bo gotovo ikmalu osnovala novo sokolsko postojanko. Za predsednika razsodisča je zbor izbral br. Kosa. Nove člane sprejema starosta, ki vodi- začasno matriko.« »Jutro« št. 35. z dne 11. II. 1932. pa dodaje poročilu sledeči komentar: Sokol na Rečici ob Savinji. Prejeli smo tale dopis: »Gospod urednik! V nedeljski številki »Jutra« z dne 7. t. m. ste priobčili dopis o občnem zboru Solkola na Rečici ob Sa= vinji. Ko sem bil v nedeljo v gornjegrajskem kraju, me je poiskal starosta rcčiškega Sokola g. Repenšek in me naprosil, naj izposlu* jem pri »Jutru« ugotovilo, da imenovani dopis glede volitve prosvetarja ni bil točen. Šolski upravitelj g. Zorko Kotnik ni bil namreč ponovno izvoljen za prosvetarja ne zaradi prezaposlenosti, marveč zategadelj," ker kot prosvetar kljub opetovanim pozivom ni hotel nositi sokolskega znaka in kcr je na so= kolski proslavi kraljevega rojstnega dne 17. novembra (proslava se je vršila 13. decembra in ne novembra, kot proslava ujedinjenja in ne za kraljev rojstni dan. Op. uredn.) kot slavnostni govornilk govoril tako neokuSno, da je izzval glasen protcst več uglednih gostov in da je morala proti njemu zategadelj nastopiti celo celjska sokolska župa. Z ozirom na to prosim cenjeno uredništvo, naj resnici na ljubo ugotovi, zakaj ni bil g. šolski upravitelj Kotnik izvoljen za prosvetarja Sokola na Rečici ob Savinji. Zahvaljujoč se vnaprej za to ugotovitev, se beleži z velespo* štovanjem vdani Rasto Pustoslemšek, narod. poslanec. V Ljubljani, 9. februarja 1932.« Kakor smo informirani, ni nihče pozval tov. Kotnika, da mora nositi sdkolski znak. Govor, ki ga je govoril tov. Kotnik na sokolsiki akadcmiji, jc bil sprcjct z dolgotrajnim odobravanjem ter je v originalu predložen oblasti, da se prepriča o zadevi iz govora samega. Na drugem mestu priobčujemo govor tov. Kot^ nika, ki ga je imel na ustanovnem občnem zboru Sokola v Rcčici, ki dovolj priča proti vsem ^podtikanjem napram njemu z gotovih strani. m Sokolska župa v Celju pa je podala sledečo izjavo: IZJAVA. Podpisana Sokolska župa v Celju izjavlja, da dopis narodncga poslanca gosp. Rasto Pustoslemška v »Jutru« od dne 11. t. m., glede trditvc, da je morala celo Celjska sokolska župa nastopiti proti bratu Zorku Kot= niku, šolskemu upravitelju v Rečici ob Savinji, ne odgovarja resnici. Na ustanovnem občnem zboru Sokolskega društva v Rečki ob Savinji jc brat Zorko Kotnik otvoril zborovanje z lcpim, nacional^ nim govorom, s katerim je navzoče kmečke fante in može navdušcval za pristop k Soko« lu. Podpisana funkcijonarja sokolske župc sta bila navzoča na tcm zboru in potrjujeta resnici na ljubo golo istino. Na ustanovnem občnem zboru je bil br. Zorko Kotnik izvoljen za starešino društva ter je po svojih močch storil za društvo, kar je mogel. Ko pa je društvo izgubilo tajnika in je bilo v kraju težko dobiti mu namestnika, je brat Zorko Kotnik odložil mesto sta= rešine ter prevzel mesto tajnika, ki ga jc tudi vestno upravljal, pozncje jc pa prcvzel mesto prosvetarja. C e 1 j e , dnc 19. fcbruarja 1932. SOKOLSKA ŽUPA CELJE. Smertnik, s. r., starešina. Geč, s. r., tajnik. Iz avtentičnega vira je intormirana sekcija, da gospod narodni poslanec R. Pustoslcrru še:k ni zainteresiran na stvari ter je storil le to, za kar so ga naprosili lokalni faktorji njcgovega poslanskega ofkr.aja, ki jiti smatramo tudi kot odgovorne za celo nelepo zadevo.