$ dUatrfbvtad nder ^rmil No. 728) ••Umr. iy !£• Act of Octolwr #, lfl7, om fS« at Um Po»t Offic« of ClcveluUl, Ohio. By order of th« Trealdeat, A. 9. Barlesoa, Poatmastw Gm. gpjy only slovenian daily ^ ween new york and chicago the best medium to reach 180.000 ^^venians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag a 4« to the -— which it stands: one nat)6n%ldl. visible wiih liberty and justice for all." V—LETO V. !l!Copy sZ CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) APRIL 20., 1922. ST. (NO.) 92. Entwed as Second Cla«« Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. EVROPA NA RAZPOTRI Po! biliona vladnega primanjkljaja. BO ALI PRINESLA SOGLASJE MED i ALI PA BO DALA POVOD ZA NOVO' ^UKO VOJNO. — LLOYD GEORGE V PRIVAT- kaJI ^^zgovoru ^^#RNAUOM. Z DR. WIRTHOM IN DR. Ggj -- — Genovska 'konferenca, započeta Qd. slutnjami neuspeha, se je že izkazala kot ena \T ^ momentov v zgodovini narodov Ff'be teku )€• ustvarjanje nove'Evrope, in oblika nove ^ jp _ -•V.44.V iiiciixjow^ci Liciiiivcv lici rxinrzi i\ut stara Evropa na Ameriko v letu 1917. Nova 'i'o»)e v Hova stvaritev, nekake Zedinjene države .^ba ^ bo razdelila v dva sovražna tabora, ki se Evr ^ naglico pripravljala na novo vojno. danes v svoji sredi umirajoč narod, trpeč Nem. a in velesile in odločevalke evropske vsode. Ru- ' iznenadljivo diplomatično zmago, ki devlje wijo, medtem ko se sile prepirajnad iije ostawki. r ■naein pomeni genovska konferenca povra- Ue "Poln ^ splošno sprejeto idejo, da so boljševiki Vq'v in nevedni ljudje. :,7t:,j.j^.^^®^o-nemšika mirovna pogodba, glasen: katere aofo kar je bilo in daje podlago za novo bodočo Te'd^^ kjjuč k položaju. okorjji^^ ki sta bili povabljeni, d;.t prideta v obleki Pkov . in s pepelom na glavi, da sedita na klopi greš-i^^aležno sprejemata sklepe zaveznikov, sta ite^ a 'načrte vojnih zmagovalcev popolnoma prekri- "iedo pogodba pomeni konec ekskluzivne zavez-v Evrq)i, in to je vzrok, da ententa tako "l>lp. O . . ®Pe v morejo pogodbo kot podlago za vlitje Iseij^j samo zadružno ekonomsko enoto, ki si bo 5 _ ^ OOlYIQfrnl#« oA 1^7 imi/*OYllsl liTI cm 1A po imajo odprte pred seboj tri ix)ti, da popra- pomagala dvigniti se iz uničenja, ki ga je pri 'fto I^lk' ^^ojo jezico napram Nemčiji in Rusiji še v ^ opuščajo. Njih nastop napram tema dvema P ■A 11 - Washington, 19. aprila. — Za. ■klatlniški tajnik Mellon je včeraj naznanil predsedniku senatnega finančnega odseka, da bo vladni deficit za fiskalno leto 1923 znašal okrog $500,000,000. Mellon je obenem podal svoje naiiiranje, kako da naj ibi ae ta deficit poikril. Pravi, da bo naj-briže treba novih davkov. Vladni strošiki 60 ostali pri starem, med tem ko so se dohodki znatno zni žali. Mellon pravi, da bodo stroški z» fisikalno leto 1923, ki se prične si. julijem tegaJeita, znašali $3,657.000.000, medtem ko bodo dohodki iznašali le $3,298.000.-000. To pomeni, da bodo stroški za $359,000,000 večji od dohodkov, poleg tega pa bo tretoa plačati 3 1. januarjem še obresti od vojno-varčevalnih gnamik, kar bo skuipaj na/neslo $484,000,000. Toda tudi prj tem vsem že ni vsfe všteto. MelIonov proračun še ne oibsega možnost vojaškega ibo nusa, vladne podpore iza trgov-siko mornarico in tudi ne izboljšav rek in pristanišč. Podpora ga trgovsko mornarico ibj veljala $50,000.000, bonus $75,000,000, iaboljlšave rek in pristanišč, za katere se je nižja Vomica že od. ločila, pa $25,000,000. Nekoliko pomoči se lahko pričakuje od dbreati, katere bo plačala Anglfja od svojeiga dolga, toda z gotovostjo Mellon na to ne računa. Železnice dobijo $200,000,000. Vlada bo iiziplačala želeizinicam v soglasju izakona, ki jim garamtr-ra 6 procentov profita, $100,000, 000, nadaljnih $100,000,000 pu za "zmižano vrednost" njih last- ju je neizogibno gnal k zavezništvu Nadaljevanje tega postopanja bo med-bolj utrdilo. Ako je zavezništvo, katerega I -,(l5j tako boje, že faktično sklenjeno, tedaj je mo-Of^ianizacijska zmožnost in ruski naravni moč, pred katero se bo tresla vsa Evropa Fjj® • ^'^vezniki so vstanu odkupiti Rusijo od nem-.% jj ^ ^ da umaknejo svoje zahteve napram nji ^ Nemčije ponudijo svojo pomoč. To bi Sfi Nemčije Vihar na zapadu. Chicago, 19. aprila. — Silni vihar, ki je danes divjal v Chicap:!, je povzročil smrt neke male deklice, neki drug otrok in neki moški sta smrtno poškodovana in veliko oseb je miinj nevarno poškodovanih, medtem ko je vihar iz-ruval tudi dosti dreves ter pometal več streh s hiš. Nekemu moškemu je roko j ako nevarno ožgalo, ko je padla nanj električna žica, medtem ko so drugi dobili večje ali manjše poškodbe radi padajočega stekla, opeke in dreves. Po dolenjem delu mesta je vihar divjal s tako silo, da je ljudi prevračal po tleh/ Na nekem vogalu v dolenjem delu mesta je vihar vrgel nelcega policaja s konja, in v teku ene ure je bilo pre-vrnjenih sedem vozov. Dostim avtomobilom je odtrgalo streho. Požarni department je bil nocoj zelo zaposlen pri odstranjevanju dreves, ki so padla preko ulic in pa pri pobiranju odtrganih električnih žic ter raznih drugih predmetov. Malo je manjkalo, da ni veliko oseb, ki so se nahajale v baptistovski cerkvi na Michigan bulevardu, bilo teško poškodovanih, ko je padel skozi streho vrh cerkvenega stolpa. Več oseb pa je dobilo poškodbe, ko je vihar zrahljal streho North Side Turner Hall ter pometal veliko opeke na cesto . Semenov ostane v zaporu. New York, 19. aprila. — Najvišje državno sodišče je včeraj I že vdrugič na poskus, da se o-! prosti kozaš'-ega atamana, Grego-inja btmenova, odvrnilo,.da je nje gov zapor povsem zakonit.^ Sodnik Cohalan je poslušal argumentiranje odvetnika za Se- PREMOGARSXI MK. ŠE EN RUDNIK FRICK CO. ZAPRT. — ZOPET INJUNK-CI.IA. — KONFERENCA V NEW YORKU JE ZOPET V TEKU. X Pitt'aburg, 19. aprila. — Danes se je zapri zqpeit en nadaljen menova, potem pa odvetnika zai rudnik, ki je last Frick premo- nine tekam vladne kontrole nad železnicami. Vse to pa še ni všte to v proračunu, ki ga je predložil izakladničar v decembru, vsled česar bo defile it, na katerega opo'zarja Mellon, se dosti večji. 1^ ■•jS, )»: IP ^ Se prvi načrt, .je jako malo misliti. Kot Genovi zavezniki zdaj prizadevajo izpeljati ^ zavira pri tem je zahteva Francije, da se povrniti dolgove carske vlade. drjj J Pi'odukt genovske konference bo najbrže spre- I • _______L—..... i|(,j ^scrta. To pa pomeni novo svetovno vojno dif So- pogodba pred konferenco? tei'1 iQ Fl' ' b — RuAa delegacija je danes na- ? ^^'ntevala, da se rusko-nemška pogodba da Je pred plenarno sejo konference. To je od-d-")f;gacije na protest zaveznikov proti in L- . JO j Je bil podpisan r.a velikonočno nedeljo med ,11,; -ajO. (, So gg. .. . M.i. j. Nemci. "I ^ ^^^■'''ik Li — DUiios se je angleški n\inistrski ' i^hou^ C-o(..rge sestal z neinškinri kancelarjem Se^f ^^nanjim ministrom dr. Rathenauom na ^^ku. Po končani konferenci je neki član ^S^cije podal naznanilo, da bo ta sestanek JJ ^^dovoljivo poravnavo razburjenja, ki ga rusko-nemške pogodbe. 'i^oi^cg nemiko delegacijo in Lloyd Georgeom ni ^ tudi do nika'kega definitivnega spora-kot se izjavlja, je Lloyd George ■ ^sled tega, ker upa, da bodo bolj uspeš- V^^^isL-;^^ ^^•ka. da Nemci podajo formalen odgovor Wirth in dr. Rathenau podala zakaj da je Nemčija podpisala pogodbo z Rusijo. Lloyd George je odvrnil, da se tu ne gre za vpraiaanje izg:ovor()v, temveč Itaj RTeinci niirneraifajc, na-praviti Dr. Wirth je odvrnil, da je položaj resen, da ob-uje komplikacije, ki so nastale, in da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se najde zadovoljiva rešitev. Lloyd George je dal razumeti ,da želi, da Nemčija čim preje pove, kaj misli napraviti, v čemur sta mu dr. Wirth in dr. Rathenau ob odhodu tudi podala zatrdila. Pričakuje se, da bo Nemčija odgovorila na zavezniški protest jutri. Kot se je izrazH neki član angleške delegacije,'se je razgovor med nemškima predstavnikoma in angleškim ministrskim predlsednikom v stanovanju slednjega končal 7. izjavo Lloyd Georgea, glasečo se: ^ "Nemčija ima le dve poti, ki sta ji odprti: odpovedati se mora ali pogodbi z Rusijo ali pa se umakniti iz konferenčne komisije^ ki se bavi z ruskimi zadevami. "Jaz ne želim niti ponižati Nemčijo niti kaznovati jo, toda konferenca ne more dovoliti nemški delegaciji, da bi se še nadalje vdeleževala diskusiji glede Rusije, ako ne popravi svoje obžalovanja vrednega koraka." ^ Nemški delegat je in eksperti so nocoj jako pozno v noč zborovali. Kot se domneva, si nemška delegacija prizadeva izdelati načrt, glasom katerega naj bi se rusko-nemška pogodba absorbirala v sporazum, ki naj bi sprejela genovska konferenca kot ta'ka, s čemur bi bil odpravljen vzrok nezadovoljstva nad rusko-nemško pogodbo. Nekateri krogi so mnenja, da je odkrita beseda Lloyd Georgea položaj napetosti nekoliko izboljšala, toda pomniti je vendar treba, da niso še niti Nemci podali svoiega odgovora na zavezniško noto, niti niso še odgovorili Rusi dede zavezniških priporočil za Rusijo, vsled česar je 'loložaj še vedno nadVse kritičen. Francija ih Anglija v soglasju. Louis Barthou, načelnik francoske delegacije, se je dansJs izrazil, da med Anglijo in Francijo o^bstoja popoln sporazum na postopanje glede rusko-nemške pogodbe. Obenem se poroča, da bi francoska delegacija v slučaju protesta, ki ga baje sestavljajo nevtralne delegacije radi nastopa zaveznikov napram Nemčiji, takoj zapustila konferenco. Yourevata Trading Co., na katere z-ihtevo se je Semenova zaprlo, potem pa, je zavrnil Seme-1 novo oprostitev na podlagi "writ of certiriori", na podlagi katerega se je skusalo doseči osvoboditev kozaškega krvoloka. Edina inštanca, ki jo ima se Semenov, je prizivno sodišče, toda vzelo bi najmanj 10 dni, pred-no bi to sodišče slučaj sprejelo v razrootrivanje. V pondeljek zvečer je izgledalo kot da bo Semenov do torka opoldne že na pro-sterT!, ker dobilo se je bondno družbo, ki je bila pripravljena položiti varščino, ako bi se kak prijatelj Semenova hotel podpisati se za $10,000, toda kot se razvidi, nima Semenov v New Yorku nikakega takega prijatelja. Polkovnik Krupski, prijatelj Semenova, ki že več dni obljublja, da bo podal senzacijonalno izjavo, ki bo pobila vse trditve o Semenovi brutalnosti, j* danes popoldne podal naslednjo izjavo: Nemogoče mi je podati važno izfavo, o kateri sem gor^oiiil, kajti odvetnik za Semenova mi je naročil, da ne podajam ničesar v javnost, dokler se ne vrne iz Washingtona Mr. Clark, s katerim mi bo mogoče o tem preje govoriti." Odvetnik Clark je šel v W?*-shington, da zagovarja Seinenova pred senatskim odsekom, ki je uvedel preiskavo v Semenovo a-fero. govne družbe, a podjetniki zatr« ju jejo, da se je pri nekaiterih dru gih premdgovniikih več neunij-skiih štrajikarjeiv zopet vrnilo na delo. Friok družlba pravi, da je rudniik Continental št. 3, kj je pretekli teden popolnoma prenehal z obratovanjem, pričel ta teden zopet delati s polno paro. Injunkcija proti Pa. rudarjem. 19. aprila. — common pleas Somerteet, Pa., Sodnik Burkey s sodni je za Sommeiiset okraj je danes itdal injurikcijo, iglasoTa katere se uradnikom in članom rudareke unije ^ačaisno prepoveduje oibditžaivanje vsakega zborovanja na lastnini štirih največjih rudnfšikih družlb dkraja, oizi- I roma v bližini njih lastnine. 27« aiprila ae bo vršilo nadaljno zasliševanje, ipri katerem bodo podjetniki sikušali dokazati, da bi se moralo injunkcijo spreme-niiti v trajno. Stara pesem v W. Va. Charleston, W. Va., 19. aprila. — Rosedale Coal Co. je danes vložila tožbo proti 22 rudarjem, da se nemudoma z di*užinam{ vred odstranijo iz kompanijskih stanovanj. Družlba pralvi v tožbi, da že vteaka družina dolguje $300 stanarine. Antracitna konferenca. New York, 19. aiprila. — Konferenca trdoHpremogovnih rudar jev in podjetnikov je zopet v teku. Kot se naznanja iz podjetniških krogov, se 'bo rudarjem v teku dveh d,ni predlceilo natančne pogoje, pod katerimi so podjetniki izaihltevali nekaj znižanja vo. Gotovo je toliko, da bodo pod jetniki zafhtevali nekaj znilažiija plače, meditem ko rudarji zahte-I vajo zvišanje. Kot izgleda, je llpora)vnava še jako oddaljena. "KRIŽARSKA VOJSKA" 0-TROK ZA OSVOBODITEV POLITIČNIH JETNIKOV V TERRE HAUTE. Terre Haute, Ind., 17. aprila.-— Danes se je tu usitavila ^eta o-troik, katerih očetje so z,aprti kot politični kaznjenci, in katere je zbrala aocijalistična voditeljica Kate 0'H^re in .se sedaj nahajajo na potu v Washington, da tan&aj prosijo za pomilostitev viseh poJitilčnih jetnikov, ki se še nafhaj,ajo v ječi. Na kolodvor je prišel tudi Evgen V. Ddbs. Vlak iz St. Louisa je bil vsled ipovodnji nekoliko zakasnel, toda Sicer je Krupslci včemj izjavil 1 Delbis je potrpežljivo čakal ao- KAKŠNA SO "gPIRITUALIS-TlCNA NEBESA", hoda otrok. Prva je stopila z via ka Kate O'Hare, ki je imela v naročju štiriletno Helen Hickis. Delbs je 'bil kmalu sredi otrok in žensk, ki vodijo otroke. Čakajoči avtomdbili so hitro odipeljali o-troke v Valentin dvorano, kjer so matere i,z Terre Haiute pripra. vile kosilo malčke. Delbs je bil vlseskozi navzoč, dokler ga ni njegov brat TheddoTe skoro s silo odtrigal od otrok. "Se še vidimo nocoj!" je vzkliknil Delbs, ko je odhajal. Potem so otroci prire dili pohod po mestu, ter na poti obiskali župana in različne časnikarske urade. Po večerji seje otroke, sred] katerih je sedel Debis, foStografiralo. Potem je nes poslal na governerja Ste- Delbig diižal govor, ki je prvi. od-pihensa, da osvobodi Warren K. |kar je dospel iz zapora. Analiizi- pred časnikarskimi poročevalci, da je potom svojega tolmača pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje v zvezi s tem slučajem, pa ni na vprašanja glede poročil, da se je Semenov nahajal na poti v Pariz, da se posvetuje glede napada na sovjetsko Rusijo, maral podati nikakegE\ pojasnila. Ko se ga je vprašalo glede obtožb, da je Semenov pustil v Sibiriji svojo prvo ženo, je Krupski odvrnil, da ni njegova navada, da bi razmotrival družinske zadeve drugih ljudi. n — ZA SVOBODO MOONEYJA. San Francilscp, 18. aprila. — Okrajni pravdnik Brady je da- Billiniglsa in Tam Mootieyja. Kot znano, sta bila olba obsojena na podlaigi zarote, ki so jo skovali proti njima kapitalistični intere. si v zvelzi z bomibno eksiplozijo ob priliki parade za vojaško pripravi j enoist, ki se je vršila V San Francisco leta 1916. Mooney je bil prvotno obsojen na smrt na veisalih. Brady je piisal governer. ju, da bi se moralo po njegovem mnenju dba ne^mudoma izipustiti na svobodo. ARCUCKLOVE SLIKE SE NE BODO KAZALE. New Yorf{, 19. aprila. — Will. H. Hays, biVži vrhovni poštar in sedaj vrhovni ravnatelj premič-nih slik, je danes odredil, da se slike "Fatty" Arb-uckla, ki je bil obtožen ubojstva igralke Rappe, ne bodo kazale v gledališčih. ral je rezultat svetovne vojne, ter ponovno potrdil svojo dosmrtno nasiprotvo proti vsem vojnam. Ko je pričel govoriti o političiifh jetniikith, so ženom številnih jetnikov, ki so bile med avdijenco, prišle isolze v oči. "Jaiz poznam več izmed teh molž/' je dejal Debs, "katerih e-dini (zločin je bil, da iso realizira-li breizuspešnost vojne za dosego demokracije štiri leta preje kot njih sodržavljani. Ubogi možje, njih zločin je bila njih revščina. Alko bi oni možje, ki napovedujejo vojne, foili prisiljeni iti v zakope, tedaj bi bilo konec vojen. Delodajalci iso obljulbovali delavcem, da bodo vse dobili po končani vojski. A dali so jim "odprto delavnico", znižane plače, daljši delavni čas in brezipo-selnoBt. New York, 19. aprila. — Sif Arthur Conan Doyle, oče Sher-lek-Hol|askiih detekltivekib pove. sti, praVi, da je potom "pohovo-sti, pravi, da je potom pogovo-ka, kakšno je življenje v "nebesih" in kakšno je "peklo"'. Človek, ki je bil dober v življenju, gre precej v nebpsa, pravi Doyle. Slab človek, tak, ki nosi po svetu kisel obraiz, in ki nima ni-kakih prijateljev, bo sicer tudi takoj spuščen skozi nebeška vrata, takrat bodo vsi nebeški stanovalci ostali "doma", in tavati bo moral čisto sam po nebeS kih prostorih. To bo jako huda kaizen. Ko se Sipokori, ga bodo tudi dobri ljudje sprejeli medse. Ljudje, ki so ae ljubili na svetu, se (bodo ljubili še tudi v nebesih, in oni, ki niso našli sočutnih duš na svetu, jih bodo našli v nebesih. Otroci rastejo še tudi po smrti in sicer do 25. ali 30. leta, potem pa ostanejo za vedno toliko stari. Stari ljudje pa se po-miajišajo, tako da so vsi nebeški prebivald končpo le mladi in velseli ljudje. Doyle pratvi, da se prav-nič ne boji smrti, ker pričakuje, da se mu bo v nebesm boljše godilo kot pa na zemlji. — Kapitahstični časopisi dajejo tem bedastim blodnjam jako veliko prostora, kar je seveda povsem umljivb, kajti tolažba z nebesi je staro sredstvo vseh, ki žive od znoja drufeih. --o-:- Toledo, O., 19. aprila. — Vihar, ki je danes zadel Toledo, je pobil veliko številko oken, potrgal elelktrične in komunikacijske žice, pometal strehe raz hiš in ga-ražov, ter vsega skupaj napravil za $100,000 škode. "Ti možje so v ječi za nas, za naše otroke, in za naših otrok o-troke. Te matere in ti otroci so nosili naiša bremena. Kako rad bi šel a njimi vred na njih celi poti ter njih prešli j i priložil še svojo.'' "ENAKOPRAVNOST" APRIL 20th, 19' vnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ~ Owmed tad Pablished br: (THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B'islne— Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: ^ Curler .......................1 year $5,50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Clereland, ColliBwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. 82.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka s. SINGLE COPY Sc. Lastnie in izdal« n Ameriiko*Jugoslovttnska Tbkovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princcton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za TieUno cglaaov ml odgovorno ne arednlitTo, m* nDrarniitvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) APRIL 20., 1922. FASISTOVSKE ORGIJE NA REKI. Naseji jugoslovanske narodne skupščine 21. marca je zunanji minister Ninčič odgovarjal na vprašanje posl. E. Kristana zaradi dogodkov na Reki. Bolje rečeno: Odgovarjal ni, temveč je le dejal, da ne more v sedanjem stadiju ničesar dodati temu, kar je povedal v svojem odgovoru na zadnje vprašanje. Ker ima poslanec, ki je stavil vprašanje, po novem poslovniku pravico govoriti po ministrovem odgovoru 'pet minut, je soc. poslanec Kristan porabil to priliko za sledeče opazke: ' "Gospodje poslanci' Jaz nisem šovinist, in če se vendar oglašam, da izpregovorim par besed o tem vprašamju v tesnem dkvirju, ki mi ga daje poslovnik, storim to zato. ker se mi zdi. da je faza, vkatero je stopilo reško vprašanje, izredno važna ne le za reško prebivalstvo in za našo državo, ampak po mojem mišljenju za vso Evropo. Zakaj če prihaja v nevarnost mir balkanskega ])olotoka, je \ nevarnosti mir vsega sveta (Odobravanje.) Jaz, gospodje, se nemorem S'trinjati z optimističnimi nazori gospoda ministra za zunanje zadeve, kolikor se tičejo namenov Italije, zakaj po vsem, kar smo doživeli doslej, mislim, da imamo dovolj razlogov za resen pesimizen. Gospodje! Odkar je gospod minister za zunanje zadeve 0'dgovarjal na zadnjd vprašanje zaradi reških dogodkov, smo dobili vesti, in sicer prav vesti s praga Reke in Susa'ka — in jaz,mislim, da je dobilo enake vesti tudi ministrstvo za zum%nje zadeve -f ki-pravijo, da nezakonitosti na Reki še niso ustavljene, ampak se še vednr nadaljujejo. Italija je napra\ila gesto, s katero je hoteh odvaliti krivico od sebe. Ali, gospodje, jaz sem trdno pre pričan, da je oficijelna Italija odgovorna za vandalizem ;d se je izvršil na Reki. (Splošno odol^ravanje in ]>loiska-nje). Malo je to, če je Italija vplivala na gospoda Giurat-tija, da ni osebno nadaljeval nove D'Annunziade. Ves sve^ ve. kako se je govorilo, da bo Italija s svojo vojaško silo vzpostavila legalni red Reki, in poluradne vesti so trdile da se je to res podvzelo. Ali 'ko je izgledalo, da je res ])rišlr do tega, se je zopet zaslišalo, da je bilo tja poslanih le ne koliko ljudi, ki pa so bili ustavljeni na Sušakuj menda zato, da bodo od tam gledali, kaj se godi na Reki. Jaz nikakor ne morem verjeti, da bi se bile na Reki mogle zgoditi tiste prve reči, ki so znane. Če ne bi bil.si [talija na tihem tega dovolila. Kako bi bilo moglo priti do tega, da se strelja na mesto z morske strani, z ladij, če ne bi bila država, ki ima moč, tega dovolila? Ce pa država ne more prepi-ečiti tega, tedaj vprašam, koliko morejo veljati pogodlbe z državo, ki ni sposobna, da bi ugnala peščico zblaznelih fašistov? (Burno odobravanje in ploskanje). Rapallsika pogodba je v mnogih rečeh tudi nam tajnost. Ali toliko vendar vemo, da ima na Reki priznane .'nter.?se ne le Italija, ampak tudi naŠa država. Reči moram, da ne razumem, kako je mogoče, da hodi Italija delat red na Re'ko s svojo silo, mi pa gledamo s prekrižanimi rokami in čakamo, kako se bodo razvile reči. (Odobravanje.)" Gospodje, prebivalstvo na Reki — to so ljudje; ti Iju-Ijudje našega naroda, med njimi so mase delavstva, so ljudje našega naroda, med njimi so mase delavstva, vse ljudje, za katere smo dolžni potegniti se. Ce se na Reki | ne mqrie^napraviti red, če se more goditi,da ostanejo fa-' šzsti U9))ešni s svojim delom na Reki, tedaj vprašam, kje se ustavijo te aspiracije? Mi smo lahko najbolj miroljubni narod na svetu, pa ne bomo mogli preprečiti prelivanja krvi, "ki ogrožava ne le naše države, ampak vso Evropo. Kolikor razumem, da je položaj gospoda ministra bile tekom leta nazaj deportirane in ki zopet prihajajo ibrez posebnega doVtljenja Delavskega tajnika; vse os^ebe, ralzun nekaterih javnih uradnikov in stro-k0iv«ja!k0v, prihajajoče iz tako-zvanega azijatskeiga prepovedanega ozemlja, ki .približno vključujejo Indijo, Siam, Indočino, Afghanistan, del ruskega Tur-kestana in Arabije na azijskem kontinentu in sosedne otoke, kot New Guinea, Borneo, Sumatra in Java. -O-- 604etnica sokolstva. Daie 16. februarja 1862 se je vrSil ustanovni o^bčni abor prvega sokolskega dru&tva v Pragi — bilo je to v dobi, ko je padel avstrijski abisolutilzem in ko se je začelo prolbujati narodno življenje v vseh vrstah naroda. So-kolstvo je ravno v tej dobi stopilo na čelo narodnega gibanja in zibirale V svojem krogu prve 7A zunanje zadeve težaven, se vendar ne morem zadovo- j narodne bojevnike. liiti z njegovim odgovo-rom ,ampal^ moram želeti, da na-} Prvi starosta praškega Soko-^topi naša država s tisto energijo, ki jo opravičuje pravit-1 la je bil Fiigner, pi-vi načelnik no9t stvari, katero moramo braniti. (Burno odobravanje in ploskanje). priseljevanje v ameriko. IZRECNO IZKLJUČENI INO-ZEMCI. New York (Juigoslovanski oddelek F. L. I. S.) Poleg vnaprej najetih delavcev (contract labor) in nepismenih priseljeniški 'akoni {izključujejo tudi nekatere druge vrste priseljencev, izre-Čno navedena v zakonu. Tekom zadnjih .štiridesetih let Kongres je tozadevno vzakonil čim dalje več omejitev; ter zaporedno po-trenje priseljeniških zakonov je odisev spremenjenih ra'zmer v tsj zemlji. Ko jp bil George Washington t)Vvi'm ' predsed'nilicm Alružšnih Držav 1. 1789, je ta dežela imela manj kot štiri mil-ione iprelbivalcev. Zemlja je potrebovala več prebivaMva. ki bi ie naselilo po redko obljudeni '.emlji in rajwijalo njeno naravno bcgaWtvo. Danes pa imajo Združene Dišave čez 105 milj<.-iiov prebivale Sv. Radi teiga so jim dobrodošli le oni priseljenci ne pomenja, da je priseljenec, ki je bi'oz roke ali nose, slep ali pa ghvhoinem, izrecno izključen. Priseljenec je izrečno aH manda-torično, torej brezpogojno, iz- dr. Miroslav Tyrš, ki je vlstvari-telj sokolskega telovadnega sistema. Prva pravila so izdelali bratje Gragorovi in Tomaž Cer-ny, ime "Sokol" je dal Tomek, pozdrav "Na zdar" je uvedel Barak, bratstvo je proglasil Fiigner, soikolski kroj je izdelal jVlfc^ nes in geslo "Krepimo se'' j4 k] j u čen le, a ko apada h kaki vrsti, posebno naznače.ni v postavi, i proglasil dv- Tyrs. Pod sok diskom prapor'om so se izbraif l!'m\ed qsclb, telesno ali ummo nti'pascbni'h, zakon izključuje izrečoio I2 idijcte, slalboumneže, umno pomanjkljive, blazne — v^iteVši one, ki so v prošJosti trpele na napadu blaznosti — osebe s kroničnim alkclholizmom, božjastne oseibe in one, ki imajo tuberkulozo (jetiko) v katsrisi-bcdi cbliiki ali pa jako ostudno ali kužno boleizen. Med te 'bolezni sipadajo trachoma (srab na ti'ef>alnici), Cavug (grinta) in spolne bolezni. Kot "moralno ne.-iposobno" zakon izrečno izključuje one priseljence, ki so bili sodno spoznani oziroma se sami prilpolzinavajo krivim kakega dočina ali pa pre sto.pka proti naravnosti; .poliga-misti alj osebe, ki so pristaši mnoigoženstva ali v njem živijo; prcistitutke in vse osebe, ki prihajajo v nemoralne s vrhe; in ki jih smatrajo ,a telesno in um- anarhisti ta- enake oselbe, všte-no zdrave in 'katerih pridobitev I one, ki nrizpovedujejo proti-bo v Roriist in ne v škodo tej de- ! zeikonito razrušen je lastnine. želi. Zakon prepoveduje prihod j Je še nekoliko vrst tujcev, ki vseh onih inc-zemcev, ki jih i jih zakon ne ipripušča v Združe-skratka smatra kot telesmo, um- j ne Države: na pr. berači po po-no in moralno nesposobne. To j klicu in poteipuhi; osebe, ki so', društev. združili takoj najboljši rodoljubi in narodni delavci. Sokolstvo se je naglo širilo po vseh češkin mestih in vaiseh ter je postalo krepka narodna straža in šola narodne- discipline in samozavesti. Ideja Sokolstva pa ni ostala gamo na Češkem, temveč se je začela širiti tudi pri drugih slovanskih narodih; med prvimi smo bili Slovenci, ki smo začeli s Cehi skupno delo za probudo našega naroda in tail^o. slavi ljubljanski Sokol izajedno s češkim Sokolstvom gvojo šestdegctl-^tni-co neumornega dela za svoj narod. Ideja Sokolstva se je pa raz širila tudi med drugimi Slovani in sicer predfvsem pri vseh Jugo-slovenih, pri Poljakih, Rusih itd., raziširila se je tudi med Slovani v Ameriki, iz niajhneiga šte vila 1. 1862 — iz 9 društev je po. stala ogromna in največja narodna organizacija Slovanstva. Po 10 letih js bilo na Češkem 160 dru'Stev, po 20 letih 95, po 50 letih čez 2000 in danes po 60 letih je na Češkem 2206 društev in 734 cdselkov in pri na@ 431 Zanimivi sb tudi sledeči podat ki: Pri prvem oibonem izboru je imel prašiki Soikol 75 članov. Prvega izleta sg je udeležilo 73 članov; leta 1862 je bilo že nad 50U članov in v kratkem čez 1000. Danes je združeno na Češkem v Sckclstvu 360.000 članov, 100.-000 naraščaja in 180.000 dijakov. Ogromna narodna organiza cija, disciplinirana, samozavestna, glavina predstaviteljica teles ne vz)goje in z njo vspo j enega fizičnega iprerojenja in nravstvene viz'goje naroda. Tudi jugoslovensko Sokolstvo je nastalo iz majhnih prvih nastopov ljubljanskega Sokola. Dol go časa je bil ljubljanski Sokol edino društvo na jugu, a pozneje se je ideja Soikolstvo med našim narodom hitro razširila in talko tvori" jugoslovensko Sokolstvo danes tudi mogočno narodno organizacijo gtlružujcč v sebi 430 društev § 40.000 člani. Velika večina č^kega in našega naroda poizna Sokolstvo samo po njegtvih izunanjih nastopih, zlasti po večjih zletnih prireditvah, zlasti ji je tuje jedro sako-lskega življenja. V vsaki so kolsiki telovadnici d^la dan za dnevom cela vrsta vaditeljev in vaditelj ic, neumorno, brez hrupa, ter vzgaja sedanje in bodoče generacije. Kdor ne pcizna tega dela, si ne more predstavljati, koliko požrtvovalncsti, koliko ča sa, truda in potrpiljenja izahteva to delo, ki je vzbudilo občudova nje na'sega dela tudi v zunanjem svetu. SokoMvo se je udeležilo štirikrat tekem mednarodne te-lo^'adske Zveze (leta 1907, 1909, 1911, 1913) in trikrat si je priborilo pn^o mesto v tekmi i Francozi, Italijani, Belgijci, Ma džari, Rumuni in Luxemburzani. Edino tiho delo v telovadnicah je bilo v stanu vzgojiti tisoče Ui tisoče krepkih, isamcza vestnih narodnih bojevnikov, ki se niso nikdar vistrašili tudi največjih naporov in najhujših preganjaj; to tiho delo neumornih sokolskln vizgtfjiteljev je bilo v stanu vz,go j iti Ogromne armade narodnih borcev, ki go nastopali ob raznih vsesokolskih zletih, ki so \'2bn-ialj občudovanje v tujini in spoš tovanje pri nas^pr'otnikih; ki ?o pa tudi v času svetovne vojne posegli odločilno v korist svojega naroda ter ga osvobodili vseh spon. To tiho dele. je pa tudi povzročilo, da tvori sokolstvo danes po 60ih letih tako ogromno narodno organizacijo, ker ravno telovadnice so bile vedno ont trdnjava, kjer je vladalo bratstvo, kamor nišo imeli dostopa dnevni politični ;o de/lo v telcvadncah di garancija za nadal Sokolstva — zlasti pa. jugu. Češko Sokolstvo j« P, preteklih dneh 60 tega So'kola ter je ^ 10 prirejeno več , gi. Vise češke časopisi® ših člankih proslavljsl® colstva in vsa češka J' je pridrutžila temu Temu slavju Sok« družiuje tudi juigcsl^^ cclstvo. Ob 60 letnici^® jamo na našo prvo sko olimpijado ravn" kjer je teWa gi'bel'ka ) skega Sokolstva —-Bo to najdostojnes® in :e5k9 protelava, ko bode c sloveinsko Sokolstvo ču zajed no pokazal" jega dela. Ta proslava naj ^ novega sokolsikfg^^ Pi ed 60 leti je bilo stainovl'jeno, 60 let j® mnolžilo in hotelo uspeha, — a danes zavedati jedra sok" Darnels bolj — kakor k potrebujemo pravež^ %a živiljenja. nam dane v naNih " •ka ljubezen do vs« , pr'avicnost in pravic možatost, nrat^ve# čcinost, ljubezen do, naroda, kar ipo#/^ nesebično delo "L in podrdditev osob"' skupnosti. Bratje, letnici to pred oc^i , na delo! Nestalnost ižitnf' "iom tega meseca lil no naraščale. 5.15—5.20 Din-' 'Sled ugodnega lobro preži mila i" %kfh cen ;ni bilo k^ 'cmatovalci prisi'i^"^ .'io je dkroK 13. ni-;a valuta padati, j® >trani ponudnikov vala in tako iso 56 ^ ?ale. (Novi Sad 4.50 Din.) Najn«"''^ pa nam neJznanlia.i'''^ žitu copet padle, i" ^ vom padanja cen ^^ 4 žitnem trgu. v Vojvodini po J men po 2.87 DiO" , a Din., koruza po nična moka štev. ^ bo vreme nadalje čakovati, da bodo znatno ipadle. UF cen- ..............................................■■IMIll,lMlHIIII<1IIMIIIlllU)IIIIIIIIIMIIItllllUIIIIIIIIIIIIllllinilUlllllltlllllllIllMll1lllltllllUlllUll!i:iUI|IL'' ! ? Skrivnost Hiše št. 47. i g — ROMAN — I i Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN § 'iiiliiiiiiitiiHiiiiiiintiuiiiiiiiiiiititRitniliiliKiiiiiiiHtni Predzadnji dan potovanja jc med oficirji in med moštvom nastalo ob petih popoldne veliko razburjenje in nekaj minut pozneje se je razvedelo, da se je na morju prikazal čoln s ponesrečenimi mornarji. Razobe-cili so bili kot zastavo rdečo flanelasto srajco. "Roume-lia" jc ne^koliko premenila svojo smer, spustila rešilni čoln na morje in ob živahnem odobravanju z daljnogledi in kukali oboroženega občinstva so mornarji strgane ponesrečence drugega za drugim spravili v rešilni čoln. Kapitan Cuttle jim je šel nasprbti, da jih pozdravi, a visoki krepki mož, ki je prvi stopil na krov, se za to ni zmenil, dokler niso bili zbrani okrog njega vsi njegovi tovariši. Tedaj je pa naenkrat z močnim glasom zaklical: "Roke kvišku!" V naslednjem trenol'ku je vseh petintrideset ponesrečencev z ravno tolikimi revolverji namerilo na občinstvo, ki je strahu kar okamenilo. "Gospod kapitan, častite dame in gospodje," je začel visoki krepki mož z mirnim glasom. ''Ni se vam treba vznemirjati. V gotovem smi«lu ste zdaj v boljšem varstvu, kakor ste bili doslej, zakaj zdaj ste pod zaščito neodvisnega, prosvitljenega časopisja Združenih držav; ti fantje, ki vas pozdravljajo s svojimi revolverji, so cvet najmodernejšega ameriškega časnikarstva. Na te se lahko zanašate, kakor na svoje očete. In če nas boste — ko bo končana naloga, ki nas je sem pripeljala — povabili na čašo vm^i, ne bo nobeden izmed nas povabila odklonil. Toda prva stvar je dolžnost, potem pride šele zabava. Gospod kapitan — ali bi mogel z vamj par trenotkov na samem govoriti?" Umaknila sta se s kapitanom par korakov — mladi krepki veliki mož je izročil kapitanu kuverto. "Upam, da bo to najboljše priporočilo," je rekel veliki krepki mož. Kapitan je pogledal v kuverto in poslal vse zado-voljnejši. "Res — vi ste jako radodarni," je rekel; "s čim vam morem ustreči?" "Pred vsem zahtevamo izključno pravico rabiti v prihodnjih dvanajstih urah vaš aparat za brezžično tele-grafijo. " * Kapitan je molče pritrdil. "'Drugič zahtevamo popolno oblast nad zakonsko dvojico Soper." V bližini je tedaj zaoril glasen klic protesta. .Američan se je obrnil in je zagledal bolnega pasažirja, ki je ves zavit ležal v bližini in srdito vpil. 'Kdo pa ste vi?" je vprašal ameriški žurnalist bolnega potnika. "Policijski nadzornik Bray," je odf^/oril bolnik .irc«. -VTI jezno. ' "Angleška se je pri Molyneuxovem hudodelstvu že zadosti blamirala," je mirno izjavil ameriški žurnalist. "Cas je, da vzame Amerika to stvar v roke." "A jaz sem mu prišel na sled, jaz sem ga našel...." Američan je pa Bray a prekinil z grožnjo, da bo rabil svoj revolver, če policijski nadzornik talcoj ne neha. Tako je končalo sodelovanje nadzornika Braya pri razkritju drame, ki se je zgodila v ulici Hiacint št. 47. Cast možu, ki bi bil skoro razvezal skrivnosten vozel. Ameriško časopisje je tisti večer triumfiralo. V srcu marsikakega patrijotičnega republikanca se je bil unel že ogenj nevolje, da spretni Američani niso doslej mogli poseči v to zadevo; zdaj je bilo Ziid6ščen>o popolno. Na Broadwayu je tisti večer kar mrgolelo ljudi Tri metre visoke črke n alepakih so razglašale najnovejše vesti z Roumelije . Najpiej je prišlo interesantno po- poraz- rcčilo, kako so žurnalisti zavzeli ladjo, potem pa burljiva novica; "Molyneux in Eva Wilson sta v naših rokah. Morilec ima brezmejno nesramnost, da se izdaja za škofa. ' Med stotipoci, ki so čakali daljših novic, je zavladala smrtna tišina. Nasi ljudje, je poročala naslednja brzojavka "se trudijo z demrskiianjem morilca. Ravno kar so ga vtaknili v vročo vodo. En del brade je že začel odpadati. " Prihodnja brzojavka že ni bila tako odločna. Vioča voda ni pomagala. Morilca drgnejo zdaj s slamo in krtačami. Eva Wilson vpije, da bi se kamen omehčal. Dogajajo se razburljivi prizori, kakršnih še nobeden izmed nas ni doživel......" Brzojavka je tu naenkrat nehala; najbrže je bil dobil telegrafist nova poročila. Slama in krtače niso pomagale, je pol ure pozneje poročala nova brzojavka. ''Zdaj pripravljamo 'kemična sredstva. Molyneux ne bo več dolgo podoben kakemu btarcjsemu duhovniku. Eva \X^ilson upije še vedno in priscgjj, da sta ona in njen "mož" nedolžna." Pozno ponoči je prišla zadnja brzojavka, ki je kakor mrzel curtek uplivala na patrijotična srca in provzro-čila, d.i je naslednje jutro izšlo več sto krvavih člankov o ameriški izprijenosti. Ta brzojavka se je glasila: Vsi poskusi brez uspeha'; brada je pristna." XXXIII. v nobeni hiši angleškega kraljevstva niso potovanju Roumelije" posvečali take pozornosti, kakor v hiši št. 47, v ulici Hiacint. Chapel-Molyneiix je kupoval vse časopisje in požiial z največjim zadoščenjem poročila o zasledovanju gospoda Seplima Soperja. Nič manj ni bila navdušena jetnica pod streho, ki je seveda vsak list sproti dobila in je upala, da hišo kom al u zapusti. V hiši je zopet vladal navadni mir; le časih se je oglasil kak radovednež. O Buffingtonu ni bilo ne duha ne odpotoval, se ni več oglasil. Kuharica j® j, zjutraj in odhajala zvečer. Tak blažen hiš. št. 47, da se je Feliks Chapel lahko posvečal svojemu delu. Tisti dan, ko so ubogega škofa slamo in s krtačo, pa se je Chapel siln" P' močno je! bilo trkanje na stropju njcž"^'. trkanjem je dajala Eva znamenje, da 'Gospod Molyneux," je zaklica'® strešja. ^ Eva, jo jc opominjal To je strašno, je zaklicalo deki® strešja časopis. V tem listu jc oglas: ^ in Eva Wilson sta v naravni velikosti binetii voščenih figur gospe Tussand." V kabinetu voščenih figur......" j® ^ Chapel . V oddelku za znamenite zločine®"'' ^ Chapel se je moral nasloniti ob zi<^' podrla na tla. Midva ali škof in njegova žen^^ V časopisu to ni povedano: dognati. Lepo vas prosim, gospod hitro tja." O moj Bog," je jokal on, "tolik" ' da ni prišla moja slika v koledar P'®®''i bom v rtaravni velikosti razstavljen v ž' hudodelcev." , 1 "Prosim vas, gospod Molyneux. Vzel je svoj klobuk in je hitel iz do zelenih vrtnih vrat, so se ta od Dober dan," je rekel James vrt. (Daljo prih.) f april- 20th, 1922. JURCK; med dvema stoloma. izviren roman "ENAKOPRAVNOST" tmsaass^^.. < . STRAN 3, ^ neumne reči 'W]e prvi. pisejo, 'Ali sta slišala kaj je nam enkrat ^ časnika bral o tistih 9» se lahko še vso • 3e stalo, da so, kje, dva goldba iz 5ho katera sta bila ko je sneg šel in ^ snežnean zametu ži- ven ne govori, razvali." "Včasi je bilo že tako, res." XIX. to je ■e. 'P^ pravim ^ Poseibmejga, nič čudne-časnik pisa- bi 'eda] '^£kaj bolj čudnega L *11 bode to, P-Jaz ®negom? To ni pri v*^ zraven bil, ko t seno iz ae- r^aenu ^^ste 'kaj 1^' fino °'k'oli Viseh svet kkgg .. smo našli, ži-bila dva- Z^j v- seno zakb- " %! "Bšli, naj me j*, če ni resnica, ie tako shujšana, ^ma kost in koža, alj. - itacg, je še bila. pa ne denejo v ,, ■ ' I ' ' bacio dejali to v ča-Nikelj ženi?" da bil,Q v «t. p vredno," me [W v^ste kaj," oglasi M ^'Plačal ■ . #Q dal tistemu, kj bi , gu ' je naš Luka, .?? gospodar." kjjj^ en bode sin?" pri v eoHpadinjo ' 'Ž8 - dragi. Dokler duho. Jesen je bila tu, že kasna jesen. Perje na divji vinsiki trti o-lioU gp&posike hiše Poidvinom je bilo rdečkasto izostalo, potem pa rumeno in je bdipadalo.. Dan js bil kratek, jutro hladno, večer o-tožetn — več ni bil čas bivanja na kmetih. Gosipodu Kralju je bil potekel tudi odpust, drugi dan je bil odhod v mesto napovedan. Gospodična Luiza se je bila na večer Totnčiki napovedala, da pride po slovo. Tudi Nikolaj je bil povabljen, naj pride k Pridano-vim tega popoludne. In prišel je bil. Sedeli so Vsi trije skupaj do mraika in govorili. O mralku reče gospica Luiza: ''Ker je danes zadnji večer letos, da sem pri vas, Tomčika, o-atanem še nekoliko dalje; da me kasneje ne bode strah, Siprenii me gospod Nikolaj, ne li?" "Z veseljem, če hočete do mesta, ne le do *doma tu gori," odgovori Nikolaj brzo. In resnico je govoril. Gospica ge mu je zdaj vsa diiuigačna 2dela neko 'cd po-četka rn jaiko žal mu je bilo, da odhaja. "Do me/sta? Potem bi bila Ton cika huda?" prarvi gospodična. "O nič, naj bi te spremil, dokler je; »amo da potem skoraj nazaj pride,'' meni zfvestwIuaiK Tončika. Ze tema, prav gosta tema jej tavanje priti? Denels pa moram bila, ko se je začela gospodična svojo obljubo aporeči Vi boste daleč, drudč ^ gospodom Nikolaj m pot poznava, da prideva lehko 2 zavezanimi očmi domov. To je bilo res. "Ce te danes zadnjič kot deklico vidim, srečna bodi." S temi besedami se je končno Luiza od prijateljice poslovila, katera jo je v tretje poljubila in solze v očeh imela ter govoriti ne mogla, dasi je vedela, da jo jutri, ko se ibode mimo voizila, leh'ko še enkrat vidi. Petnajst korakov od hiše n<-sta govorila Luiza in njen sprem Ijevaiec Nikolaj ničesar. Nikolaju jie bilo ne'kaiko hudo, da odha. ja ta ,prijateljica njegova in njegove — neveste. Ona ibogzna kaj je mislila. "Tema je," reče potem ona in globočje potisne svojo roko pod njegovo pazduho. "Kod ideva, ipo cesti ali po stezi?" vpra'sa Nikolaj. Po stezi je bilo prav blizu, po cesti pa dalje na okoli. 'Po cs'sti," je odigovori ona. "Tudi meni je ljubše po cesti." "Zakaj vam?'' "Ker dalje ostaneva skupaj." Premolk. Naenkrat ona posta, ne, in ne snevši roke izpod njegove rame. tudi njega ?.adrži. "Ali se domislite peta na Bri-njevo brdo in najinega pc-e:ovo-ra?" vpraša ona in glas ji je bil čudno mehalk. "Dobre. Kako se ne bi domislil? Ob oni priliki sem vas, gospodična, stoprav popolnem izipb-iznal in tako spoštovati začel, kakor. . "Nič komplimentov od vas! Od vas same odkritosrčnost. No veste, da gim vam tačas ponudila se in obljubila na vaše ženi- poslavljati. Tončika je hotela hlapca dati jima, da bi sveti!, aH Luiza je t^ odlbila, češ, prvič ni svatovali že pred i pustom, sliša-; la »em; a jaz ne bodem mogla priti." k ""lltUlIlllll! Ker hijčctt dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod kov za vaš list ZATO: ker ako kupujete od tigovcev, ki oglašajo v Ena kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oda sov —> ZATO: Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglatajo v dnevniku \ ENAKOPRAVNOST In naročajte se nanj. i Vedno najnovejše vesti, povesti itd. "i>ceton 551 6418 ST. CLAIR AVE "Potem jaz vse preložim erez Veliko noč," reče on naglo in odločno. "Zaradi mene?" "Zaradi vas." "A jaz najlbi^ tudi po Veliki noči ne tbodem mogla priti." "Zalkaj ne, gospodična? Smem !i vedeti ali ugibati vizrok?" "Pustite. Uganiti ga vi ne mo-ret?, povedati ga vam pa jaz ne morem." Počasi, iprav počasi sta kora-čila dalje. "Ali se domišljate, da tačas, ko sva prijateljstvo ali bratstvo sklenila, izgovorila sem si jaa pravice take zvezde?" vpraša ona glasneje in videznb veseJej'sa. Domišljam se, ali žalibog da | doSedaj teh ipravic niste raJbili, vsaj jaz nisem čutil, da bi jih bili." Tedaj hočem eno sedaj rabiti: Tomčiko, svojo malo prijateljico, ki bode kmalu ,vaša žena, vam priporočam... Ja,z mislim, da sm-:m z vami govoriti, kakor IZ :bi'atom, brez okolišev ... Spoznala sem vas, da imate blago srce, plemenito dušo in vise lastncsti, ki morejo mlado deklico osrečiti. Zato sem vese-'a, da iboiste csrečili mojo ljubo prijateljico, mojo Tončiko. Ona ie res doibra deklica in jaz ne dvomim, da boste to Iz nje naredili, kar za svojo srečo potrebujete im kar iza'slu'zite, to vam brez uklanjanja rečem. Ona je še nekoliko — kako bi rekla — dete, Ijuibeziniivo dete, a vendar dete. Zato me je prav srčno veselilo, ko sem zapazila, da imate sami odprte cči in veste, kje je dobro, da Tončika še kaj .pridobi, namreč, da ste začeli njeno nekoliko pomanjkljivo' literarno izobražen j G dopolnjevati. To ste jako doibro učinili. A morate nadaljevati (jicer zdaj, prsd pti-rcko, gosipod moj, potem, pravijo, ne gre več tako rado in gladko. To se ve, Tončika je v tem oziru izjema. Na vaSi strani nio- vedno takdUiuho in spre,iema Ijivo dete ostati, kakor je. Pa, morda ste nevoljni name, da vam take reči govorim." "Na vas ni mogoče, da bi ne-voljen bil, noseibno ne, a govorite iz moje duše, gosipodična," reče Nikolaj. "Baš na tem govorjenju vas zopet Bpoiinam kot prijateljico, »©stro... ' Rekši ne hote vzdihne. "Vzdihnili ste?" vpraša ga o-na mehko. "Mislite li, da ibojdem jaz srečen ž njo, prav srečen?" vpra'sa on poluglasno in boječe. "Jaz uipam," odgovori ona. "Ali ne smete pojzaibiti pregovora, da vsak človek je sam kovač svoje sreče. Vi se sami srečnega naredite, ker morete. Moiž ste, zato imate izlbiro. Me ženske »mo na slaibšem v tem o žiru, ker se moramo izibirati dati. Ko bi vi ne bil) že izbrali, reklo bi se va,m bilo lehko: glej, da dobiš in najdeš tako srce, kakor je tvo; j emu (prikladno in sorodno. Zdaj pa, ko ste že izbrali in že zavezali se napol, zdaj vam je san^o svetovati, da izibrano srce sebi priklonite, da mlado drevesce v tako rast pripravite, kakor je za vals ddbro, po svojih srčnih in duševnih potrebah." "In kake, mislite, da so te pri meni?" vpraša on. "Jaz vam bodem odkritosrčno govorila." "Tako, kak o v daii govorite.' (Dalje prih.) List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potreb-no, da se jra povgpeši do cilja—trdne in neomajene podlage v eplošncm. sti to, da Be vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo vag, da za vas, ki čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za lift? Vabilo k ki ga priredi .............. DR'zm' v NEDELJO, DNE 23. APRILA 1922 v s. N. nOMU, E. SOth ST, NEWBURGH. Pričetek točno ob 7:30 zvečer. VSPORED: 1. J. Aljaž "Dneva nam pripelji žar" ........................ Moški zbor A roerster: "Razbita časa" .................................. četverospev j. Dr. B. Ipavec; "Mifada" ....................................... četverospev 4. P. S. Vrlhar; "Slovenac i Hrvat" ................ Naraščaj "Zvon-a" J. Nnrodna: "Nisem Talijanka" .................... Naraščaj "Zvon-a" o. F. Gerbic: "Bucelar" .............................................. Mešan zbor Desetminutni odmor. 7. FerHo Juvanc: "Slovenska zemlja" ........................ Moški zbor F. Kocjancič: "Oblačku" ............ dvospev; tenor in bariton 9. H. Volarič: "Divja rožica", ....................dvospev; sopran in alt 1(1. F. S. Vilhar: "'O zakaj si se mi vdala",............ solo, srednji glas 11. F. S Vilhar: "liczakonska mali" ............................ Sopran solo 12. A. Lajovič: "Medved 7 medom" ............................ Mešan zbor SOLI IN DVOSPEVE SPREMLJA NA KLAVIR g. J, KOGOJ. Igra tamburaški zbcr pod vodstvom g. M, Sinticha. PO KON( ERTU PLES IN PROSTA ZABAVA. VSTOPNINA ZA ODRASLE 50c; ZA OTROKE 15c. K obilni udeležbi vibi S. P. P. Dr, "ZVON" r? ##0 'T.\# Naslov po kablu: MIHA BROS. UVAŽALO IN PRODAJALCI GROCERIJSKEGA BLAGA na debelo in drobno. 6201 Si Clair Ave. TELEFON: Randolph 6152 Cuy., Princ. 3037-L Cleveland, Ohio. PODRUŽNICE: V Splitu in Makovska v Dalmaciji, Jugoslavija in v Auckland, Nova Zelandija. Posebne cene za ta teden: Najboljša koruza v kanti....................... 19c Rolled oats .................................... 12C Kislo zelje, kanta.............................. Epicure string beans .......................... Kidney beans ................................. jgg Velika kanta sladkornega soka.................. 17C Najboljši "Okra"............................... "jjg Preaervirane breskve .......................... 17C Bakers kokosev oreh ....................-....... Mle'ko v kanti ................................ Sest kosov mila za pranje....................... 23C Best kosov Toilet mila..........................33C Toilet papir, 4 role za........................... jgg Velike Californijske Češplje. zaboj ............$3.35, Rozine, Two Crown Musoiitol .......... .....$4 «33 Stisnjene fige, funt ............................. ^ ^ g Koruzen in rujav sladkor, 100 funtov .........$5.75 Aristos moka ............................... $5a15 Prinesite ta oglas in sprejeli boste zastonj 1 škatljo plavila, vredno lOc. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 20th. m E I I I I I I I I ■ I I I I I I I I I I I 11) Celi dan v petek 21. aprila. Moške Euidid Brand modre overalls, *711 i* vseh mer .................................................. ' Moške svitlo plave delavne VI O i*« srajce ........................................................ "ffJJC Moški Elk Outing čevlji, kromasti Qfi podplati .............................................. v I »wO Ženske hišne obleke iz ginghama in QjC#% parcele ...................................................... Ženski klobučinasti copati v vseh barvah ............................................................................................................^ Ženski šolni z enim Qfif% jermenom ................................................. Velik kos Rub-No-More Ri* žajfe ............................................................ Dekličji rujavi čevlji, mere od d Qfi 6 do 12 ................................................V B 30 Deški črni in rujavi Scout d Qfi čevlji .............................................. ... ' PEIMER'S ,m% DEPARTMENT STORE 3423 St. Clair Avenue. Vsak petek dan Vsak torek dan posebnih cen. dvojnih znamk I I I ■ I I ■ I I I I I I I ■ I ■ I I I Clevelandske novice. — Pismo ima v našem uradu iz starega kraja Frank Svete, ki jc bival nekdaj na 1096 E. 67 St. Prosi se ga, da se v kratkem zgla-si, ker drugače ° vrst železne "• mete. Zalog* ^'5 mijevlh obroS«* _ trebSčln. Ako klieite nas po CBTON 13T2 _ f,bl2 St # miiiiiiimmmiiitiiimnimiiiiWjS ■■■■■■■■■ur BTUIM lai*' h #8^ Odprto tudi ".aFL ELYRIAAUTO ci»'L I zi cA ki Najhitrejše modeme ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik in Trst. ITALIJA ............3. jimij« Listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. J Preko Cherbourg: MAURETANIJA ... 26. april* 16. maja AQUITANIA ........ 2. maj* 23. maja Parobrodni listki $100; DavAk $5.. Železnica do Ljubljane $10. Nove ladje plovejo direktno t | _ Hamburg. _ V odjemalc« 0:1« dospe n*; ceno gram. s*«?i't)|r|