OSREDNJA
KNJIŽNICA
OEU6
Leto XI	številka 9	cena 1,46 EUR	30. september 2009
Leto XI	številka 9	cena 1,46 EUR	30. september 2009

Ob sezonski letos zagotovo tudi pandemska gripa .....str. 8
Prva poroka v Peklu..................................str. 12
-	štirikolesniki, mV Qd g do 36 mesecev .
-	navtična oprema
771580
096
04
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
S prodajo kaže slabo

Sezona obiranja hmelja se je te dni zaključila
Obiranje hmelja je končano. Napovedi, da bo letina povprečna po količini, so se izkazale za pravilne, vendar pa bo o natančnih številkah mogoče
govoriti šele v začetku prihodnjega leta, ko bo certificiran ves letošnji hmelj. Žal pa so se uresničile tudi napovedi o slabi prodaji.
Žalčanke začele odlično
Prvenstveno tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi so igralke RK Celeia Žalec začele odlično. Po prvih dveh kolih so zabeležile dve zmagi in so na letvici na tretjem mestu s štirimi točkami, prav toliko jih
ima tudi trenutno vodeča ekipa Krke.
V prvem kolu so Žalčenke v domači dvorani visoko, kar s 35 : 13, premagale ekipo Brežic. V drugem kolu so na gostovanju z rezultatom 32 :33 premagale eki-
Žalčanka lasna Turnšek (št. 10) je na tekmi proti Brežicam dosegla pet golov
■ CREAfeäm
STREHA ZA VEČ GENERACIJ
OPEČNA STRESNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s
GARANCIJO
strešnik VIVA NEU, bakreno rdeč engabiran, im2 že od 9,40€ z ddv daije...folija CREATO«
Informacije na tel. 03 710 09 SO in 031 637 213
»atim.si_______________
Raje sladko grozdje kot prekislo vino
Jesenje čas pobiranja in obiranja pridelkov ter uživanja sadov. V naši dolini smo obrali našo žlahtno savinjsko rožo, hmelj, in potrgali med drugimi redko in najžlahtnejše grozdje trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, 400 let stare vinske trte z mariborskega Lenta. Hmeljska bera je grenka, vedno po okusu, letos tudi zaradi prodajnih cen. Vinska bera je zaenkrat sladka, kaj kmalu bo lahko še žlahtnejša, lahko pa kisla ali prekisla, dragocen priboljšek ali vstopnica za slabe navade.
Medtem ko jesenske pridelke ponekod še spravljajo s polj, pa so drugi šele posejali. Prvega septembra so šolarji položili seme v šolsko zemljo in ga začeli zalivati, negovati, da bi na koncu leta obrodilo in izpolnilo pričakovanja, Šolarji, seme, pričakovanja in nega se razlikujejo, bera bo najbrž pestra kot vedno. Prvega septembra smo tudi položili temeljni kamen, seme za novo šolo v Grižah. Če jo bomo dobro zalivali in negovali, bo zrasla, samo vode gotovo ne bo dovolj. Polzelski šolarji so posejali v našo dolino še pandemsko gripo in hitro dokazali, daje strah votel, okrog ga pa nič ni. Pandemska se samo sliši grozno, vse ostalo so pridevniki, ki sojih napihnili dobička željni farmacevti in mediji, ki nasedejo prefinjeni propagandi. Pa saj so tudi nekateri starši nasedli. Hvalabogu za prisebno ravnateljico in ostalo ekipo, kije ukrepala, kot se najbolje da. Polzelski primer je lahko dober zgled vsej dolini, vsej Sloveniji.
Smo pa po dolini že od konca avgusta, pa ves september kljub pobiranju, obiranju, sejanju in gripi, tudi veliko praznovali. Občinski prazniki v Žalcu, v Braslovčah in na Polzeli, pa žalski mestni skupnosti in v mnogih krajevnih skupnostih so polnili naše vsakdanjike, kot da nismo tukaj za nič drugega kot za praznovanje. Pa smo res?
Gremo naprej: Septembra smo ponovno prerezali nekaj trakov nad novimi metri cest, pločnikov in kanalizacijskih vodov, dolina je eno samo gradbišče, včasih tudi dlje in z več slabe volje, kot je treba. Če se pošalimo, mogoče pa nadzornike pozabimo nadzorovati, kopa toliko pobiramo, obiramo, praznujemo in sejemo... Ja, sejemo tudi na sejah, velikokrat nič bolj produktivnega kot slabo voljo in nemir. In tudi to je naša jesenska bera: taki smo, take imamo. Pustimo torej raje na njivah tiste buče, ki služijo vsaj dobri dekoraciji, če ne I že kakšni slastni jedi ali kakšnemu drugemu ustvarjalnemu izzivu. Zobajmo raje sladko grozdje kot pijmo prekislo vino in pijmo raje sladko vino kot jejmo gnilo grozdje. In to pravočasno, kajti oboje ima omejen rok
I trajanja, sladko grozdje in sladko vino. lesen je konec inje tudi začetek. Je sladka, sočna, lepa in pisana, naj takšna tudi ostane.	Lucija Kolar
Kot je povedala specialistka za hmeljarstvo pri KGZ Celje -Izpostava Žalec Irena Friškovec, naj bi bilo letošnjega pridelka približno 2.400 ton. Ker je na svetovnem trgu še vedno ponudba lanskega hmelja, letošnji pridelek pa je po večini hmeljarskih držav dober, zaenkrat s prodajo kaže zelo slabo. Tudi cena hmelja, ki ga hmeljarji prodajajo po dolgoročnih pogodbah, se je znižala, ne skriva zaskrbljenosti hmeljarski starešin Oto Šporn. Hmeljarji so zato prejeli anekse k pogodbam. Trenutne cene hmelja so 4 evre za kilogram aurore, 3 za bobek, 7 za savinjski golding (ta cena se ni bistveno znižala) in 5,5 evra za kilogram celeie. Kako bo s prodajo tako imenovanih prostih količin hmelja, je zaenkrat neznanka, zelo malo verjetno pa je, da bi se pozneje prodajale po višjih cenah.	K. R.
po Pirana. S tekmovanji bodo nadaljevale 3. oktobra, doma bodo namreč gostile ekipo Olimpije.
T. Tavčar
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražama in kavni butik!
nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Marica Ograjenšek,
Ul. Heroja Staneta 7, Žalec
2.	Marjan Drobne,
Pucova 1, Celje
3.	Božo Radanovič,
Šmatevž 20, Gomilsko
Sto žlahtnih
Svetovnemu dnevu turizma so se v nedeljo poklonili tudi v žalski občini. Pripravili so turistično tržnico, na kateri so sodelovala
turistična društva. Največ zanimanja je požela tretja trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu pri žalskem obrambnem stolpu.
Letošnja bera je zelo dobra, saj so v primerjavi z lani, ko je na njej zraslo nekaj več kot štirideset groz-
dov, letos našteli skoraj sto grozdov. Za trto je skrbel Miran Rotovnik oziroma člani društva savinjskih vinogradnikov. Ti so se na trgatev podali po malici, ki jim jo je ponudila vinska kraljica Suzana Čakš, poskusili pa so tudi odličen lanski pridelek z žalske Nikolaje. T. T.
VSE ZA TRAJNO IN KAKOVOSTNO STREHO
GSM: 040 68 28 38, 041 70 30 39
TEL.: 03 700 14 58
E-naslov: www.krovstvo-plohl.si
-	Izdelava zahtevnejših lesenih konstrukcij
-	Sanacijska dela na stanovanjskih in poslovnih objektih
-	Montaža vseh vrst kritin
-	Montaža vseh kleparskih izdelkov
-	Demontaža in vama odstranitev azbestnih kritin
-	Montaža strešne izolacije
-	Montaža strešnih oken
-	Izdelava lesenih podov, sten in stropov
• Svetovanje______________________________
PLOHL d. o. o.
Ločica ob Savinji 56 i, 3313 Polzela
matjaž
Matjaž d.o.o. T 03/71 20 600 PE Ljubljana T 01/24 45 680 www.maljoz.ji • infoOmotjoz.si
Ustvaijamo pozdrave
garažna in industrijska vrata
Ne tvegajte, ko gre za varnost in udobje vaše družine. Izberite najboljšo kombinacijo: kakovost in zanesljivost.
Končno cesta na Ložnico
45 let mesta Žalec
Med najpomembnejše pridobitve ob letošnjem prazniku Občine Žalec sodi nedvomno priključna cesta med poslovno cono Ložnica in žalsko obvoznico. Gre za kratek, a izjemno pomemben cestni odsek, ki bo prometno razbremenil naselje Ložnica in povečal prometno varnost, predvsem pa zagotovil lažji dostop do štirinajstih večjih ali manjših gospodarskih družb v poslovni coni. Uvodoma sta zbrane nagovorila Aleksander Žolnir in žalski
župan Lojze Posedel, nekaj več besed pa je temu pomembnemu objektu namenil direktor Juteksa Milan Dolar.
Z dostopom do industrijskega območja podjetja Juteks bo omogočen dostop približno 1.100 zaposlenim v štirinajstih gospodarskih objektih, ki se nahajajo na tem območju (Juteks, Novem Car Interior Design, Spekter, Minerva ...). Še pomembnejši pa je cestni dostop za tovorna vozila.
Dolžina cestnega odseka meri 340 m, vozišče je široko 6
m z enostranskim pločnikom in dodatno kolesarsko stezo na delu odseka. V sklopu izgradnje ceste so opravili prestavitev plinovoda, zgradili most čez potok Vršca, napeljali javno razsvetljavo, uredili pešpot do poslovne cone Arnovski gozd, prestavili in zaščitili komunalne vode in uredili prometno opremo in signalizacijo. Zaradi priključka na regionalno cesto je bilo potrebno urediti tudi razširitev v dolžini 300 m za izvedbo zavi-jalnega pasu. Podjetje Juteks je 690 tisoč evrov vredno naložbo sofinanciral s 150 tisoč evri. Juteks se je na Ložnico preselil pred dvajsetimi leti in od takrat so se krajani pritoževali nad tovornim prometom. Vodstvo podjetja je napovedalo, da bodo v poslovni coni uredili parkirišče in postavili sodoben poslovno-trgovski center, vanj pa “preselili” tudi trgovino, ki je zdaj v središču Žalca.
Blagoslov je opravil žalski pater Viktor Arh, za veselo razpoloženje pa je poskrbela zabukovška godba. T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2010
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
	VSEBINE
3.1	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI ŠE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-urni programi)
3.1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi)
3.1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.5	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-urni programi
3.1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.8	Interesna športna dejavnost študentov - 80-urni programi
3.2	ŠPORTNA REKREACIJA - 80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let
3.3	KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
	
3.5	ŠPORT INVALIDOV - 80-urni programi
	RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3	ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
4.4	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1	Organizacija velikih médnarodnih športnih prireditev (OI, SP, EP ipd.)
4.4.2	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, olimpijski teki ipd.)
4.4.3	Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve)
4.4.4	Udeležba športnikov iz Občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5	ŠPORTNI OBJEKTI - vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA
4.8	DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ
Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Žalec.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci*športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Žalec,
•	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih,
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke,
•	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu.
Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 1. oktobra 2009 dalje ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52 - Nataša Vasle). Obrazci so vam na voljo tudi v elektronski obliki, na naslovu www.zkst-zalec.si/sport.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2010« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 30. oktobra 2009.
Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna Občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do konca leta 2009, o višini odobrenih sredstev pa takoj, ko bo Komisija za šport končala z ocenjevanjem programov.
Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju Občine Žalec za leto 2010.
Informacije: ZKŠT Žalec, OE Šport, tel.: 712 12 67 OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Letošnji dobitniki priznanj MS Žalec s predsednikom Romanom Virantom
V atriju Sinove hiše v Žalcu je ob letošnjem prazniku, ki ga Mestna skupnost Žalec praznuje v spomin na 29. september leta 1964, ko je Žalec pridobil mestne pravice, potekala slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec.
Slavnostni govornik ob 45-le-tnici je bil predsednik MS Žalec Roman Virant. Mestna skupnost Žalec, ki obsega mesto Žalec, naselje Ložnica in del naselja Podvin, že vrsto let uspešno deluje kot lokalna skupnost v povezavi z Občino Žalec, sosednjimi krajevnimi skupnostmi in svojimi krajani. Od lanskega pa do letošnjega praznika jim je uspelo obnoviti cesto do Janežičevih pri nadvozu, preplastiti ulico Bratov Letonja, Pokopališko in Biligar-jevo ulico, obnovili so križišča na Savinjski cesti in cesti Savinjske čete, v samem mestu so ulične svetilke zamenjali z varčnejšimi, na Ložnici so pri gasilskem domu uredili prireditveni prostor, asfaltirali del ceste in pridobili nekaj parkirnih mest. V govoru je pohvalil gospodarske
organizacije, ki se trudijo izboljšati gospodarski položaj in s tem zagotoviti varnejši socialni status zaposlenih, in tiste posameznike, ki skrbijo za urejenost mesta in lastnih objektov ter okolice. V mestu deluje tudi veliko število društev in organizacij, ki s prostovoljnim delom bogatijo življenje, je povedal Roman Virant. V imenu Občine Žalec je ob prazniku čestital podžupan Dani Zagoričnik.
Podelili so tudi letošnja priznanja in nagrade, tokrat likovna dela Žalčana Staneta Jakšeta. Pri-
znanja so prejeli Samo Premik za dolgoletni prispevek k dejavnosti gostinstva in podjetništva, Darko Simončič za večletno uspešno delovanje v društvu Sokol in Vaški skupnosti Ložnica, Radovan Fideršek, podjetnik za transport in logistiko, za izjemno pomoč v kraju pri organizaciji in donaciji raznih prireditev, Ciril Na-prudnik za vztrajno in predano delo v Nogometnem klub Žalec in Marija Alatič za vztrajno in uspešno delo z mladimi na področju glasbe. Slavnostno sejo je popestrila Godba Liboje. T. T.
Godbeniki z novim prizidkom
Med prerezom traku
Godba Zabukovica je ob letošnjem krajevnem prazniku KS Griže poleg svojih prostorov v spodnjem delu Doma društva upokojencev Griže namenu predala prizidek, kjer bo notni arhiv in kamor bodo shranjevali glasbila, uniforme, služil pa bo tudi kot sejna soba in pisarna. Na ta način so začeli s proslavljanjem 130-letnega jubileja, ki ga bodo uradno proslavili prihodnje leto.
Na slovesnost ob predaji novega prizidka namenu so vabile igrane koračnice, zbrane pa je nagovorila moderatorka Jožica Ocvirk. Gradnja novih prostorov je bila zastavljena aprila 2008. Najtrši oreh so bila finančna sredstva. Pridobljena sredstva so oplemenitili z več kot 2000 urami lastnega prostovoljnega dela in z mnogo razumevanja in sodelovanja z izvajalci. Za dano pomoč so se na slovesnosti še posebej
zahvalili Občini Žalec, Luku Polavdru za izkope in prevoze, Čedu Kajišu za izvajanje betonskih in zidarskih del ter delovno pomoč, Bogdanu Ivancu in Zlatku Cizerlu za izvedbo elektroin-štalacijskih del ter Petru Sorčanu za projekt, izdelavo in namestitev mizarske opreme.
Zbrane sta v nadaljevanju slovesnosti nagovorila predsednik Godbe Zabukovica Jože Kolšek,
ki je poudaril vrednost in pomen pridobitve, ter predsednik KS Ivi Krašovc, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da ta dogodek sovpada s praznovanjem krajevnega praznika. Ob igranju koračnice so Jože Kolšek, Ivi Krašovc in Jože Drobne slavnostno prerezali trak pred vrati novega prostora. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo o poteku gradnje prizidka.	D. Naraglav
Za boljšo oskrbo s pitno vodo
S slovesnosti ob odprtju
V okviru praznika Občine Žalec so na Pernovem v KS Galicija predali namenu obnovljeno in avtomatizirano prečrpališče Gorca 2. O novi pridobitvi je zbranim najprej spregovoril direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonj-
šek. Poudaril je, da je bil prejšnji objekt zgrajen leta 1975 in zelo zastarel, zato je bila obnova nujno potrebna.
Odkupili so zemljišče, črpališče pa v celoti obnovili, modernizirali in avtomatizirali. Deluje preko centra in samostojno na lokalnem
nivoju. Obnova je zajemala tako gradbena dela kot novo hidromehansko opremo, nove črpalke, elektroinštalacijo in izvedbo daljinskega vodenja. Rezervoar - črpališče Gorca 2 oskrbuje s pitno vodo 90 gospodinjstev s tega območja, stroški izvedbe pa so znašali nekaj manj kot 110 tisoč evrov. Zbranim sta v nadaljevanju spregovorila predsednik KS Galicija Jože Kruleč, ki se je žalski komunali zahvalil za objekt, ki zagotavlja krajanom zdravo pitno vodo, in župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki se je krajanom tega območja opravičil za morebitne nevšečnosti med gradnjo. S prerezom traku so objekt predali namenu Matjaž Zakonjšek, Jože Kruleč, Lojze Posedel in krajan Pernovega Marjan Mohorič. T. Tavčar
i
Slovo od stare šole
Spoštovanje lastnih korenin
Naj bo tudi izgradnja šole tako trdna, kot je bila trdna »zaveza« ob položitvi temeljnega kamna
Prav na prvi šolski dan, 1. septembra, ko so po počitnicah učenci povsod po Sloveniji znova sedli v šolske klopi, so v Grižah po letih prizadevanj vendarle položili temeljni kamen za novo šolo. Učenci Osnovne šole Griže bodo vse do izgradnje nove šole, svoje znanje pridobivali v stavbi UPI-Ljudske univerze Žalec. 40 let staro šolo bo v dobrem letu zamenjala sodobnejša in prostornejša nova šola s telovadnico in z vrtcem.
22. redno sejo občinskega sveta prejšnji ponedeljek je »odprl« spor med županom in nadzornim odborom, ki sta tradicionalno vsak na svojem bregu, slednji s trditvijo, da župan onemogoča delo nadzornega odbora občine. Župan namreč na dnevni red ni uvrstil enega izmed poročil o nadzoru. Razprava se je končala s sklepom, da vse pomisleke v zvezi s tem enkrat za vselej rešijo na izredni seji čez 14 dni, torej, 5. oktobra.
Na seji je »med občinstvom« sedel tudi predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar, glavni govornik na temo oviranja dela nadzornega odbora pa je bil Andrej Vengust. Tokratno jabolko spora je bilo, da župan na sejo ni uvrstil dokončnega poročila o izvedbi nadzora na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec - oglaševanje v Utripu Savinjske doline v času volilne kampanje na volitvah v Državni zbor RS 2008. Po pogajanju so glasovali o predlogu, ki ga je podala svetnica Tanja Razboršek Rehar, da se o vprašanjih v zvezi z delovanjem NO in z očitki predsednika Gvida Hribarja, ki se vlečejo že dlje časa, da župan ovira delo NO, pogovorijo na posebni, izredni seji, na rednih pa se posvetijo rednemu delu. Predlog so svetniki potrdili.
Nekaj pripomb je bilo tudi pri potrditvi zapisnikov sej, predvsem dveh korespondenčnih čez poletje, na katerih so odločali o imenovanju direktorice javnega zavoda Žalske lekarne in o prodaji nepremičnin občine ter o priznanjih občine. Svetnik Janko Kos je namreč menil, da se o tako pomembnih temah vendarle ne kaže izjasnjevati le na dopisnih sejah, hkrati pa, da sta bili do septembra šele dve redni seji, kar je premalo.
Sicer pa so žalski svetniki potr-
Investicija je ocenjena na skoraj šest milijonov evrov, od tega naj bi milijon in pol prispevala država, ostalo pa naj bi zagotovila investitorica - Občina Žalec. Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za novo šolo se je začela z državno himno, nadaljevala pa s himno Unesca, saj je griška šola ena izmed zelo prizadevnih in uspešnih Unescovih šol v Sloveniji. Občinstvo je najprej nagovorila Tanja Turnšek, ki je pred 40 leti začela nabirati
dili proračun za leto 2010 v prvi obravnavi. Ker bo v naslednjem letu na voljo manj evropskega denarja, se obeta 30 odstotkov lažji proračun, ki bo znašal približno 20 milijonov evrov. Proračun je bil že predhodno predstavljen širšemu krogu svetnikov, direktorjem javnih zavodov in drugim proračunskim uporabnikom, ki so lahko že podali dodatne pripombe. Njim je namenjena tudi petnajstdnevna javna obravnava, ki je sledila po potrditvi na občinskem svetu v prvi obravnavi, kjer se je skozi razpravo odprlo nekaj dilem. Največ razprave je odprla ena največjih naložb Občine Žalec, gradnja osnovne šole v Grižah s telovadnico in vrtcem, kjer še ni natančno znano, ali jo bodo zgradili z javno-zasebnim partnerstvom, to možnost je omenil župan v posebni točki dnevnega reda, ali na klasičen način s krediti. Svetnike je zmotilo predvsem to, da občina še nima natančnih kalkulacij, kaj pomeni rešitev z javno-zasebnim partnerstvom in kaj klasična varianta z najemom kreditov. Več svetnikov je izrazilo pomisleke, češ otroci so preseljeni, temeljni kamen je položen, pa še ni jasno, kako bo s financiranjem. Župan jim je odgovoril, da potekajo intenzivni pogovori, možnosti javno-za-sebnega partnerstva pa je več vrst, za objekte v celoti ali samo za telovadnico, vsekakor pa bo to znano do naslednje seje občinskega sveta. »Če to ne bo šlo skozi, bomo zgradili šolo po klasičnem načinu, bo pa drugih investicij manj,« je povedal župan Posedel in zatrdil, da gradnja ni ogrožena. Zanikal pa je tudi preveliko zadolženost občine, ki so jo nekateri svetniki omenjali ob razpravi o novi osnovni šoli v Grižah ter pri proračunu.
Svetniki so na seji potrdili tudi nekaj kadrovskih predlogov. Za
svoje znanje v takrat povsem novi šoli, od katere se danes poslavlja kot učiteljica. Ob tem je med drugim dejala: »Če me vprašate, ali mi je težko, da se šolska stavba podira, je moj odgovor DA. Vendar je to le zidovje, spomini in dejanja pa ostanejo. Šolska in vrtčevska stavba bo nova, lepša, modernejša in v njej bomo nadaljevali s še večjim zanosom in se predajali novim izzivom.«
Slovesne položitve temeljnega kamna za novo šolo se je udeležilo veliko krajanov in gostov, predvsem pa vseh 270 učencev griške šole. Temeljni kamen - ploščo z napisom so na prizorišče prinesli nekdanji rudarji Rudnika Zabukovica in Liboje, na svoje mesto pa so jo postavili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport RS Boris Ketiša, predsednik KS Griže Ivi Krašovc, ravnateljica Vrtcev Občine Žalec Mara Mohorko in ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar. Slovesnost so s svojim nastopom polepšali pevski zbor OŠ Griže pod vodstvom Brede Veber, plesalke OŠ s plesno točko iz filma Mama Mia in učenka Laura iz drugega razreda.
D. Naraglav
predstavnico ustanovitelja v svet javnega zavoda Glasbena šola Risto Savin so imenovali Tanjo Vovk Petrovski, za predstavnico v svet javnega zavoda ZKŠT Žalec pa Natašo Gaber Sivka. V odbor za socialne zadeve so imenovali Ivico Čretnik, Roberta Čehovina, Ivana Jelena in Marjano Lešnik kot predstavnike občinskega sveta, Ireno Pražnikar kot predstavnico Centra za socialno delo, Biserko Štopfer kot predstavnico Urada za zaposlovanje in Majdo Pilih kot predstavnico RK Žalec. Potrdili so tudi nekaj premoženjskih predlogov, pa tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah o izločitvi lekarn na območju Občine Žalec iz zavoda Celjske lekarne in o ustanovitvi Javnega zavoda Žalske lekarne in ga poslali v 30-dnev-no javno obravnavo. Podali so tudi soglasje k sistematizaciji delovnih mest v Vrtcih Žalec in podprli vse obravnavane odmike od prostorske dokumentacije. Predlog sprememb o določitvi volilnih enot, po katerem naj bi Občina Žalec postala ena volilna enota, so dali v petnajstdnevno javno obravnavo.
Svetniki so na koncu posredovali tudi nekaj pobud in vprašanj. Marko Laznik je posredoval pripombo upokojencev, invalidov, da jih predsednica balinarskega kluba šikanira in da pri igralih na Ribniku Vrbje smrdi iz stranišč, zato bi bilo smiselno razmisliti o lastni majhni čistilni enoti. Ivana Jelena je zanimalo, kaj je z rezultati glasovanja o ukinitvi nadzornega odbora, ki so ga opravili v okviru korespondenčne seje. Robert Smodej je v svojem in imenu Ivanke Ropotar dal pobudo za ukinitev varovanja na-selbniške dediščine nad nekdanjim kompleksom Hmezad Kmetijstvo Žalec, Dani Zagoričnik pa je ponovil pobudo iz leta 2007 o izgradnji parkirišča pri pokopališču. L. K.
Občina Žalec praznuje 6. septembra občinski praznik v spomin na leto 1868, ko je v Žalcu potekal drugi slovenski tabor. Osrednjo prireditev -slavnostno sejo občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj - ponavadi pripravijo na dan praznika, ker pa je bila letos to nedelja, je osrednja slovesnost potekala na predvečer praznika.
Zbrane v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je najprej pozdravil župan Lojze Posedel in spregovoril o pomenu praznika ter o dosežkih v preteklem letu, ki so rezultat dela in sodelovanja tako z vsemi podžupani, občinskim svetom in občinsko upravo kot s krajevnimi skupnostmi, zavodi, društvi in drugimi. Izpostavil je dobro sodelovanje spodnje-savinjskih občin pri projektih, financiranih iz evropskih skladov, to sodelovanje pa so letos nadgradili tudi s formalno ustanovitvijo območnega razvojnega partnerstva. Župan se je zahvalil vsem občankam in občanom, ki z odstopanjem zemljišč omogočajo gradnjo primarne kanalizacije in obnovo cest, hkrati pa se je vsem opravičil za nevšečnosti med izvajanjem del. Povedal je, da občina krepi sodelovanje z nekaterimi tujimi mesti in občinami, ne le v okviru projekta
V Krajevni skupnosti Galicija so v soboto s slavnostno sejo Sveta KS Galicija, podelitvijo priznanj, kulturnim programom, odprtjem gospodarskega poslopja družine Vodočnik, obnovljenega igrišča v Veliki Pirešici in z družabnim srečanjem končali s praznovanjem krajevnega praznika.
Na slavnostni seji je predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč povedal, da je največja letošnja pridobitev novo gospodarsko poslopje za Marjano in Janka Vodočnika s Pernovega. Ker je bila lokalna cesta mimo te domačije preozka in nevarna, so se v KS z družino Vodočnik dogovorili o razširitvi ceste in izgradnji novega gospodarskega poslopja. Od podpisa pogodbe je minilo kar štiri leta, vrednost celotne investicije pa je 173 tisoč evrov. Vse obveznosti do
Town Twinning, ampak oživlja tudi nekdanje vezi z mesti, kot je Bačka Palanka. V prihodnje je pred žalsko občino še nekaj velikih investicij, kot je gradnja nove šole, telovadnice in vrtca v Grižah. Dom za starejše naj bi začeli graditi leta 2010.
Slavnostni govornik je bil rojak in generalni sekretar Društva slovenskih skladateljev Mitja Bervar, ki je med drugim povedal, da je vredno vse pohvale, da je Občina Žalec namenila toliko pozornosti obeležitvi 150-letnice rojstva skladatelja Friderika Širce, ki ga glasbeniki poznamo kot Rista Savina.«
Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Lojze Posedel je najprej izročil značke župana. Prejeli so jih: doktorica muzikoloških znanosti Suzana Ograjenšek, ki je tudi velika poznavalka del Rista Savina, že 40 let uspešen samostojni podjetnik Anton Blaj iz Griž, ki zaposluje 54 ljudi in izvozi kar 96 odstotkov vse proizvodnje, ter prav tako podjetnik Zvone Petek, zlasti za njegovo humanitarno dejavnost oziroma akcije, ki jih organizira skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
O prejemnikih grbov in plaket je na dopisni seji na predlog KVLAZ-a odločal občinski svet. Plakete so prejeli: Združenje šoferjev in avtomehanikov Spo-
družine Vodočnik so s strani KS Galicija opravljene, razen izgradnje silosa. Med novimi pridobitvami je tudi na novo urejeno športno igrišče v Veliki Pirešici. Med pomembnejšimi pa je potrebno izpostaviti tudi obnovljena črpališča in rezervoar Gorca 2.
Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel in po-
dnje Savinjske doline ob 55-le-tnici uspešnega delovanja in za njegovo vlogo pri zagotavljanju večje prometne varnosti, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec ob 10-letnici delovanja, judoistka Lucija Polavder, ki je lani osvojila olimpijsko medaljo in je med drugim zmagovalka sredozemskih iger (na podelitev je ni bilo), Ljudmila Drežnik s Ponikve pri Žalcu za delo v številnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti, zlasti pri zvezi borcev ter Leon Bevc iz Žalca za aktivno in uspešno delo v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, kjer skrbi predvsem za šport in rekreacijo.
Priznanje častni občan letos ni bilo podeljeno, grb občine pa so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Levec ob 100-letnici delovanja društva in za pomoč ljudem v nesreči, tudi ob poplavah, Kmetijska zadruga Petrovče za dolgoletno delovanje na področju kmetijstva in za ohranjanje etnološke dediščine, predvsem s prireditvama, kot sta Jožefov sejem in Hmeljarski likof, ter Mara Mohorko za svoje dolgoletno uspešno delo na področju predšolske vzgoje in 22-letno vodenje JZ Vrtci Žalec.
V kulturnem programu je zapel Mešani pevski zbor Ponikva, na Savinovo skladbo pa sta zaplesala Maja Pucelj in Peter Fileš.	K. R.
hvalil njihovo delo. Na seji so podelili priznanja KS Galicija. Priznanje sta prejela Franc Cvikl in Silva Štefančič, plakete pa Janko Parežnik, Slavko Štarkelj, Matjaž Hlupič, Milan Ježovnik, Metka Popovič, Nada Jelen in Milan Grobelnik. V kulturnem programu so nastopili Godba Hramše, učenci POŠ Trje in Folklorna skupina Galicija. T. T.
O nadzornem odboru na izredni seji
V Galiciji praznovali
Veliko opravljenega in veliko načrtov Novi metri asfaltirane ceste
Braslovški nagrajenci z županom Markom Balantom
Septembra praznuje občinski praznik tudi Občina Braslovče, in sicer v spomin na prvo znano pisno omembo kraja iz leta 1140. Ob prazniku pripravijo vsako leto slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom v drugi krajevni skupnosti. Letošnja je potekala na Gomilskem.
Slavnostni govornik župan Marko Balant je izmed dosežkov zadnjega leta izpostavil gradnjo komunalne infrastrukture. Letos je bila končana prva faza projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, v okviru katere so v braslovski občini obnovili
1.800	metrov lokalnih cestnih odsekov s pločniki in kolesarskimi stezami, zgrajeni so bili tudi trije novi mostovi. Ta projekt je v večji meri financiran iz evropskih skladov, občina pa je ob tem obnavljala tudi vodovode in javno razsvetljavo. V okviru druge faze projekta Mreža lokalnih cest bo zgrajena kolesarska steza od Braslovč do Gomilskega.
Skupen spodnjesavinjski projekt je tudi gradnja primarne kanalizacije in nadgradnja čistilne naprave v Kasazah, v okviru Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pa bo dokončno urejen prireditveni prostor v Braslovčah z vstopno informacijsko točko omenjenega muzeja. Župan se je občanom, kjer so ali še potekajo obnove in gradnje, zahvalil za strpnost in se opravičil za nevšečnosti. Ponosen je, da se je Občina Braslovče pravi čas vključila v regijski center za ravnanje z odpadki, saj to kaže na visoko zavest o varovanju okolja. Povedal je tudi, da so letos končali z odpravljanjem posledic neurja iz leta 2007. Načrti pa so še veliki, zlasti posvečajo pozornost prometni
varnosti, zato so na državo naslovili kar nekaj predlogov za ureditev križišč ob regionalni cesti.
Župan je pohvalil delo društev in mnogih posameznikov, še posebej je omenil 105-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Grajska vas in osvojitev naslova državnih prvakov Odbojkarskega kluba Braslovče.
Za vsem opravljenim vedno stojijo ljudje. Tistim, ki so se na posameznih področjih še posebej izkazali, so podelili priznanja. Potrdili so jih bra-slovški občinski svetniki na svoji 21. seji.
Častni znak občine je prejelo podjetje Sel iz Letuša oziroma lastnika Lucija Marolt Benčič in Seržo Benčič, ki jima je uspelo v konkurenci velikih trgovskih centrov ostati pomembna lokalna oskrbovalca prebivalcev v Letušu. Bronasto plaketo z bronastim cekinom je za dolgoletno delo na različnih področjih, tudi v kovin-sko-predelovalni stroki in v prostovoljnem gasilskem društvu, prejel Ivan Pušnik iz Pa-riželj. Prav tako bronasto plaketo z bronastim grbom je za prizadevno delo na kulturnem področju prejel Vladimir Juhart iz Grajske vasi. Bronasto plaketo z bronastim grbom so podelili tudi Roku Ušenu, ki je na lstno pobudo začel izdajati brezplačnik za gasilce in organizirati sejem rabljene in nove kmetijske mehanizacije.
Srebrno plaketo s srebrnim grbom je prejelo podjetje Cizej iz Pariželj oziroma njegov lastnik Ivan Cizej za aktivno in uspešno delo na področju podjetništva in tudi športa. Prav tako srebrno plaketo s srebrnim grbom je za delo na humanitarnem področju, zlasti v župnijski Karitas, prejela Milena Vodlak iz Malih Braslovč. Zlato plaketo z zlatim
grbom pa je prejel Anton Ve-solak ml. iz Grajske vasi, ki je s svojim delom na področju obrambe pomembno prispeval k samostojni državi, od leta 1996 do 1999 pa je bil na Občini Žalec svetovalec za zaščito in reševanje ter požarno varnost. Bil je tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grajska vas, sodeluje pa tudi pri urejanju komunalne infrastrukture v vasi.
Priznanje častni občan pa je prejel Martin Cirar, ki od leta 1994 službuje v Župniji Gomil-sko. Takoj po prihodu seje lotil postopne obnove tako župnijske kot treh podružničnih cerkva ter tako prispeval k ohranjanju kulturne dediščine. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena župnijska Karitas.
V kulturnem programu so sodelovali Sekstet Gomilsko, recitatorki Lucija Blatnik in Katja Kunst, harmonikar Nejc Lončar in pesnica Magda Šalamon, program pa je povezovala Nina Markovič Korent. Za najslajši del slavnostne seje pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko.	K. R.
Dom letuških pevcev je bil leta 1954 zgrajen na pobudo Ivana Marovta, takratnega pevovodjo Mešanega pevskega zbora Letuš, s prostovoljnim delom za potrebe zbora, pevskih vaj in družabna srečanja, zdaj pa so dom obnovili.
Na slovesnosti ob odprtju prenovljenega doma je predsednica Kulturnega društva Letuš Eva Mogel poudarila, da so se za obnovo dogovarjali kar nekaj časa in letos jim je v sodelovanju z Občino Braslovče uspelo. Največ zaslug za obno-
V Občini Tabor se je že veliko postorilo tudi po zaslugi projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline. V soboto, 19. septembra, so v bližini domačije Skrabar slavnostno odprli asfaltiran cestni odsek Lovska koča-domačija Škrabar Haler.
Ob tej priložnosti je zbrane najprej pozdravil in nagovoril občinski svetnik Jože Cestnik. Povedal je, da je asfaltirana cesta velika pridobitev tako za domačine kot tudi za vse tiste, ki cesto le občasno uporabljajo, hkrati pa tudi za vse rekreativce in izletnike, ki jim je prav ta del občine posebej pri srcu. Poudaril je tudi, da investicij v hri-
Svetniki Občine Prebold so se na prvi seji po poletnem premoru sestali 16. septembra. Najprej so se seznanili z dopolnjenim osnutkom odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold, sprejeli pa so tudi rebalans letošnjega proračuna.
Občina Prebold je ena od prvih občin, ki že ima sprejeto strategijo prostorskega razvoja, na osnovi katere je pripravljen izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. Izvedbeni del ne spreminja oziroma širi posamezne rabe zemljišč, ampak predstavlja podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj in usmeritve za izdelavo posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Osnutek izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta je izdelala Regionalna razvojna družba Domžale, ki je sprejemala pripombe in bo v naslednjih dneh v javni razpravi sprejete pripombe vključila v dokument ali podala ustrezno obrazložitev, zakaj niso bile sprejete. Pred
vo doma ima Darko Žerdoner, ki je vodil potek dela in veliko postoril sam, ves čas pa sta mu stala ob strani Anton Kodre in Joco Ivanovič. V veliko pomoč so jim bili tudi pleskarski mojster Igor Kotnik in žena Andreja, Franc Škruba, Zofka Trogar in mnogi drugi. Zbrane je nagovoril braslovški župan Marko Balant in pohvalil delo Letušanov, blagoslov doma je opravil braslovški župnik Milan Gosak, domači ženski pevski zbor, ki ga vodi Anja Jezernik, pa je popestril nedeljski dopoldan.	T. Tavčar
bovitih predelih občine ni mogoče primerjati z investicijami v dolini. Investicijska vlaganja v infrastrukturo v hribovitih, razloženih naselij je neprimerno dražja, še posebej z vidika števila prebivalstva in števila priključkov, izvedenih na novo infrastrukturo. Prava vrednost vlaganj pa bo, kot je poudaril govornik, izkazana s tem, da bodo podeželska območja ostala poseljena in ohranjena kulturna krajina. Za posluh se je zahvalil Občinskemu svetu Občine Tabor glede vlaganj v infrastrukturo-v hribovitih predelih občine, saj je to podprl s sprejetjem proračuna. Rekonstrukcija ceste seje namreč delno financirala
dokončnim sprejemom v občinskem svetu bo odlok preveril še urad oziroma ministrstvo za okolje.
V nadaljevanju septembrske seje so občinski svetniki sprejeli sklep o objavi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Razpis je odprt do vključno 30. oktobra. Podžupan Franci Škrabe je predstavil poročilo o prejšnjem javnem razpisu iz leta 2007. Takrat se je na razpis prijavilo osemindvajset prosilcev, sedemnajst se jih je uvrstilo na prednostno listo A (brez lastne udeležbe ob najemu stanovanja), dve prosilki sta se uvrstili na listo upravičencev za zamenjavo neprofitnih stanovanj, devet prosilcev pa ni bilo uvrščenih na seznam. Do septembra letos je preboldska občina podelila deset stanovanj po prednostni listi A, opravljena je bila ena zamenjava. Štirim prosilcem po prednostni listi A stanovanja niso dodelili, ker so večkrat zavrnili sicer neprimerno stanovanje. Ti bodo pri novem razpisu upravičeni do dodatnih točk. Trije prosilci so zavrnili primerno stanovanje, zato so jih črtali z liste upravičencev. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da odpišejo neizterljiv dolg dveh najemnikov v skupni višini 15.921 evrov. Ostali dolžniki niso tako zelo problematični, kljub temu pa po besedah župana skrbno spremljajo dolgove, saj lahko znesek postane prehudo breme za najemnika.
V ponedeljek, 21. septembra, so se na 21. redni seji zbrali svetniki Občine Tabor in nadzorni odbor. Na tokratni seji so obravnavali tri točke, in sicer obravnavali in sprejeli so zaključni račun Občine Tabor za leto 2008, se seznanili s polletno realizacijo proračuna Občine Tabor za leto 2009 in sprejeli Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Podružnične osnovne šole Tabor, ki bo omogočal uvedbo popolne devetletke.
Nadzorni odbor je podal pozitivno mnenje k zaključnemu računu Občine Tabor za leto 2008, svetniki pa so nato zaključni račun potrdili ob pogoju, da občinska uprava upošteva njihova priporočila. Občinska uprava je občinski svet seznanila s polletno realizacijo proračuna Občine Tabor za leto 2009. Skupni indeks realiziranih odhodkov znaša 27,21, skupni indeks realizira-
iz evropskih sredstev v okviru 2. faze projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, delno pa iz sredstev občinskega proračuna.
Asfaltiran cestni odsek sta s prerezom traki predala namenu občanka Ivanka Matko in župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, blagoslov pa je zaradi odsotnosti domačega župnika opravil preboldski župnik Damjan Ratajc. Ob tej priložnosti se je izkazala vaška skupnost Miklavž; udeležencem odprtja so najprej postregli z domačimi dobrotami že pri domačiji Škrabar, na Lovski koči pa so jih pogostili s srninim golažem in domačim pecivom.	D. N.
Sledila je daljša razprava o rebalansu letošnjega proračuna. Z njim so se odhodki zmanjšali za 6 % in znašajo nekaj več kot 8,9 milijona evrov, je povedal župan Vinko Debelak. Zmanjšanje je zlasti posledica s skoraj popolno zamrznitvijo prometa s stavbnimi zemljišči v preboldski občini, kar pomeni manj dajatev od tega prometa in manj komunalnih prispevkov. Odhodki pa so se zmanjšali samo za 1 % na dobrih 11 milijonov evrov. Razliko bodo pokrili s kreditom, ki so ga najeli že prej, predvsem zaradi gradnje kanalizacije, ki pa ne poteka po zastavljeni dinamiki. Znotraj posameznih postavk je bila narejena prerazporeditev sredstev. Pri gradnji mreže lokalnih cest in kanalizacije prihaja do višjih stroškov, ko se pojavijo dodatna nepredvidena dela. Zelo nezadovoljni so s potekom gradnje primarne kanalizacije v okviru projekta Povodja Savinje, saj poteka počasneje od načrtov, kar pomeni, da je občina sicer morala najeti kredit, zdaj pa denar čaka na porabo.
Občina bo pokrila 15 tisoč evrov za stroške gašenja požara in rušenja objekta nekdanje tekstilne tovarne, celotni stroški intervencije pa so po podatkih Gasilske zveze Prebold znašali kar 71 tisoč evrov. Preboldski svetniki so sprejeli tudi terminski načrt priprave proračuna za leto 2010, ki naj bi bil dokončno sprejet 17. decembra. K. R.
nih prihodkov pa 27,38. Svetnike so seznanili tudi z osemmesečno realizacijo proračuna. Izhodišča za prihodke 2009 so bila povzeta po izhodiščih ministrstva za finance in po UMAR-ju. Povedali pa so tudi, da bo načrtovanje prihodkov za leto 2010 bistveno lažje, saj naj bi ministrstvo za finance naredilo že konkretne izračune za vse občine.
Občinski svet je sprejel tudi Akt o javno-zasebnem partnerstvu, ki je osnova za izpolnitev pogojev za devetletno osnovno šolo v Taboru oziroma osnova za vse nadaljnje aktivnosti v zvezi s financiranjem realizacije projekta. Po tem projektu naj bi zgradili prizidek, izvršena naj bi bila preureditev za širitev vrtca, povečali pa naj bi tudi kapaciteto jedilnice.
Časa za vse to ni ravno na pretek, saj naj bi devetletna osnovna šola začela delovati že prihodnje šolsko leto, se pravi 2009/10. D. N.
9
OBČINA PREBOLD
Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold Tel.: (03) 703 64 00, faks: (03) 703 64 05
objavlja
Javni razpis
za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
Razpis in obrazci so objavljeni na spletni strani Občine Prebold www.prebold.com, lahko pa jih pridobite tudi na Občini Prebold v času uradnih ur. Rok za oddajo vlog je od 18. 9. 2009 do 30. 10. 2009.
OBČINA PREBOLD
Obnovljen pevski dom
Med govorom predsednice društva Eve Mogel
Rebalans zaradi nižjih prihodkov
Zaključni račun sprejet
Zgradili tudi štiri mostove
Prerez traku ob odprtju ceste, ki so ga opravili braslovški župan Marko Balant, najstarejša krajanka Grajske vasi Marija Šlander in Vinko Drča, je zaradi močnega naliva potekal pod šotorom
Prvi del projekta Mreža lokalnih cest je dveletni projekt, ki se je končal z letošnjim letom. Na območju Občine Braslovče je bilo v tem sklopu zgrajeno in obnovljeno precej cestne infrastrukture v naseljih Grajska vas in Gomilsko. Prejšnji petek so v okviru praznika občine Braslovče namenu predali obnovljeno cesto skozi Grajsko vas.
Zbrane je najprej pozdravila predsednica Turističnega društva Gomilsko Božena Kosu, v kulturnem programu, ki ga je pripravila Nina Markovič Ko-rent, sta nastopili Katja Kunst in Nina Markovič Korent, ki je vodila tudi program ob odprtju ceste. V nadaljevanju so zbranim spregovorili Vinko Drča, vodja projekta za Občino Braslovče, Franc Škrabe, vodja
projekta Mreža lokalnih cest za Spodnjo Savinjsko dolino, Danica Jezovšek Korent z Razvojne agencija Savinje in braslovški župan Marko Balant. Projekt je vseboval razširitev in ponovno asfaltiranje 1.480 metrov ceste v naseljih Grajska vas in Gomilsko, 1080 metrov pločnika, javno razsvetljavo, meteorno in fekalno kanalizacijo, obnovo vodovoda in prestavitev električnega omrežja v zemljo v naselju Grajska vas. Na novo so zgradili kar štiri mostove, in sicer dva na potoku Reka, enega nad Konj-ščico in enega nad Selščico. Vrednost celotnega projekta znaša nekaj več kot 1,5 milijona evrov, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije prispevalo nekaj več kot 700 tisoč evrov, ostalo pa Občina Braslovče. Odprtje so popestrili Mešani cerkveni pevski zbor Gomilsko in Sekstet Gomilsko, blagoslov pa je opravil župnik Martin Cirar.	T. T.
V Parižljah gradijo pločnik
Prejšnji konec tedna so začeli z deli na pločniku v naselju Parižlje, natančneje na odseku od Kača do Savinje. Gradnja pločnika poteka ob zelo prometnem in nevarnem cestnem odseku, dodatno pa bo povezal prebivalce občin Braslovče in Polzela.
Ob izgradnji pločnika bodo poskrbeli tudi za javno razsvetljavo. Vrednost projekta je 90 tisoč evrov. Projekt delno sofinancira ministrstvo za lokalno samoupravo, ostalo bo zagotovila Občina Braslovče iz proračuna.
Izgradnja pločnika je razdeljena na dve fazi: prvi del Kač-Savinja in drugi del Kač-
arižlje
Gradnja pločnika v Parižljah
križišče pri Božiču. Vzporedno bodo potekala gradbena dela na primarnem kanalizacijskem sistemu, ki bo potekal z izgradnjo drugega dela pločnika. Ko bo
kanalizacija dokončana, bodo zgradili tudi pločnik. Izvajalec del je CMCelje, prvi del pločnika pa bo končan predvidoma v roku enega meseca. T. T.
Voda dražja za 6 centov
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 17. redni seji občinskega sveta in obravnavali osem točk dnevnega reda. Najprej so obravnavah oblikovanje cene za oskrbo s pitno vodo, o čemer jih je seznanil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Poudaril je, da se ta cena ni spremenila že od leta 2005. Predlog podjetja je, da se cena za kubični meter vode s 1. septembrom poviša za 6 centov in bi po novem stal 0,4892 evra. Po krajši razpravi so svetniki potrdili novo ceno.
V nadaljevanju seje so razpravljali in sklepali o spremembi in dopolnitvi Odloka o priznanjih Občine Polzela in o predlogu sklepa o podelitvi občinskih priznanj za letošnje leto, ki jih bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku v petek, 18. septembra, v Kristalni dvorani dvorca Šenek. Po novem se lahko v koledarskem letu podelita
največ dva grba Občine Polzela. O letošnjih dobitnikih priznanj občine je svetnike seznanila direktorica občinske uprave Alenka Kočevar. Svetnik Igor Pungartnik in župan Ljubo Žnidar sta k seznamu dobitnikov, ki jih je predlagala Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja, dodala še enega, in sicer Avgusta Palirja za plaketo občine. S tem predlogom so se strinjali tudi svetniki. Tako bodo letošnja priznanja občine prejeli: grb Občine Polzela Konrad Brunšek in Kulturno-umetniško društvo Polzela, plaketo Občine Polzela pa Planinsko društvo Polzela, Alenka Žnidar, Gobarsko mi-kološko društvo Polzela in Avgust Palir. Naziva častni občan Občine Polzela letos ne bodo podelili. V nadaljevanju seje je župan Ljubo Žnidar seznanil svetnike s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Polzela, ki je v prihodkovni in odhodkovni strani pričakovano. Dalj časa so se svetniki zadrža-
li pri oblikovanju cene najema za postavitev bazne postaje za mobilnega operaterja Si.mobil. Po razpravi so sprejeli sklep, naj uprava na delu zemljišča, ki je v lasti občine, za letno najemnino iztrži več kot 3 tisoč evrov. Po krajši razpravi so sprejeli še dva sklepa, potrdili so dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v enajstih občinah ter sprejeli načrt za njen razvoj.
Ob koncu seje je Magda Cilenšek, vodja Oddelka za okolje in prostor, seznanila svetnike o investicijskem projektu sekundarne kanalizacije. V naslednjih treh letih naj bi bilo po tem projektu v naselju Polzela zgrajenih 4.949 metrov kanalov in izvedenih 173 novih priključkov. Do zdaj je zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda za 619 prebivalcev, potrebno pa je zagotoviti še za 1.756 prebivalcev. T. Tavčar
Svečano na Polzeli
[if* ♦ H-,
Letošnji dobitniki priznanj z županom Ljubom Žnidarjem
V Kristalni dvorani dvorca Šenek na Polzeli je potekala svečana seja Občinskega sveta Občine Polzele, posvečena
2.	oktobru, prazniku Občine Polzela, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Slavnostni govor je imel župan Ljubo Žnidar.
Poudaril je, da je letošnji največji projekt občine izgradnja kanalizacijskega sistema, za katerega so lani in letos namenili milijon evrov proračunskih sredstev. Ob trasi kanalizacije je obnovljena vodovodna napeljava, povsod so stare azbestne cevi zamenjane, kar je stalo 150 tisoč evrov, 350 tisoč evrov pa je prispevek Občine Polzela pri gradnji prizidka k centralni čistilni napravi v Kasazah. Letos sta bila zgrajena dva odseka, ki sta omogočila priključitev novega stanovanjskega bloka in stanovanjskih objektov ob trasi na javno kanalizacijo, do leta 2012 pa naj bi se nanjo priključila vsa gospodinjstva v naselju Polzela. Grad Komenda vidno spreminja podobo in prva faza gre h koncu. Tudi novi, 21-stanovanjski blok bo za praznik dobil prve stanovalce, od tega bodo štiri stanovanja oddana kot neprofitna domačim stanovalcem. Pomembna pa sta tudi novi most čez Strugo pri Kuharjevih in odsek nove ceste v Dobriču.
Zmaga
Andražanov
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je pripravilo tretje športne igre upokojencev Spodnje Savinjske doline, ki se jih je udeležilo 195 tekmovalcev iz 11 društev.
Tekmovali so v ruskem kegljanju, metanju krogov in pikadu ter streljanju z zračno puško. Skupno je pri moških in ženskah zmagalo Društvo upokojencev Andraž, drugo mesto je osvojilo DU Šempeter, tretje pa DU Ponikva pri Žalcu. Priznanja sta najboljšim podelila podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Emil Hedžet.	T. T.
Ustrezno pozornost posvečajo tudi izdelavi novega občinskega prostorskega načrta, ki naj bi bil sprejet še letos.
V nadaljevanju so podelili letošnja priznanja Občine Polzela. Grb občine sta prejela Konrad Brunšek za izredno življenjsko delo in dosežke na področju kulture in športa ter zadovoljevanja materialnih in duhovnih potreb soobčanov, ki so prispevali k ugledu Občine Polzela, Kulturno-umetniško društvo Polzela za 110 let aktivnega delovanja ter izjemne dosežke v kulturi na umetniškem in kulturno organizacijskem področju, ki so prispevali k ugledu Občine Polzela, plakete občine pa
Planinsko društvo Polzela za 50 let aktivnega delovanja ter uspešno razvijanje množičnega planinstva in drugih oblik planinske dejavnosti v občini, Alenka Žnidar za vestno in predano delo v Turističnem društvu Občine Polzela ter pomemben prispevek k razvoju in promociji občine, Gobarsko mikološko društvo Polzela za aktivno, prizadevno in uspešno delovanje na področju gobarstva ter prispevek k družbenemu utripu v občini in Avgust Palir za dolgoletno in uspešno delo v borčevski organizaciji. Slavnostno sejo je s kulturnim programom obogatila tolkalna skupina Šus iz Žalca.	T. Tavčar
Iskrene čestite ob 11. občinskem prazniku izrekam vsem občankam in občanom Občine Polzela z željo, da se tudi letos srečamo na prireditvah, ki nas združujejo in nam lepšajo dni.
Ljubo Žnidar, župan
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2009
Sreda, 30. 9. 2009, ob 16.00	ODPRTJE CESTE ČREMOŽNIK-MEKLAV domačija Čremožnik v Dobriču
Četrtek, 1.10. 2009, ob 15.00	ODPRTJE STANOVANJSKEGA BLOKA NA POLZELI pred stan. blokom na Polzeli
ob 19.00	VEČER, POSVEČEN PAULU PARINU, Mala dvorana Kulturnega doma Polzela
Petek, 2. 10. 2009, ob 13.00	POLOŽITEV VENCA K SPOMENIKU ŽRTEV NOV IN TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB, Spomenik žrtev NOB
ob 15.00	ODPRTJE MOSTU ČEZ STRUGO »PRI KUHARJEVIH«, most čez Strugo »pri Kuharjevih«
Sobota, 3. 10. 2009, ob 9.00	KONJENICA PO POTEH OBČINE, pričetek v Novem Kloštru
ob 9.00	DRUŽABNO SREČANJE »ŠKRATI, KI STE FIT, NA GORI OLJKI MORATE BIT «, Gora Olika
Nedelja, 4. 10. 2009, ob 9.00	MAŠA ZA MIR IN BLAGOR V OBČINI, cerkev sv. Marjete na Polzeli
Sreda, 7.10. 2009, ob 19.00	OPAZOVANJE ZVEZDNEGA NEBA S TELESKOPOM V LETU ASTRONOMIA. Gora Olika
Petek, 9. 10. 2009, ob 18.00	ODPRTJE 19. LIKOVNE RAZSTAVE, mala dvorana Kulturnega doma Polzela
Nedelja, 11.10. 2009, ob 8.00 ob 10.30	21. POHOD PO POTEH ANDRAŽA, zbirališče na Športnem igrišču Andraž SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH, cerkev sv. Marjete na Polzeli
Sreda, 14.10. 2009, ob 15.00	ODPRTJE PRIMARNEGA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA POLZELA, Razbremenilni obiekt Polzela
Sobota, 17. 10. 2009, od 9.00 do 16.00	ZBIRALNA AKCIJA - PAR JESENI, prostori Karitas Polzela
ob 9.00	POHOD TREH GENERACIJ, zbirališče pred občinsko stavbo
ob 14.00	23. KOSTANJEVA SOBOTA NA GORI OLJKI, Gora Oljka
ob 19.30	KONCERT TAMBURAŠKEGA ZBORA POLZELA, Kulturni dom Polzela	
VLJUDNO VABLJENI!	OBČINA POLZELA, ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR
OBČINA
POLZELA
Šesto evrov je premalo
Ministrica tudi pri žalskih policistih
Dr. Mateja Kožuh Novak: »Pričakujem, da bo premier Pahor uresničil svoje predvolilne obljube in zaščitil najrevnejše.«
Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje in Občina Žalec sta pri Dvorcu Novo Celje pripravila srečanje upokojencev iz 32 občin, v katerih deluje 72 društev, ki skupaj štejejo kar 27 tisoč upokojencev. Srečanja se je udeležilo kakih 1500 upokojencev in drugih gostov.
Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik PZDU Celje Emil Hedžet, v imenu gostiteljice, Občine Žalec, pa župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da namenjajo v njihovi občini veliko pozornost krepitvi
Vse več pomoči potrebnih
Z enega od sestankov OZ RK Žalec, ki ga od letos dalje vodi Olga Hočevar (stoji)
Recesija, z njo pa vse večje število brezposelnih, je socialno stisko ljudi še povečala. Na Območnem združenju RK Žalec, ki ga od letos vodi Olga Hočevar, se trudijo zagotoviti pomoč prav vsem, ki jo resnično potrebuje. Seveda pa lahko pomagajo le toliko, kot imajo oziroma koliko dobijo od dobrih ljudi, sponzorjev, države, Evrope... O tem, koliko paketov s hrano, pralnega praška, hrane iz zalog EU in drugega so letos že razdelili, pa tudi o drugih aktivnostih, smo se pogovarjali s sekretarko OZ RK Žalec Majdo Pilih.
V Območnem združenju RK Žalec so v prvem poletju letošnjega leta izdali 749 paketov s hrano in 552 kg pralnega praška pomoči potrebnim. Z intervencijskih zalog EU pa so razdelili 4098 kg riža, 6817 kg sladkorja, 23.0001 mleka, 4591 kg testenin in 5446 kg moke. V tem mesecu so razdelili tudi 400 paketov iz sredstev Vlade RS. K vsemu temu so dodali še higienske pakete v vrednosti 2500 evrov, ki so jih sestavili iz sredstev donacije Mercator-
ja. Pakete so prejele predvsem tiste socialno šibke družine, ki imajo šoloobvezne otroke. Majda Pilih nam je v zvezi s hrano še povedala, da naj bi naslednjo delitev z intervencijskih zalog EU opravili prihodnji mesec, torej oktobra. V teh dneh naj bi prejeli tudi 320 paketov iz sredstev FIHO. Na območnem združenju upajo, da bodo tudi v prihodnje prejemali pomoč vsaj v takšni količini kot do zdaj. Vsekakor pa se bojijo, da ta pomoč ne bo zadostna, če se bo število pomoči potrebnih še povečevalo.
Na območnem združenju in v krajevnih organizacijah RK se trudijo uresničevati tudi ostale naloge in aktivnosti, ki so si jih zadali v letnih programih dela oziroma so trajna oblika njihovega delovanja. Uspešno potekajo krvodajalske akcije; od načrtovanih enajstih odvzemov so jih opravili že osem. Odvzemov se je udeležilo 1182 krvodajalcev, kar je nekoliko več kot v preteklem letu. Trend preteklih let kaže upadanje krvodajalcev, pravi Majda Pilih in dodaja, da
bodo zelo veseli, če se bo krivulja obrnila navzgor.
Poleg krvodajalskih akcij so v letošnjem letu organizirali tudi sedem zdravstveno preventivnih predavanj po krajevnih organizacijah RK. Med zimskimi počitnicami so iz sredstev FIHO na letovanje poslali osem otrok, prav tako osem otrok iz socialno šibkih družin je s pomočjo donacije podjetja TUŠ letovalo na morju. S sredstvi, zbranih ob tednu Rdečega križa, so priskrbeli bone Mladinske knjige in jih razdelili otrokom za nakup šolskih potrebščin. V prihodnjih dneh pa bodo iz sredstev FIHO na letovanje na Debeli rtič poslali tudi šest starejših oseb. Aktivnosti na socialnem področju na OZ RK Žalec res ne manjka, vsekakor pa vsega tega ne bi mogli izpeljati, če ne bi bilo številnih prostovoljcev v krajevnih organizacijah RK. In prav tako široka organiziranost je nedvomno zagotovilo za uspešno zagotavljanje pomoči potrebnim tudi v prihodnje. D. Naraglav
Podjetje Simbio iz Celja je tudi letos pripravilo vsakoletno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Akcija bo potekala vse do 23. oktobra, nevarne odpadke pa bodo zbirali v 12 občinah na Celjskem.
V tem času bo na različnih lokacijah po dve uri stal poseben zabojnik, v katerega bodo občani lahko odložili odpadke, kot so akumulator-
srečanje rejniških družin Slovenije. Tudi letos izjemno dober obisk dokazuje, da rejniške družine s svojimi rejenci in drugimi člani družin potrebujejo sproščeno druženje.
Organizatorja srečanja sta Občina Žalec in Center za socialno delo Žalec, razvilo pa se je iz vsakoletnega srečanja rejniških družin z območja pristojnosti žalskega centra za socialno delo. Ko so se prvič odločili povabiti rejniške družine iz vse Slovenije, je bil odziv tako dober, da je srečanje postalo tradicionalno, vključeno v program prireditev ob prazniku Občine Žalec. Vsako leto je udeležba zelo dobra, letos je v Novo Celje prišlo več kot sedemsto rejnic in rejnikov s svojimi rejenci in tudi drugimi člani družin. Organizatorji so jim pripravili zabavne, kulturne in športne aktivnosti ter jih popeljali na ogled nekaterih turističnih znamenitosti v dolini.
Srečanje se je začelo s pozdravnimi nagovori. V imenu Občine Žalec je vsem lepa doživetja zaželela vodja Oddelka za gospodarstvo in ne-
ji, baterije, topila, barve, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva in zdravila. Od 12. do 17. oktobra bodo nevarne odpadke zbirali v Preboldu, na Polzeli, v Braslovčah, Taboru in na Vranskem, od 19. do 23. oktobra pa v Žalcu. Natančen urnik z lokacijami zabojnika so občani dobili v poštne nabiralnike.	T. T.
Nevarni odpadki
Množičen obisk dokazuje, da rejniške družine potrebujejo takšne oblike druženja
gospodarstvo Nataša Gaber Sivka, v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je zbranim spregovorila vodja razvojnega sektorja za družino na Direktoratu za družino Lea Javornik Novak. Med drugim je povedala, da je rejništvo koncept, ki ga druge evropske države v taki obliki ne poznajo. V Sloveniji je osemsto rejniških družin, sedemsto jih ima nameščene otroke. Skupaj je otrok v rejništvu 1.170, večinoma pa so nameščeni blizu staršev, saj je temeljni cilj ohranjati stike in omogočiti vrnitev otroka v matično družino, ko se razmere uredijo. V kratkem bo nov zakon o rejništvu prinesel dve občutni spremembi, je povedala Lea Javornik Novak. O namestitvi otroka v rejništvo bo po novem odločalo sodišče, le v kriznih razmerah centri za socialno delo. Druga novost pa bo ta, da bodo starši morah plačevati preživnino za svoje otroke v rejništvu, s čimer se bodo ves čas zavedali, da so otroci njihova odgovornost. Plačevanje je bilo sicer določeno že zdaj, vendar v zakonu ni bilo natančno opredeljeno in se ni dosledno izvajalo. Na območju Upravne enote Žalec je dvajset rejniških družin, v rejništvo pa je nameščenih trenutno dvaindvajset otrok.
Že stalni udeleženec srečanja rejniških družin je namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič. Kot je povedal, njihov urad pokriva tudi spoštovanje pravice otrok, dokler otroci ne dobijo svojega varuha. S področja rejništva urad varuha ne dobi veliko pobud za pomoč, kar je morda pokazatelj, da rejenci ne vedo, da jim lahko pri iskanju rešitve njihovega problema pomaga tudi Urad varuha človekovih pravic. Prav zato urad sodeluje na tem srečanju, kajti tudi preko njega lahko otroci ah rejniške družine rešijo kakšno težavo.
Vsako leto pri organizaciji srečanja rejniških družin sodeluje podjetje Novem Car Interior Design. Kot je povedal direktor Matjaž Omladič, so v teh kriznih časih mnoge vrednote in čut za sočloveka pozabljene, v podjetju Novem pa jih razvijajo ne le v poslovnem, ampak tudi širšem okolju.
Tudi letošnje srečanje je izpolnilo vsa pričakovanja. Odrasli se sicer niso mogli povsem izogniti pogovorom o težavah, ki spremljajo rejniške družine, kljub temu pa je bilo veselja in sklepanja prijateljstev na pretek, pa tudi obljub, da se prihodnje leto ponovno srečajo v Novem Celju.	K. R.
Dan za optimizem in prijateljstva
Od leve proti desni Emil Hedžet, dr. Mateja Kožuh Novak, Lojze Posedel, Janja Romih ...
Pri Dvorcu Novo Celje je zadnji petek v avgustu potekalo že šesto vseslovensko
medgeneracijskega sožitja in sodelovanja. Slavnostna govornica je bila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, dr. Mateja Kožuh Novak, ki je upokojence pozvala, da še naprej zbirajo pooblastila za izredno skupščino Vzajemne, na kateri nameravajo zamenjati nadzorni svet. Odločno je tudi proti ukrepom vlade, ki v svojih protikriznih ukrepih namerava ustanoviti rast pokojnin in socialnih transferjev. »Kdor dobi manj kot 600 evrov za polno delavno dobo, je premalo,« je med drugim povedala Kožuh Novakova. Nekaj kritičnih besed je namenila
tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ker v posebno skupino, ki pripravlja predlog pokojninske reforme, ni povabila medse nobenega strokovnjaka iz vrst upokojencev. Vodja sektorja za domsko varstvo in socialne zadeve Janja Romih je v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve govorila največ o strategiji varstva starejših do leta 2010.
Srečanje so popestrili godbeniki Godbe Zabukovica, Mešani pevski zbor DU Šempeter in otroški pevski zbor OŠ Šempeter, tenorist Andrej Bremec, ki ga je na harmoniko spremljal Viki Ašič.	T. Tavčar
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek sta v okviru rednih delovnih obiskov po policijskih upravah 11. septembra obiskala Policijsko upravo Celje. Potem sta se odpravila na ogled Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, kjer sta podprla akcijo Alkohol res ubija, nato pa sta obiskala Policijsko postajo Žalec in svoj obisk na Celjskem končala v Centru varne vožnje na Vranskem.
Ministrica in generalni direktor policije na svojih obiskih policijskih uprav in postaj želita slišati predvsem težave, s katerimi se srečujejo policisti. Ministrica je delo policistk in policistov Policijske uprave Celje ocenila kot zelo dobro, strokovno in primerno odzivno glede na obremenjenost. Predstavila je ukrepe za izbolj-
Ministrica in generalni direktor policije med žalskimi policisti
šanje dela in delovnih pogojev ter načrte za prihodnje, pogovarjali pa so se tudi o načrtovani reorganizaciji dela policije.
V žalski policijski postaji so po besedah komandirja Bena Balažiča razmere glede kadrov in delovnih pogojev podobne kot na večini drugih policijskih postaj. Sicer pa je bilo
pred kratkim nekaj kadrovskih sprememb tudi v Žalcu. Eden od treh namestnikov komandirja, Boris Verdnik, je bil premeščen v Sektor uniformirane policije Policijske uprave Celje, novi namestnik žalskega komandirja pa je Janez Kejžar, ki je nazadnje delal v Laškem.	K. R.
Gradnja zbudila obsežen fosilni plaz Nezadovoljni z izvajalcem in nadzornikom
Gradnjo bodo nadaljevali samo ob dovoljenju strokovnjakov
Cesta mimo šempetrske osnovne šole je ob začetku pouka še vedno gradbišče
Sončni vrtovi naj bi bilo naselje trinajstih vila blokov s približno 120 stanovanji v Brodeh pri Vranskem. Projekt z izdanim gradbenim dovoljenjem je kupil Gradis in začel z gradnjo, kmalu za tem pa so se začele težave. Gradnja je ustavljena, od rezultatov enoletnih raziskav terena pa bo odvisno, ali bodo Sončni vrtovi zaživeli in kaj bo z objekti nad njimi.
Sprva je kazalo, da je gradnja ob vznožju terase, na kateri je že več starejših objektov, sprožila le manjši plaz. Zemlja nad gradbiščem je namreč lani začela drseti, nekaj starejših objektov je razpokalo, od tega en gospodarski objekt danes ni več uporaben. Plazenje se je v širšem obsegu nadaljevalo konec lanskega in v začetku tega leta. Plaz sta si podrobno ogledala strokovnjaka, gradnja novih objektov je bila ustavljena, občina pa je ustanovila tudi posebno tričlansko komisijo, ki spremlja to problematiko. Pred dnevi je župan Občine Vransko Franc Sušnik v prostorih Energetike Vransko za prebivalce naselja Brode in novinarje pripravil predstavitev dosedanjih ugotovitev v zvezi s plazom in predlagane ukrepe oziroma raziskave, ki jih je zvečer potrdil občinski štab Civilne zaščite.
Strokovnjaka dr. Mihael Ribičič in Stanislav Škrabi sta predstavila svoje ugotovitve glede plazu, prav tako sta bila prisotna predstavnika investitorja - izvršni direktor Gradisa Klavdij Kovačič in vodja delovišča Jernej Mrak. Vsi so odgovarjali na vprašanja prisotnih.
Strokovnjaka za plazove sta povedala, da ima prizadeto območje zelo slabo geološko sestavo, saj gre za sivi lapor, na katerem so položene plasti bočnih sedimentov. Sivi lapor oziroma sivica se ob obilnih padavinah razmoči in postane spolzka, po njej pa so začeli drseti bočni sedimenti, zato se je plazenje od prvotnega manjšega plazu nad gradbiščem nadaljevalo v smereh, ki s samo gradnjo niso * povezane. Sledil je podrobnejši pregled terena, po katerem so po besedah dr. Mihaela Ribičiča ugotovili, da gre za velik in zelo star plaz (fosilni plaz), ki je sicer zelo počasi drsel že pred začetkom gradnje vila blokov in je globok več kot 17 metrov. Plaz ogroža enajst hiš, šest od njih je zelo ogroženih, saj so neposredno na plazu. Je kriva gradnja vila blokov?
»Ta plaz je obstajal že prej, gradnja blokov pa ga je močno intenzivirala na območju neposredno nad gradnjo. Predlagamo program raziskav. Raziskave so
bile do zdaj opravljene samo nad delom, kjer se je gradilo, zdaj pa je potrebno preiskati celotno območje, z osmimi vrtinami, globokimi 25 metrov in z drugim vzporednimi raziskavami, kot so geodetske meritve. Na osnovi tega bomo predlagali program sanacije plazu.«
Program sanacije bi bil lahko pripravljen poleti prihodnje leto, je med drugim povedal dr. Mihael Ribičič in dodal, da je mogočih več ukrepov za ublažitev drsenja plazu: zajeto meteorno vodo lahko preusmerimo s plazu. Če se hišam zgradijo kleti, bodo varnejše. Primer je nova hiša na plazu, ki je sicer zdrsela že 10 centimetrov, vendar nima razpok. Vsi drugi gradbenotehnični ukrepi so zelo dragi. Da bi izselili stanovalce iz objektov na plazu, ki so bili zgrajeni že pred leti, zaenkrat po besedah dr. Mihaela Ribičiča ni potrebno: »Plaz spada v star fosilni plaz, ki je zelo počasen. Spremljali bomo premike, ni verjetno, da bi se plaz nenadoma za meter ali dva premaknil in bi ogrozil stabilnost objektov v taki meri, da bi bili ogroženi ljudje. Če se bodo premiki zdaj nadaljevali, bomo potem ocenili glede na poškodbe na hišah, kaj je potrebno storiti, ali je potrebno izseliti ljudi ali ne. Vendar zaenkrat ne kaže, da bi bilo to potrebno.«
Ob tem je potrebno dodati, da
Na računih za komunalne storitve ali preprosteje za vodo za mesec oktober bodo že uveljavljene nove cene teh storitev v SSD, ki bodo upoštevale za dobrih 6,6 centa višjo ceno na kubični meter vode oz. vodarino, kot je bila do vključno septembra. To pa bo, preračunano na povprečno položnico, ki jo prejme denimo tričlansko gospodinjstvo v Spodnji Savinjski dolini, pomenilo nekaj manj kot za evro višji skupni znesek na položnici za mesec oktober.
Novo ceno za kubični meter vode v znesku 0,4892 evra (dosedanja cena je 0,4203 evra) je skupščina JKP Žalec s šestimi župani Spodnje Savinjske doline pravzaprav potrdila že leta 2005, a je uveljavitev takrat preprečila država, ki je lovila kriterije za vstop Slovenije v evrsko območje. Obladovanje inflacije je bil eden izmed kriterijev, nanjo pa vplivajo tudi nihanja cen osnovnih dobrin, kot so denimo komunalne storitve. Po štirih letih takrat predlagana in sprejeta cena torej vendarle stopa v veljavo, tudi s ponovno potrditvijo vseh županov.
Novost od sredine avgusta je sicer tudi nova uredba, ki pristojnost
imajo veljavna gradbena dovoljenja tako že pred časom zgrajeni objekti na plazu kot projekt vila blokov, kar kaže na pomanjkljivost zakonodaje pri izdajanju gradbenih dovoljenj na območjih plazenja. Ob tem je Stanislav Škrabi opozoril, da je zdaj lahko biti pameten, ko se je pokazala razsežnost plazu, da pa je bilo pred začetkom del res težko predvideti, za kako plazovito območje gre.
In kaj bo storil Gradis, ki je do zdaj v projekt že vložil štiri do pet milijonov evrov? Izvršni direktor Klavdij Kovačič je povedal: »Mi se bomo ravnah po vseh navodilih geologov in občine.« Priznal je, da je bil Gradis pri tej investiciji očitno zaveden s strani prejšnjega lastnika projekta.
Strokovnjaki pravijo, da se gradnja blokov lahko nadaljuje samo na ravnini oziroma da se do rezultatov raziskav in meritev pravzaprav samo zapolnijo gradbene jame, kar pomeni zgolj ureditev okolice treh do sedaj začetih blokov. Zupan Franc Sušnik je povedal, da bodo ob koncu raziskav ponovno pripravili javno predstavitev rezultatov, ki bo še posebej namenjena prebivalcem naselja Brode.
Občinski štab Civilne zaščite je, kot smo že omenili, potrdil program enoletnih raziskav na območju plazu Brode. Komisija, v kateri so dr. Mihael Ribičič, Janez Šoštar in Marija Jerman, bo izdelala elaborat pregleda obstoječe meteorne in fekalne kanalizacije na tem območju in pripravila predlog sanacije. Upravno enoto Žalec bodo z dopisom opozorili na pojav plazine na območju Brode, vse občane pa so pozvali, da vsakršne vidne znake plazenja sporočijo občinski upravi (Mariji Jerman). Občina bo tudi naročila posnetek stanja poškodb na objektih, ki so na območju plazu.	K. R.
oblikovanja cen komunalnih storitev prenaša zgolj na lokalno raven. Cene (ne le za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, tudi za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov idr.) se od zdaj oblikujejo po predpisani metodologiji, ki jo je prinesel ravno tako avgusta uveljavljeni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pravilnik prinaša nekoliko drugačno strukturo cene za komunalne storitve, kot smo jo poznali do zdaj. Poleg že do zdaj znane vodarine, ki je ovrednotena glede na količino porabe, še omrežnino, ki opredeljuje stroške javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, in stroške vodnih povračil, ki opredeljujejo različne stroške v skladu s predpisi. Kot je povedal direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, gre za zelo kompleksen pravilnik, zato bodo obračunavanje po njem uskladili postopoma, omrežnino denimo s 1. januarjem naslednjega leta, dajatve, povezane s čiščenjem, pa šele po koncu poskusnega obratovanja nove čistilne naprave v Kasazah, ki bo začela obratovati predvidoma februarja.
Na nezadovoljstvo pri izgradnji kanalizacije v okviru projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter varovanja vodnih virov na povodju Savinje sta na novinarski konferenci v Šempetru 19. septembra opozorila župan Lojze Posedel in vodja projekta Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja (Občina Žalec je nosilka projekta, vanj pa so v SSD poleg Žalca vključene tudi občine Braslovče, Polzela in Prebold). Da je srečanje potekalo ravno na dvorišču šempetrske osnovne šole ob prisotnosti dvajsetih krajanov, ni bilo naključje, saj ravno v Šempetru potekajo dela najpočasneje.
Spomnimo, v štirih občinah SSD gre znotraj projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkih voda ter varovanja vodnih virov na povodju Savinje za gradnjo 28,8 kilometra primarnih sistemov, 11 črpališč in drugih objektov v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov. Del finančnih sredstev pa poleg spodnjesavinjskih občin zagotavljata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in ministrstvo za okolje.
V štirih občinah Spodnje Savinjske doline, Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold, so sicer že spomladi začeli opozarjati na probleme pri izgradnji kanalizacije v okviru tega projekta. Odgovorni na občinah so vpeljali tako imenovane »krizne« sestanke, na katerih so poskušali z izvajalcem in nadzornikom doseči boljšo izvedbo projekta. "Na začetku so se pokazale velike težave glede kakovosti dela podizvajalcev, kakovosti
»Cena storitve je v bistvu raz-deljana na fiksni in variabilni del. Zaradi tega bo vpliv dviga cen za različne porabnike pitne vode različen. Za porabnike z večjo porabo bo dvig cene manjši, za porabnike z manjšo porabo (np. vikendaši) pa večji. Na to vpliva predvsem uvedba omrežnine, ki je fiksni strošek uporabnika in je neodvisen od porabljenih količin. Omrežnina predstavlja pokrivanje stroškov za uporabo infrastrukture, na katero so uporabniki priključeni. Pravilnik skozi dimenzije vodomera določa osnovni standard oskrbe in posebej še obračunavanje prekomerne porabe pitne vode,« je dodatno pojasnil Matjaž Zakonjšek, ki sicer popravek cen vodarine od oktobra utemeljuje tudi z znatnimi vložki v komunalno infrastrukturo v Spodnji Savinjski dolini v zadnjih letih in se pravzaprav zaokrožuje v enem delu letos (izgradnja primarne kanalizacije po štirih občinah, Žalec, Braslovče, Prebold, Požela), z zagonom čistilne naprave v Kasazah pa v naslednjem letu (kjer sodelujeta poleg omenjenih štirih občin tudi občini Vransko in Tabor), o čemer redno poročamo tudi v našem časopisu.	L. K.
vgrajenega materiala, slabše projektne dokumentacije, na kar smo intenzivno opozarjali na teh sestankih," je dejal žalski župan Lojze Posedel na novinarski konferenci v Šempetru. Ravno cesta mimo šempetrske osnovne šole je ob začetku pouka še vedno gradbišče. Kot je pojasnil Posedel, se s podobnimi težavami srečujejo po vseh občinah, ki so vključene v projekt. Zaradi slabo opravljenega dela so na gradbiščih že odkopavali nekakovostne jaške in jih nadomestili z novimi, zamenjali so ekipe podizvajalcev. Sicer pa je razkopana vsa dolina, znotraj žalske občine največ krajevne skupnosti Griže, Liboje in Šempeter.
Lojze Posedel je bil na novinarski konferenci, na kateri se je zbralo kar nekaj razočaranih krajanov, pa tudi predsednika KS Griže Ivi Krašovc in Šempeter Silvo Udrih, precej kritičen do izvajalcev del, Vegrada s kooperanti, in do nadzornika družbe DDC, družbe za svetovanje in inženiring iz Ljubljane. »Razlog je velika jeza ali vsaj nezadovoljstvo v teh krajevnih skupnostih, problemi, nenormalni zaostanki pri delu pa so povsod enaki,« je povedal Lojze Posedel. Velenjski Vegrad je bil izbran na razpisu kot najugodnejši, glede na njegove težave, ki jih ima v času neugodne gospodarske situacije, torej neplačevanja podizvajalcem, pa je žalska občina problem skušala rešiti z neposrednimi plačili podizvajalcem. Pro-
blem je tudi, ker zaradi slabega plačevanje in ugleda pri resnih izvajalcih za Vegrad pogosto delajo nezanesljivi in nekakovostni izvajalci.
Zatajil pa je tudi nadzor, je mnenja Posedel, za katerega so ravno tako na javnem razpisu izbrali ljubljansko družbo DDC, ki naj bi za svoje delo prejela 300 tisoč evrov. V podjetju so že večkrat zamenjali odgovornega človeka za nadzor in so bili izvajalci na terenu večkrat brez nadzornika. Zato je Občina Žalec kot nosilka projekta zaradi pomembnosti projekta imenovala svojega nadzornika, in sicer Stojana Praprotnika, ki je po terenu večkrat opozarjal izvajalce na slabo kakovost dela in materialov, ki jih vgrajujejo, da je na gradbiščih premalo ljudi, da se nič ne dogaja, da so ceste neprevozne.
Rok za dokončanje del je januarja prihodnje leto, kar je pravzaprav še vedno dosegljiv rok, je povedal Lojze Posedel, ki je na novinarski konferenci želel ta pojasnila sporočiti tudi nezadovoljnim krajanom, ki svojo kritiko naslavljajo na Občino Žalec.
Vendar pa občine skrbi, da je lahko jesensko vreme neprimerno za izvajanje gradbenih del in polaganje asfalta in če temu prištejemo še dosedanje težave, je lahko tudi ta rok kaj hitro ogrožen. Kot je še dejal Posedel, bodo poročilo o težavah pri projektu poslali tudi ministrstvu za okolje in prostor. L. K.,
Za komentar smo prosili glavnega direktorja družbe DDC, družbe za svetovanje in inženiring iz Ljubljane, Ljuba Žnidarja, kot odgovorno osebo podjetja, ki je bil na tem projektu izbran za nadzornika:
»DDC opravlja svoje delo korektno, pravočasno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi. Dejstvo je, da so vse težave posledica neizpolnjevanja pogodbenih obvez izvajalca. Potrebno je razmejiti obveznost, pristojnost in odgovornost na eni strani izvajalca in na drugi nadzornika. Napačno je razmišljati in pričakovati, da bo nadzornik reševal težave izvajalca, ki jih ni malo. Ker izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, so potrebni krizni sestanki. Pisno smo podali predlog za prekinitev pogodbe z izvajalcem, vendar se naročnik za to ni odločil. Ogromno je težav s kakovostjo materiala. Vgrajeval se je nedovoljen material, ki ni bil v skladu z dokumentacijo, in to ni stvar nadzora, vendar je zadeva zrela za kriminaliste. Problem se nanaša na kanalizacijske jaške, ki jih je bilo treba zamenjati. Morda pa bi bilo z njimi treba zamenjati še koga, saj bi bilo zdravo vedeti, kdo je bil dobavitelj teh jaškov in s čigavim blagoslovom. Najbolj kritičen pa sem do roka izvedbe del, s katerim se krepko zamuja in povzroča nezadovoljstvo občanov. Poudarjam, da je rok dokončanja del, ki je januarja 2010, še vedno mogoče izpolniti, toda z drugačno dinamiko izvajalca del.«
Za slab evro višje položnice
Ob sezonski letos zagotovo tudi pandemska gripa
Valerija Pukl
Sredi letošnjega poletja so se tudi v Sloveniji pojavile prve okužbe z virusom nove oziroma pandemske gripe, ki je po svetu zaokrožil prvič. Skoraj vsi slovenski bolniki so se okužili na potovanju v tujini. Kot so pričakovali strokovnjaki, pa je nova gripa izbruhnila tudi med šolarji, prvič v drugem tednu šolskega leta na Osnovni šoli Polzela.
Prvi primer številčnejše okužbe je poleg panike pri nekaterih starših in silovitega odziva medijev odprl kar nekaj vprašanj v zvezi z obveščanjem javnosti, seveda pa tudi o sami novi gripi, o ukrepih za preprečevanje okužb, o tem, ali bi bilo potrebno šolo zapreti. O gripi so sicer vsa gospodinjstva prejela zloženke z navodili, prav tako so pristojna ministrstva in službe izdala navodila za vzgojno-izobraževalne in druge ustanove. A konkreten pojav je vse kaj drugega kot možnost pojava.
Mnogi starši so o pojavu nove gripe na polzelski šoli izvedeli šele iz medijev, te pa ni obvestil zavod za zdravstveno varstvo, ampak so mediji dobili prve namige od posameznih staršev. Vendar pa sta bili nato vodja epidemiološkega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza in ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl ves čas na voljo za informacije, kar je zagotovo vplivalo na umiritev razburjenja. Šola sama sicer ni pristojna dajati informacij, ampak o vseh ukrepih in obveščanju odločajo pristojne zdravstvene službe. Šola je zaradi pojava nove gripe prej kot običajno sklicala prve roditeljske sestanke tako za starše učencev kot otrok v vrtcu. Roditeljski sestanki so bili dobro obiskani, čeprav so se nekateri bali, da bi se prav na roditeljskem sestanku lahko okužili z virusom nove gripe.
Kronologija izbruha
Staršem je na roditeljskih sestankih znake okužbe s pan-demsko gripo, pričakovan potek bolezni, možnost okužbe, ukrepe za preprečevanje okužbe, mogoče zaplete in vse drugo predstavila dr. Alenka Trop Skaza, kar je objavljeno tudi na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja in ministrstva za zdravje. Na prvem roditeljskem sestanku sta poleg ravnateljice Valerije Pukl staršem spregovorili tudi razredničarki petih razredov Bolezen se je namreč pojavila v
5.	a-razredu, starši pa so veči-
noma z odobravanjem in celo s ploskanjem izrazili zadovoljstvo nad ravnanjem šole, čeprav je bilo slišati tudi nekaj kritičnih pripomb, da jih šola ni ustrezno in pravočasno obvestila o pojavu pandemske gripe.
Dr. Alenka Trop Skaza je zato predstavila časovni potek dogodkov. Polzelska pediatrinja je v petek, II. septembra, zjutraj Zavod za zdravstveno varstvo Celje obvestila, da je prejšnji dan pregledala nekaj otrok iz istega razreda z enakimi simptomi, ki bi lahko kazali na pandemsko gripo, zato jim je odvzela bris. En bris so v petek takoj odpeljali v referenčni laboratorij v Ljubljano. Potrditev prvega vzorca kot pozitivnega je prišla isti dan ob
18.	uri, ko je bilo znano, da je do takrat obolelo deset otrok s podobnimi simptomi. Pediatrinja je v petek odvzela še štiri brise in za te je potrditev iz referenčnega laboratorija prišla v ponedeljek ob 17. uri. Do srede, 16. septembra, ko je bil prvi roditeljski sestanek, je polzelska zdravnica povedala, da je s simptomi, podobnimi gripi, obravnavala od 50 do 60 otrok. Vendar pa je potrebno ob tem poudariti, da se jemanje brisov več ne izvaja, ko je potrjenih začetnih nekaj primerov nove gripe. Takšna je doktrina pri tej bolezni, je povedala dr. Alenka Trop Skaza. Z osnovnega laboratorijskega pregleda krvi je mogoče ugotoviti, ali je bolezen virusnega ali bakterijskega izvora, ali gre za običajno ali pandemsko gripo pa brez brisa ni mogoče potrditi. Diagnoza se torej postavi na osnovi simptomov.
V ponedeljek popoldne je bila prvič po lokalnem mediju objavljena informacija o pojavu nove gripe oziroma o enem potrjenem primeru. V torek je pri pouku manjkalo 75 otrok, v sredo pa že 147 učenk in učencev, v vrtcu pa kar 116 od skupaj 218 otrok. V četrtek ni bilo pri pouku 168 otrok, v vrtcu še vedno 116, dan pozneje še vedno 168 učencev. Zboleli sta tudi dve učiteljici, ena je šla k zdravniku, druga ne. Vendar pa vsi omenjeni otroci niso zboleli, mnoge so starši obdržali doma v strahu, da bi v šoli ali vrtcu prišli v stik z okužbo.
In kako je bilo z obveščanjem staršev? Po petkovi potrditvi prvega primera pandemske gripe je Zavod za zdravstveno varstvo Celje v ponedeljek zjutraj obvestil šolo o vseh dodatnih ukrepih. Šola je pripravila okrožnico, ki so jo vsem učencem prebrali in tudi podrobneje pojasnili razredniki. Starši so bili tako o pojavu nove gripe najprej obveščeni preko otrok. Nekateri starši so menili, da bi morali takoj dobiti pisna obvestila, drugim pa se je zdel način obveščanja ustrezen.
Učenci in učitelji so za preprečevanje širjenja okužbe še poostrili umivanje rok, ena čistilka je ves čas v službi tudi dopoldne in razkužuje kljuke in druge površine, razredi se pogosto zračijo, da v zraku ne bi prišlo do
V ponedeljek, teden dni po izbruhu nove gripe in po vseh treh roditeljskih sestankih, je na Osnovni šoli Polzela pri pouku manjkalo le 55 otrok, v vrtcu pa 45, kar je po besedah ravnateljice Valerije Pukl normalno stanje, saj so manjkajoči iz različnih razredov. Do
21.	septembra so tako evidentirali 8 učencev s potrjeno novo gripo, od teh se jih je tega dne vrnilo v šolske klopi že 7. Na delo sta se vrnili tudi dve učiteljici. Prejšnji ponedeljek sta manjkali le ena pomočnica vzgojiteljice v vrtcu in ena učiteljica v šoli, ki sta imeli znake nove gripe.
kritične koncentracije virusov. Ob tem je dr. Alenka Trop Skaza starše opozorila, da prepih običajno sploh ni razlog za obolenje oziroma prehlad, kot zmotno mislimo, ampak gre za okužbo, zračenje pa je zelo primeren ukrep za preprečevanje okužb. Poudarila pa je, da morajo biti otroci primerno oblečeni.
Tako v medijih kot tudi pri nekaterih starših je bilo slišati mnenje, da bi morala šola zaradi gripe zapreti vrata, da tako priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija. »Vsaka država sama oceni, kdaj je takšen ukrep ustrezen, še piše v omenjenem priporočilu,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza in dodala, da zadrževanje zdravih otrok doma ni smiselno. Sezona prehladnih in gripoznih obolenj se je namreč šele začela. Če bi zaprli šolo, naj bi bili zdravi otroci doma kar dva ali celo tri mesece? Ob tem veliko otrok ne more biti samih doma, kar pomeni, da zaradi varstva zdravih otrok velik del delovno aktivne populacije ne bi prihajal v službo. Prav tako socialni stiki z zaprtjem šole ne bi bili preprečeni, saj bi se otroci lahko okužili na igriščih, v trgovskih centrih in drugod. Dejstvo je tudi, da o zaprtju šole lahko odloča le ministrstvo za šolstvo in šport.
Nekateri polzelski učenci so prišli v šolo z zaščitnimi maskami, katerih nakup se je v polzelski lekarni zelo povečal. Vendar so maske koristne le ob stiku z obolelo osebo, in še to le približno eno uro, potem pa postanejo same vir okužb, je poudarila dr. Alenka Trop Skaza. Tudi v preteklih letih je sezonska gripa ponekod skoraj izpraznila šole, vendar takšnega strahu ni bilo kot pri pojavu nove gripe. »Ker je virus nov, je vsa populacija za ta virus neimuna. Zato se pričakuje, da bo v primerjavi s siceršnjo obolevnostjo s sezonsko gripo število bolnikov večje. Dosedanje izkušnje z bolniki, pri katerih je bila diagnosticirana nova gripa, pa kažejo, da je klinična slika takšna, kot pri običajni sezonski gripi, in tudi vsi do zdaj prepoznani bolniki v Sloveniji so okrevali v domačem okolju, nihče ni bil napoten na bolnišnično zdravljenje.«
Vsi moramo vedeti
Virus gripe se širi s človeka na človeka preko kužnih kapljic, ki nastajajo ob glasnem govorjenju, kihanju in kašljanju. Kužne kapljice ne sežejo več kot en meter od bolnika, vendar pa padejo na bližnje predmete v okolici in jih onesnažijo. Tako se okužba prenaša tudi s stikom s temi predmeti, največkrat preko rok. V nekaj urah virus gripe sicer propade, kako hitro, pa je odvisno od površine, vlažnosti in temperature okolice. Večinoma je bolj občutljiv na vročino kot na mraz, zato so pogoji širjenja v tem času za virus gripe ugodnejši. Ko virusi zaidejo preko kapljic ali večinoma okuženih rok v usta, nosno sluznico ali v očesno sluznico, posameznik zboli, kar pa je odvisno tudi od splošne imunske odpornosti.
Znaki okužbe z novo gripo so podobni znakom običajne gripe: povišana telesna temperatura (37,8 stopinj Celzija ali več), kašelj, boleče grlo, zamašen nos, bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost, nekateri bolniki lahko imajo tudi drisko ah bruhajo. Ob prvem znaku mora otrok ostati doma oziroma ne sme v šolo ali vrtec. Če se pojavijo simptomi v šoli, otroka izolirajo v posebnem prostoru in obvestijo starše, naj pridejo ponj.
Oboleli otroci in odrasli se zdravijo doma. Bolnik naj se tudi doma izogiba zelo tesnim stikom z drugimi ljudmi. Doma mora biti sedem dni (kar sicer velja tudi za sezonsko gripo), če pa bolezenski znaki ne izginejo povsem, mora ta čas podaljšati. O jemanju protivirusnih zdravil in drugih zdravil, ki lajšajo spremljajoče znake gripe, naj se s svojim izbranim zdravnikom posvetujejo po telefonu. Potrebno je veliko počitka, pitja vode, čaja in drugih toplih ali hladnih napitkov.
Pogosto umivanje rok je naj-učinkovitejša zaščita, zlasti po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju onesnaženih površin. Roke si z milom temeljito umivamo vsaj 20 sekund in nato speremo s toplo vodo, roke obrišemo in nato z brisačo zapremo pipo. Če ni možnosti umivanja rok, uporabimo robčke z alkoholnim razkužilom ali razkužilo za roke. Tako za robce kot brisače velja, da so za preprečevanje nadaljnjih okužb najprimernejši papirni oziroma za enkratno uporabo. V bolnikovi sobi mora biti tudi pripravljena plastična vreča za že uporabljene robce in maske. Ob tem ne bo odveč tudi pojasnilo, da posteljnine, jedilnega pribora in posode v pralnem oziroma pomivalnem stroju ni potrebno ločevati oziroma jih prati posebej, prav tako so dovolj običajni pralni praški in druga čistila.
Starši so na roditeljskih sestankih poleg pisnih osnovnih navodil dobili še posebej navedene znake pri otrocih in odraslih, ki kažejo na poslabšanje bolezni, ki zahteva takojšnjo
zdravniško pomoč. Pri otrocih so ti znaki: hitro, težko ali neredno dihanje, modro ali vijolično obarvane ustnice, piski ob dihanju, telesna temperatura, višja
Za preprečevanje številnih okužb, tako gripe in prehladnih obolenj, sta zelo pomembna temeljito in redno umivanje rok ter tako imenovana higiena kašlja. To pomeni, da kašljamo ali kihamo v robec (seveda na umazan) ali pa v ramo. Ram se namreč z rokami ne dotikamo in tako ne prenašamo z rokami okužbe naprej. Tudi otroke učimo, da se z rokami po nepotrebnem oziroma zgolj iz navade ne dotikajo ust, nosu in oči.
od 39 stopinj Celzija, pogosto bruhanje, omotičnost, redko uriniranje, zmedenost, zaspanost in neodzivnost, pri odraslih pa še hude bolečine v prsih, iz-kašljevanje gnoja ali krvave sluzi ter temno obarvan urin.
Gripa je virusna okužba, proti kateri antibiotiki ne delujejo. Se pa gripi pogosto pridruži bakterijsko obolenje (vnetje srednjega ušesa, obnosnih votlin, pljučnica), pri čemer pa je potrebno zdravljenje z antibiotiki, seveda zgolj tistimi, ki jih v konkretnem primeru predpiše zdravnik. Sredstva za nižanje telesne temperature se začnejo uporabljati, ko je ta višja od 38 stopinj Celzija. Ob tem zdravniki posebej opozarjajo, da aspirina oziroma acetilsalicilne kisline otroci, mlajši od 8 let, ne smejo jemati zaradi možnih zapletov (pojav Reyevega sindroma). Za lajšanje kašlja pri majhnih otrocih sirup ne bo pomagal, zdravniki bolj svetujejo vlažilne inhalacije, za lažje dihanje ob hudem nahodu pa so primerne kapljice za nos, ki zmanjšujejo količino izločene sluzi in oteklino nosne sluznice.
Protivirusna zdravila se dobijo le na zdravniški recept, večina obolelih za pandemsko gripo pa . jih ne potrebuje, saj bo njihov imunski sistem uspešno obvladal okužbo z novim virusom. Bolnik, ki je prebolel novo gripo, je za eno sezono zagotovo varen pred ponovno okužbo, je povedala dr. Alenka Trop Skaza, ali je ta imunost daljša, pa zaenkrat še ni znano.
Cepljenje za sezonsko gripo se je že začelo. Čeprav zagotavlja le zaščito pred okužbo z običajno sezonsko gripo, ga zdravstveni delavci kljub vsemu priporočajo. Dejstvo je namreč, da tudi navadna gripa zaradi različnih zaple-
tov lahko povzroči smrt bolnika. Cepljenje proti novi gripi pa bo po načrtu ministrstva za zdravje najprej potekalo pri tistih ljudeh, ki so za delovanje družbe zelo potrebni, šele nato pri širši populaciji, je povedala dr. Alenka Trop Skaza.
Starši večinoma zaupajo šoli
Starši so na roditeljskih sestankih prejeli tudi vprašalnik, ki naj bi ga izpolnili v primeru obolelosti otroka in ga pozneje vrnili v šolo, s tako zbranimi podatki pa bo Zavod za zdravstveno varstvo dobil bazo podatkov o pojavljanju in klinični sliki bolezni. Vprašalnik sprašuje tudi o podatku, če je poleg otroka zbolel kdo v istem gospodinjstvu. Večinoma se to naj ne bi zgodilo, gre pa za neuradne podatke šole, kolikor so starši prostovoljno povedali ravnateljici ali razrednikom. Starši namreč zaradi varstva osebnih podatkov niso dolžni dajati podatkov ne o samem poteku bolezni, o drugih obolelih, celo o tem ne, zakaj otrok ni prišel v šolo. Dolžni so javiti samo to, da ga ne bo.
Ravnateljica Valerija Pukl je bila zadovoljna zaradi izredno dobrega obiska staršev roditeljskih sestankov, pa tudi zaradi zaupanja staršev, da je šola naredila vse, kar je bilo potrebno za preprečevanje širjenja okužbe: »V šoli nismo ustvarjali panike, v kolektivu smo vsi delovali enotno in pomirjevalno, učitelji so navodila in ukrepe vzeli zelo resno.«	K. Rozman
"Virus lahko omejimo, ne da pa se ga ustaviti,“ so v skupni izjavi poudarili ministrstvi za šolstvo in zdravje ter Inštitut za varovanje zdravja. Obolel otrok naj ostane doma, zdrav pa naj gre v šolo, sicer bo trpelo izobraževanje, kar pa ni smiselno, menijo na obeh ministrstvih in inštitutu. "V prihodnje bodo regionalni epidemiologi po prejemu obvestila o pojavu povečanega števila obolelih otrok v vzgoj-no-izobraževalnih zavodih obvestili šolskega zdravnika, pediatra ali družinskega zdravnika. Ta bo bris odvzel le pri enem ali dveh otrocih, ki kažeta znake okužbe na gripo. Če se bo laboratorijsko potrdila prisotnost pandemskega virusa, bodo izbrani zdravniki ostale obolele otroke, ki imajo podobne bolezenske znake, obravnavali kot da prebolevajo gripo,“ so še sporočili iz omenjenih institucij.
Anketa
Panika zaradi gripe ob preventivi ni potrebna
prenašanje virusa. Roke
Del udeležencev okrogle mize
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je v dvorani gasilskega doma v Žalcu pripravilo okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki govorili na temo stare, znane bolezni v novi preobleki. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Viktorija Rehar, v imenu direktorata za javno zdravje pa je zbranim spregovorila Janja Križman.
Pogovor je vodil dr. Marko Vudrag, ki je v uvodu predstavil epidemiološki vidik nove gripe,
vič:	»Ob
pojavu te gripe, vesteh, da zanjo ljudje po svetu tudi umiraj o, da se nezadržno širi in da ji tudi v Sloveniji ne bo moč ubežati, se je v marsikoga naselil pritajen strah. Zdaj, ko vemo, da gre za blažjo obliko tovrstne gripe in da se oboleli večinoma hitro pozdravijo, je ta strah zagotovo mnogo manjši ali pa ga sploh ni. Zase lahko rečem, da takšnega strahu nikoli nisem občutila, vsekakor pa opozorila Svetovne zdravstvene organizacije in ostalih inštitucij za varovanje zdravja jemljem resno. To pomeni, da je potrebno skrbeti za ustrezne zdravstvene ukrepe in se prilagajati trenutni situaciji. Če se bo izkazalo za priporočeno in potrebno, bom pri svojem delu uporabljala zaščitno masko in rokavice. Sicer pa brez pretirane panike.«
Ines Grgič: »Strah me ni, vendar pa vseeno človek ne more biti povsem ravnodušen, še posebno ne zdaj, ko se je tovrstna gripa pojavila povsem v naši bližini. Ker vemo, da se ta virus lahko hitro razširi, je zato vredno upoštevati navodila, ki so bila dana v javnost za preprečevanje okužbe in širjenja virusa. Informacije so dobrodošle, v tem primeru pa imam občutek, da se vse skupaj preveč potencira in s tem tudi po nepotrebnem straši ljudi. Mislim, da pretirana panika ni potrebna, saj se je izkazalo, da ta gripa ni kaj bistveno drugačna kot sezonska, običajna gripa. Vsekakor pa ni prijetno biti bolan, še posebno težko je, če
so v družini majhni otroci.
Upam, da bomo tudi to gripo uspeli ukrotiti in da ne bo povzročila hujših posledic.«
Zofija Jagrič: »Sem že v takšnih letih, da sem preživela že marsikaj in zato me ni prav nič strah.
Vsekakor pa ni prijetno biti bolan, saj je že običajen prehlad dokaj zoprna zadeva, še posebno za nas starejše. Srčno upam, da ta gripa ne bo povzročila pretiranih težav in posledic. V preteklosti smo imeli že vrsto najrazličnejših virusnih obolenj in smo jih nekako uspešno premagali. Upam, da bo tako tudi zdaj. Brez dvoma pa je potrebno upoštevati navodila zdravstva v zvezi s tem in se po njih tudi ravnati. Sama se ravnam tako že ves čas in ne le zdaj, uporabljam pa tudi razkužilo in vedno, ko pridem domov iz trgovine ali od kod drugod, si temeljito umijem roke z vodo in milom ter si jih nato še razkužim.«
Jožica Novak: »Odkar se je ta gripa pojavila v naši neposredni bližini, je nedvomno strah, da bi se okužil in zbolel za to gripo, bistveno večji. Res pa je tudi, da se je med tem časom tudi izkazalo, da ta gripa ni tako nevarna, kot so govorili na začetku, ko se je pojavila in ko naj bi zaradi nje umrlo že precej ljudi. Sama se vsako leto cepim proti sezon-
o kliničnih značilnostih te bolezni je zbranim spregovorila dr. Janja Blatnik, mikrobiološke lastnosti virusa nove gripe je predstavila dr. Tjaša Žohar Čretnik, Mojca Dolinar je govorila o preprečevanje prenosa okužbe in Fani Čeh o šolskem okolju.
Namen okrogle mize je bil spodbuditi vse, ki jim je zaupana skrb za prebivalce vseh starostnih skupin, da poiščejo način pristopa do ljudi, da skupaj premagajo stare in nove bolezni. Razprava je bila zanimiva in pestra.	T. Tavčar
Kako brez nove gripe?
Prvi september je bil za Krajevno skupnost Griže in tudi za Občino Žalec res poseben dan. Poleg položitve temeljnega kamna za novo šolo v Grižah so namreč ta dan svojemu namenu tudi uradno predali obnovljen cestni odsek Ža-lec-Griže.
Na slovesnosti ob odprtju ceste je zaigrala Godba Zabukovica, za glasbo pa sta v nadaljevanju poskrbela člana skupine Ubrane strune. O opravljenem delu in drugih podatkih je udeležencem slovesnosti, spregovoril Aleksander Žolnir. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašovec, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo nad opravlje-
nim delom. Veselje in zadovoljstvo nad uspešnim izvajanjem projekta Mreža lokalnih cest, ki ga sofinancira Evropska skupnost, je izrazil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel. Blagoslov nove pridobitve je v odsotnosti domačega župnika Jožeta Planinca opravil polzelski župnik Jože Kovačec.
Slavnostni trak je ob pomoči Ivija Krašovca, Lojzeta Posedela, Aleksandra Žolnirja ter učencev Osnovne šole Griže prerezal 88-letni Anton Cizej, ki je s svojimi težkimi valjarji na parni pogon po II. svetovni vojni utrdil veliko cest v Grižah, Žalcu, Savinjski dolini in tudi drugod po Sloveniji.	D. Naraglav
Kako je novica, da so primere pandemske gripe zabeležili tudi na OŠ Polzela, torej sredi naše doline, vplivala na razmišljanje Savinjčanov? V tokratni anketi, kije sicer pokazala, da se ljudje pretirano ne bojijo te nove gripe in da mediji to morda preveč napihujejo, smo na ulicah Žalca povprašali nekaj naključno izbranih občanov. Za mnenje glede preventive smo povprašali tudi mag. farmacije Sašo Krajnc Smaila.
Saša Krajnc Smaila: »Vsekakor je pomembno, da se ljudje ne odzovejo s pretirano paniko, da skrbijo za svojo odpornost in dobro telesno kondicijo ter potrebno higieno rok. Če se že kar koli zgodi, ravnajmo razumno, brez panike in poiščimo zdravniško pomoč. Sicer pa se velja ravnati po navodilih, ki so bila posredovana javnosti preko medijev in tudi preko obvestil, poslanih na dom. V ta sklop navodil sodi tudi primerna zaščita z razkužili in maskami. Prodaja tovrstnih proizvodov se je tudi v naši lekarni precej povečala, kar kaže na to, da so ljudje opozorila vzeli dokaj re-' sno oziroma se obnašajo preventivno.«
Miha Bombek: »O pojavu prašičje gripe ne razmišljam veliko, čeprav sem že marsikaj izvedel o tem na televiziji, kjer so tudi povedali, da je že veliko ljudi iskalo zdravniško pomoč in da jih je nekaj tudi umrlo. Ni me strah, da bi zbolel za to
gripo, če pa bom že, me bodo, vsaj upam, že pozdravili.
V šoli so nam povedali, kako se moramo ravnati, da se samozaščitimo. Morda si roke zdaj pogosteje umivam kot prej in pazim, da z njimi ne vrtam po nosu in ustih. Doma zaenkrat kakšnih posebnih ukrepov nimamo, razna razkužila pa mama tako in tako uporablja že ves čas. Sicer pa mislim, da se okrog tega dela prevelika panika.«
Milan Zajšek: »Če sem odkrit, si s to gripo zaenkrat ne delam skrbi, čeprav vsakodnevno kaj slišim o tem. Zagotovo je pomembno, da smo ljudje informirani o tem problemu in postopkih za preprečevanje okužbe, zdi pa se mi, da je tega že kar preveč in da se s tem še bolj bega in straši ljudi. Kot pravijo, ta gripa ni nič kaj posebno drugačna od sezonske gripe, nič manj in nič bolj nevarna, v vsakem primeru pa se je potrebno zdraviti, odležati in paziti, da smo čim manj v stiku z ostalimi. Ne prisegam veliko na cepljenje, lani sem se prvič cepil proti sezonski gripi, pa sem vseeno zbolel. Moje ravnanje v tej situaciji ni nič drugačno, roke si umivam enako pogosto kot prej, posebnih razkužil doma pa tudi ne uporabljamo.«
Tanja Zavolovšek Bratko-
Obnovljena cesta
ski gripi in če bo potrebno, se bom cepila tudi proti tej. Mislim, da
preventiva nikakor ni odveč. Vsekakor pa se velja držati navodil, ki jih za preprečevanje širjenja okužb priporočajo zdravniki. Menim, da je bolje več informacij kot manj, zato me tudi vsakodnevno poročanje o tej gripi nič ne moti.«
Matija Ranzinger: »V šoli smo se že precej pogovarjali o tej gripi in tudi o ukrepih, kako moramo ravnati, da se čim bolj zaščitimo in preprečujemo
si zdaj še pogosteje umivam, pazim pa tudi, da se z njimi čim manj dotikam ust, nosu in oči. Odkar so za to gripo zboleli nekateri učenci na Polzeli, se tega še bolj držim. Malo me je že strah, saj si ne želim biti bolan. Zoprno je že, če imaš samo prehlad, kaj šele gripo. Sicer pa bomo videli, kako bo. Vsekakor upam, da ne bom zbolel, če pa že bom, najbrž ne bo tako hudo. Zaenkrat nisem opazil, da bi doma uporabljali kakšna posebna razkužila in tudi zaščitnih mask nimamo. Upam pa tudi, da jih ne bomo potrebovali.«
D. Naraglav
Združenja borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije -OE Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo SSD in Veteransko združenje Sever - Odbor Žalec
vabijo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri
na tradicionalno proslavo v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra 1941
na Čreto.
Slavnostna govornica: dr. Ljubica JgIuŠK, ministrica za obrambo RS
Po proslavi bo družabno srečanje.
z tinske © moJki.com
Nedelja, 25.10.2009, ob 20.00
v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Multimedijska komedija z najbolj priljubljenimi igralci, za sprotne vrhunce pa z znanimi Slovenci na odru, na platnu, na traku brez odmora na vse ali nič...
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
- / i /*?	;
■n " ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
MMìé ZAVOD za kulturo, šport IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
ŠTIRJE LETNI ČASI
balet za otroke, Plesna šola Stevens
Četrtek, 15. 10. 2009, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Predstava za CICI abonma in izven. VSTOPNICE ZA IZVEN PO 5,00 EUR V TIC-u ŽALEC
J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC :l:::T%g5 Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalee.si wmmmmnmm Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 23. 10. 2009, ob 20.00 Vita Mavrič in kvartet Akord
Koncert klezmer glasbe za glasbeni abonma in izven
Vstopnice za izven po 12,00 EUR TIC-u Žalec, 710 04 34.
-J -r1 zkSt Z* KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
19. in 20. oktober 2009, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
KRIZANTEMA NA KLAVIRJU
Glasbeno-gledaiiški projekt Janje Majzelj SMG Ljubljana
Za gledališka abonmaja ponedeljek in Jorek ter izven. Vstopnice za izven po 15,00 EUR: TIC Žalec, 710 04 34
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2009
JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010 (Ul. RS, št. 69/09).
Roki: 1. rok 30. 9. 2009 in zadnji rok 31. 5. 2010. Informacije: antonija.pezdirc@ess.gov.si.
Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/ absolvent - aktiviraj in zaposli se!« (Ul. RS, št. 69/09). Roki: 1. rok 30. 9. 2009 in zadnji rok 31. 3. 2010. Informacije: Valentina.ZadravecPredovnik@ess.gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep Kontrola zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil (Ul. RS, št. 72/09). Rok: do vključno 30 dni po objavi razpisa v Ul. RS. Informacije na tel. št.: (01) 580 77 92.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev z naslova ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge (Ul. RS, št. 69/09). Do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGR Informacije na tel št.: (01) 580 77 92, ali na e-naslovu: aktrp@gov.si.
Socialna zbornica Slovenije
Javni razpis za sofinanciranje individualnega izobraževanja v študijskem letu 2009/2010 (Ul. RS, št.
72/09). Rok: 30. 9. 2009. Informacije: mag. Urša Borišek Grošelj, tel. 01/581 93 14.
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_ natecaj.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
cvžu
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
- A*
ifii Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DELMO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski socialni sklad
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPT Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednji dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel. št.: (03) 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja
izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki (03) 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: (03) 713 68 60, faks: (03) 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
*	KATASTER KOM. NAPRAV,
r	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
*	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-jnzeniring.si
Vključitev sončnih elektrarn v omrežje
V okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov pod tematiko »Povečanje deleža in optimizacija proizvodnje sončne energije v energetski mešanici« bosta v naslednjih dveh letih BISOL iz Latkove vasi in Elektro Celje sodelovala pri skupnem razvojno investicijskem projektu. Končni projektni izdelek predstavlja nov visokotehno-loški izdelek z visoko dodano vrednostjo, pri čemer so novi tudi proizvodni postopek in ponujene storitve.
Distribucijsko omrežje mora biti pripravljeno za optimalno vključitev razpršenih virov električne energije. Potrebe po energiji vsakodnevno naraščajo. Tendenca v svetovnem merilu so tako imenovani razpršeni viri električne energije, med katere nedvomno spadajo tudi fotonapetostne elektrarne. V prihodnosti je pričakovati povečanje teh virov, ki se bodo vključevali tudi v omrežje Elektra Celje, d. d. S povečanjem njihovega deleža raste tudi kompleksnost učinkovitega, zanesljivega in varnega obratovanja distribucijskega omrežja. »Predmetni razvojno investicijski projekt bo omogočil distribucijskemu podjetju Elektro Celje celovito obvladovanje razpršenih virov, od učinkovite vključi-
tve, vključno z vsemi aspekti obratovanja,« razlaga pomen projekta mag. Viktor Tajnšek, predsednik uprave Elektra Celje. Poglavitna pridobitev projektnega izdelka pa je celovito obvladovanje interakcij med razpršenimi viri in distribucijskim omrežjem in njihova učinkovita vključitev.
»Partnersko sodelovanje med podjetjema BISOL in Elektro Celje je ključnega pomena za razvoj fotovoltaike na domačem trgu. Za investitorje v sončne elektrarne je sinergij sko povezovanje proizvajalca foto-napetostnih modulov in podjetja za distribucijo električne energije velika pridobitev,« izpostavlja dr. Uroš Merc, generalni direktor podjetja BISOL. Osnovni cilj projekta je postavitev prve optimalno načrtovane ter prostorsko in energetsko optimalno umeščene sončne elektrarne v Sloveniji. Mag. Viktor Tajnšek: »Rezultati analiz omrežja električne energije in merilnih raziskav bodo natančni podatki o pripravljenosti distribucijskega omrežja na sprejem razpršenih obnovljivih virov električne energije.« Ocenjena vrednost projekta znaša 7.650.600 evrov, delež sofinanciranja pa je 2.703.130 evrov. Podjetje BISOL bo s pridobitvijo nove visokotehnološke linije pridobilo ključno orodje za proizvodnjo sodobnejših izdel-
kov. Z novo generacijo proizvodnih strojev se bo močno povečala fleksibilnost proizvodnje in znižali stroški proizvodnje. Dr. Merc poudarja: »Vse to vodi k večji sposobnosti podjetja, doseganju in preseganju trendov v razvoju fotovoltaičnih modulov in tudi k večji fleksibilnosti pri izbiri ustreznih dobaviteljev vhodnih materialov.«
Z vidika ekologije veljajo sončne elektrarne za čiste in okolju prijazne in ne povzročajo nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov. » 1 MWp velika sončna elektrarna letno proizvede nekaj več kot 1,1 GWh električne energije, kar je ekvivalent porabi 320 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Elektro Celje, d. d., v sodelovanju z Bisolom gradi že tretjo fotovol-taično elektrarno, ponaša pa se lahko z najbolj zeleno ponudbo okolju prijazne energije v Sloveniji,« navaja mag. Tajnšek.
Slovenija energetske odvisnosti ne more doseči, lahko pa z energetsko politiko zmanjša svojo odvisnost. Glede na to, da poraba elektrike neobvladljivo narašča, novih proizvodnih kapacitet pa ni, je napočil primeren trenutek za gradnjo sončnih fotona,-petostnih elektrarn, ki proizvajajo okolju prijazno zeleno energijo in omogočajo razpršeno proizvodnjo električne energije.	T. Tavčar
Informacijske tehnologije za razvoj
S predavanja na IKT konferenci
Od 16. do 18. septembra je v Žalcu potekala tridnevna izobraževalna konferenca z naslovom Informacijsko-komu-nikacijske tehnologije (IKT) - orodja za vzpodbujanje razvoja in vzpostavljanje mrež.
Konferenco, ki je bila za udeležence v celoti brezplačna in delno sofinancirana s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, je organizirala Razvojna agencija Savinja v sodelovanju s podjetjem eTrust in UPI-Ljudsko univerzo Žalec. Skupaj se je različnih dogodkov v okviru konference v vseh treh dneh udeležilo več kot sedemdeset udeležencev, med njimi predstavnikov občin SSD, Kmetijsko gozdarske zbornice Celje, različnih društev, podjetnikov, brezposle-nih ter predstavnikov ostalih podpornih institucij razvoja podeželja in turizma.
Prvi konferenčni dan z naslovom Razvoj inovativnih storitev in podjetništva v kmetijstvu s podporo strokovnih virtualnih skupnosti in medna-
rodnega mreženja je bil vključen tudi v dogajanje v okviru Slovenskega festivala znanja 2009 v Celju. Namenjen pa je bil nosilcem in ustvarjalcem na področju razvoja podeželja in turizma. Tuji in domači predavatelji, gospod Peder Uhd (Danska), dr. Les Squires (ZDA), dr. Brane Semolič in mag. Janko Čakš, so prispevali k prenosu znanja v prakso in predstavili IKT-orodja ter načine za vzpostavitev delujočih strokovnih mrež, ki so lahko učinkovita podpora razvoju podjetništva na podeželju. Predstavljena orodja so udele-
ženci poskusili uporabiti tudi na konkretnem primeru projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ga je predstavila direktorica RA Savinja Danica Jezovšek Korent.
Tema drugega konferenčnega dne je bila spletno trženje, e-prenos znanja, ustvarjanje mreže znanja, tretji konferenčni dan pa sta vzporedno potekali dve usposabljanji. Prvo na temo e-uprava, e-učenje, javno dostopne točke, e-vključe-nost in e-dostopnost in drugo usposabljanje na temo učenje tujega jezika s pomočjo IKT-tehnologije.	L. K.
KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 28 let
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
september 2009
Tokrat o kreativnosti in inovacijah Prvič na MOS-u
Udeleženci konference na Kmetiji Podpečan in domačini
S predstavitvijo rezultatov Town Twinning konference »Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope« in z ogledom nove sirarne ter apartmajev na Kmetiji Podpečan v Galiciji so se uspešno končale številne aktivnosti, ki so potekale od 26. do 28. avgusta v Žalcu. Konferenco, ki jo je organizirala Občina Žalec ob podpori Razvojne agencije Savinja, je finančno podprla Evropska komisija iz programa »Evropa za državljane - Tematsko mreže-nje partnerskih mest«.
Ključna cilja konference sta bila prenos dobrih praks na področju vzpodbujanja inovativnosti in kreativnosti ter druženje evropskih prebivalcev iz partnerskih mest Žatec (Češka), We-
stport (Irska), regije Campagnia s središčem v Neaplju (Italija), Varaždinske županije (Hrvaška) in Kraševca (Srbija) ter seveda domačinov iz Žalca in sosednjih občin savinjske regije. Skupno se je v treh dneh družilo več kot dvajset udeležencev iz tujine ter več kot šestdeset udeležencev iz Slovenije, pri čemer niso všteta številna srečanja v okviru spremljajočih aktivnosti, kakršna je bila med drugim tudi slikarska šola Chiaro-scuro, na kateri sta sodelovala tudi dva mlada ustvarjalca z Irske.
Na plenarnem srečanju in delavnicah so lahko udeleženci spoznali program »Evropa za državljane«, izmenjali informacije s predstavniki ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologi-
jo, kritično ovrednotili slovensko strategijo in prakso vzpodbujanja inovativnosti, predvsem pa dobili vpogled v načine in pristope k reševanju problemov in vzpodbujanju inovativnosti ter kreativnosti na različnih področjih življenja v partnerskih mestih iz različnih držav.
Ob obisku v podjetjih Novem na Ložnici pri Žalcu ter Uniforest v Latkovi vasi, ogledu dejavnosti Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, razgovoru s predstavniki Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in številnih drugih spremljajočih aktivnostih pa so se udeleženci konference lahko prepričali, da so vlaganja v razvoj in ustvarjalnost ljudi tista ključna naložba, ki vodi k uspešnemu izhodu iz gospodarske krize.
Vsi udeleženci so ob koncu ugotavljali, da so pristopi k vzpodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, pa tudi reševanje težav, na različnih področjih v posameznih evropskih okoljih sicer različni, a druženje na konferenci je bila odlična priložnost, da udeleženci izmenjajo izkušnje, jih skozi razpravo nadgradijo in dopolnjene implementirajo v svojih okoljih. Zato ni čudno, da so se na samem srečanju že porodile ideje za nove projekte.
Udeleženci konference so lahko skozi tridnevno dogajanje spoznavali evropsko kulturno in jezikovno različnost, različnost v pristopih k reševanju problemov, a so se hkrati medsebojno bolje spoznali, učvrstili človeške in prijateljske vezi in na koncu skupaj ugotovili, daje poznavanje različnosti nadgrajeno s prijateljstvom najbolj čvrst temelj za našo enotnost, tesnejšo povezanost in sodelovanje v skupni Evropi, ki jo gradimo.	T. Tavčar
Podjetje BISOL iz Latko-ve vasi seje letos prvič predstavilo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in beleži uspešen začetek. Ob slovesnem odprtju sejma se je med protokolarnim obhodom na BISOL-ovem razstavnem prostoru ustavil tudi predsednik vlade Borut Pahor.
Z direktorjem podjetja dr. Urošem Mercem je izmenjal nekaj misli. Borut Pahor je pohvalil prizadevanje podjetja BISOL in pritrdil dr. Mercu, da je fotovoltaika ena izmed
Družba Celjski sejem, Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije in Mestna občina Celje so tudi letos na 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je pod naslovom Dobre energije potekal od 9. do 16. septembra, podelili tradicionalna sejemska priznanja. Dve izmed njih sta prišli v Spodnjo Savinjsko dolino.
Povod za popoldansko srečanje v sredo, 9. septembra, pred Jamo Pekel v Šempetru je bil prijetnejši, kot je morda pomislil kdo ob zgornjem naslovu. Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec so namreč na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma v Celju pripravili že tretji podjetniški piknik, katerega namen je druženje in izmenjava mnenj v manj formalnem okolju.
V imenu štirih partnerjev podjetniškega podpornega okolja, ki so pripravili piknik, so preko 100 podjetnikov, gospodarstvenikov in drugih gostov iz Spodnje Savinjske doline in od drugod pozdravili vsi predstavniki organizatorjev, v imenu občine Lojze Posedel, Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Jani Ulaga in v imenu Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Ivan Podpečan. Župan Lojze Posedel je spregovoril v imenu vseh in posebej izpostavil za podjetništvo in gospodarstvo spodbudne obljube, ki jih je ob odprtju letošnjega MOS-a v Celju izrekel predsednik Vlade RS Borut Pahor. Premier je namreč napovedal, da bo v začetku prihodnjega leta začel veljati že sprejeti ukrep skrajšanja rokov vračila DDV na 21 dni, predvidena pa je tudi uveljavitev možnosti plačila DDV-ja po plačani realizaciji do višine 400.000 evrov, kar so podjetniki ob odprtju MOS-a pozdravili s ploskanjem.
Letošnji podjetniški piknik pred Jamo Pekel so popestrile
najperspektivnejših energetskih dejavnosti prihodnosti. Dodal je še, da so uspešna
Podeljenih je bilo devet priznanj Celjskega sejma, priznanje pa je prejelo tudi podjetje Bisol Prebold za proizvodnjo visokokakovostnih poli- in monokri-stalnih silicijevih fotonapeto-stnih modulov.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je podelila en zlati, tri srebrne in šest bronastih cehov. Bronasti ceh je prejelo podje-
folklorne skupine, škotska, bosanska in bolgarska, udeleženke mednarodnega folklornega festivala, ki je ravno v teh dneh že tradicionalno potekal v Žal-
podjetja, kot je BISOL, dober zgled v trenutnih gospodarskih razmerah.	T. T.
tje Termo-tehnika Braslovče za hibridno reverzibilno toplotno črpalko zemlja/voda. Toplotna črpalka pridobiva toploto iz trenutno najtoplejšega toplotnega vira: pozimi iz zemlje - zemeljski kolektor, v prehodnem času pa iz zraka - zračni toplotni izmenjevalec. Pri hlajenju oddaja preko zračnega toplotnega izmenjevalca višek toplote v okolico. K. R.
cu in Celju. Za topel sprejem, vodenje po jami Pekel in kulinarično primerno vzdušje pa so poskrbeli člani Turističnega društva Šempeter.	L. K.
Ž,30lrl.
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si | www.sloveniapropertyatrij.si
Celje I Ljubljanska cesta 20 03 426 31 101 info@sz-atrij.si
gf Plmteov l og
Idilična vasica dvanajstih stanovanjski enot (enojčki, dvojčki)
Primer Hišica v sistemu dvojčka A2 »na ključ« že od 149.435 €.
In kaj dobim?
-uporabna površina stavbe 117,29 m2 -zunanji nadstrešek za dva avtomobila 40 m2 -dvorišče 104 m2
TABOR v Savinjski dolini - neposredna bližina avtoceste CE - LJ, bližina vrtca, šole, knjižnice, trgovine, športnih igrišč.
Uredimo najugodnejše financiranje do 25 let odplačilne dobe. Možnost nakupa v IV.grad.fazl ali Analizirano.
Več na www.plankovlog.si. Into: 031 342118, 041 329 179

CELJE . na iskani lokaciji se prodaja zelo lepo prenovljeno dvosobno stanovanje v 2,nadstr. Razporeditev prostorov je funkcionalna. Pri obnovi so bili uporabljeni kvalitetni materiali. Vredno ogleda.
Cena: 82.000 €. Info: 041 329 179
BRASLOVČE - parcela velikosti 4.089 m2 (cca. 1.900 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko zemlj.). Mirna, sončna lokacija z lepim razgledom, s priključki ob parceli in urejenim dovozom.
Cena: 220.000 €. Info: 031 342 118
P0SL0VN0-K0MERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija
Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji.
Želite pridobiti dodatna strokovna znanja?
Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
• 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm
Tudi državna diploma
Gospodarska zbornica Slovenije je v Ljubljani podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2008. Skupaj je kandidiralo 185 inovacij več kot 500 inovatorjev.
Podeljenih je bilo sedem
zlatih, enanajst srebrnih, dvanajst bronastih priznanj in dvanajst diplom. Bronasto priznanje je prejel tudi Verner Perin iz podjetja SIP Šempeter za avtomatiko razsvetljave.	K. R.
—
SSfr
GEODETSKE STORITVE
urejar
parcelacije

vriši objektov GPS meritve
geodetski načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
www.geodetske-storitve.eu
Dobre energije tudi iz Savinjske
Podjetniki pred Peklom
Podjetniki raje pred Peklom kot v peklu
Prva poroka v Peklu
Štiri godbe za prijeten utrip mesta
Med nastopom Godbe Liboje pred Savinovo niso
Slavko Lipičnik je s petelinom Lucijem zasedel 4. mesto
Pohodniki so začeli v soncu in sklenili pohod v dežju
Na 14-kilometrski pohod po hmeljski poti zadnjo avgustovsko soboto, ki se je začela v sončnem vremenu in končala v dežju pri Dvorcu Novo Celje, se je odpravilo 360 pohodnikov iz Spodnje Savinjske doline in celo iz Kranja, od koder se je 33 pohodnikov pripeljalo z avtobusom.
Že tradicionalni pohod, ki ga skupaj z Zvezo turističnih društev Občine Žalec in turističnimi društvi iz Petrovč, Vrbja, Šempetra in Žalca pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, poteka od Dvorca Novo Celje mimo mnogih hmeljišč, Ribnika Vrbje, preko mostu v Šeščah do Rimske nekropole v Šempetru in nazaj proti Žalcu, mimo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ponovno
do Dvorca Novo Celje. Pohodnike so na startu pozdravili predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek, župan Občine Žalec Lojze Posedel in hmeljarski starešina ter princesa Oto Šporn in Klara Cetina. Pohodniki so dobili spominske majice, med potjo pa so jim s pijačo in z okrepčili postregli člani omenjenih turističnih društev. Pohodnike so v Šempetru začeli loviti grozeči oblaki, ki so poskrbeli za deževen konec in veliko mokrih majic ob vrnitvi v Novo Celje, kjer so za družabni sprejem pod velikim šotor poskrbeli člani TD Petrovče. Čeprav so bili organizatorji z množično udeležbo zadovoljni, pa bi bilo najbrž pohodnikov še več, če bi bi bile vremenske napovedi ugodnejše. L. K.
strov z veseljem prisluhnili, saj je njihova glasba kot ustvarjena za vzpostavljanje prazničnega razpoloženja. Štiri pihalne godbe žalske občine se ponašajo z visoko kakovostno ravnjo igranja in bogatim repertoarjem. T.T.
Slovenije ter hmeljski kulinariki in običajem. Na stojnici sta se predstavila tudi aktualni hmeljski starešina in princesa. Obiskovalci so lahko poskusili številne dobrote iz hmelja, denimo hmeljevo žganje, pivo, čaj in hmeljev namaz, pridobili pa so tudi informacije o Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki bo predvidoma konec oktobra oz. v začetku novembra odprl svoja vrata v Žalcu in hkrati na šestih vstopno informacijskih točkah v vsaki občini v dolini.	L. K.
Praznični utrip ob praznovanju občinskega praznika na Polzeli je prav gotovo poživil sejem dobrot s kmetij, ki ga organizira Turistično društvo Občine Polzela. Krajša slovesnost pred odprtjem sejma je bila namenjena prenovljeni občinski stavbi.
V času sejma, na katerem so poskrbeli za bogato ponudbo kmečkih dobrot, so pripravili tudi gobarsko razstavo, na kateri so obiskovalcem pokazali
kar 141 vrst gob, zanimiva pa je bila tudi čebelarska razstava. Med zanimivimi spremljevalnimi prireditvami je bila že tradicionalna petelinijada. Prva tri mesta so osvojili tekmovalci iz Šentjerneja, najboljši domačin pa je bil Slavko Lipičnik s petelinom Lucijem, ki je osvojil četrto mesto. Društvo Malteška konjenica Polzela je pripravilo ličkanje koruze, športniki pa šahovski in balinarski turnir ter odprto prvenstvo z zračno puško. T. T.
Po hmeljski poti
Podpredsednica TD Šempeter Rosvita Ačkun med nagovorom mladoporočencema
Potem ko so avgusta člani TD Šempeter omogočili organizacijo poročnih slovesnosti v Rimski nekropoli, je prvo septembrsko soboto postala prizorišče civilne poroke tudi Jama Pekel. Nekoliko nenavadno, da se kdo želi poročiti ravno v Peklu, ampak glede na veličasten ambient je to gotovo ena izmed zanimivejših lokacij Spodnje
Savinjske doline tudi za takšen dogodek.
V objemu kapnikov in ob šumenju potoka Peklenščke sta se v Peklu poročila 24-letna Sonja Milojevič iz Žalca in 35-letni Mitja Lešnik z Ložnice pri Žalcu. Sklenitev zakonske zveze v takšnem okolju, po petletnem druženju, je bila za mladoporočenca nekaj posebnega, prav tako tudi
za svate. Prvo poroko v Peklu si bodo udeleženci gotovo zapomnili tudi zaradi dežja, ki naj bi mladoporočencema, kot pravi stari rek, prinesel veliko denarja in naraščaja. V jami sta poročni obred opravila pooblaščenec Janko Kos in matičarka Darja Ažnik, mladoporočencema pa je v čudovitem ambientu kraške jame ob spremljavi klaviatur zapel pevec Peter Janoš. Po poročnem obredu je mladoporočenca v imenu TD Šempeter nagovorila podpredsednica Rosvita Ačkun, ki je izrazila veselje, da sta se odločila za ta korak prav v jami. Zakonca sta svojo zvezo potrdila tudi v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu, kjer je cerkveni poročni obred opravil župnik Viktor Arh.	D. N.
V preteklih nedeljah so v okviru praznovanja Mestne skupnosti Žalec in praznika Občine Žalec lahko Žalčani uživali v promenadnih koncertih godb na pihala. Na različnih lokacijah so igrale godbe
Na 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je skupaj predstavilo vseh 31 občin savinjske regije, v tem sklopu pa tudi subregija Spodnja Savinjska dolina, torej občine Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Koordinacijo predstavitve sta vodila Razvojna agencija Sa-
Liboje, Zabukovica in Hramše, kot zadnji pa se je preteklo nedeljo predstavil Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Žalčani in naključni obiskovalci so igranju pihalnih orke-
vinja Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Kot je povedala Sabina Pa-lir, vodja programa Turizem na ZKŠT Žalec, se je na MOS-u vsak dan še posebej predstavila ena občina, v sedmih dneh pa veliko različnih turističnih ponudnikov Spodnje savinjske doline. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi skupnega projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva
Dobrote in petelini
Naše občine na MOS-u
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja
javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2010.
Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2010.
Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec;
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
-	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizaciji načrtovanih programov in projektov;
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Obrazci za prijavo so na voljo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a (PE turizem), in na spletni strani www.zkst-zalec.si od 1. oktobra 2009 dalje.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj -sofinanciranje turističnih programov in projektov 2010« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 30. oktobra 2009.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do konca leta 2010.
Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2010.
Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, tel. 712 12 69 (Sabina Palir)
PONIRKOV INFO CENTER
Odpiralni čas v oktobru:
ČETRTEK, PETEK	od 15. do 17. ure
SOBOTA, NEDELJA	od 10. do 17. ure
1. NOVEMBER	od 10. do 17. ure
Možnost izposoje palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto.
POLITIČNE STRANKE
september 2009
S predsednico na Vranskem
Športni duh krepi pripadnost
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je med obiskom celjske regije 11. septembra, ko je med drugim obiskala policijsko upravo v Celju, policijsko postajo v Žalcu in Mednarodni obrtni sejem v Celju, obiskala tudi AMZS, Center varne vožnje na Vranskem, kjer ji je vodstvo predstavilo center, opravila pa je tudi testno vožnjo. Srečala pa se
je tudi z občinskimi odbori Liberalne demokracije Slovenije iz celjske regije.
Katarina Kresal jih je seznanila s stanjem v koaliciji in z vročimi temami, kot je bila tisti dan dogovor med hrvaško premierko Jadranko Kosor in našim premierjem Borutom Pahorjem. Šestintridesetim članom stranke LDS, ki so se udeležili srečanja, je odgovarjala tudi na
aktualna vprašanja, kot so zamrznitev pokojnin in plač v javnem sektorju. Slišala je vrsto kritik na gospodarski del vladne ekipe. Dobršen del sestanka so tako liberalke in liberalci posvetili ravno gospodarskim temam in aktualni gospodarski krizi, saj je bilo na sestanku prisotnih nekaj menedžerjev iz celjske regije. Gregor Vovk Petrovski, vodja regijske pisarne LDS, je predsednico seznanil s težavami podjetništva, čedalje slabšo nedisciplino plačevanja, s premajhnim izkupičkom vladnih ukrepov za blažitev gospodarske krize ter neodzivnostjo bank na težave podjetnikov, in to predvsem za manjša in srednja podjetja. Nazadnje pa je predsednico LDS seznanil tudi s potekom priprav in evidentiranja za lokalne volitve 2010.
»Trenutno je za volitve v občinah na Celjskem že dogovorjenih sedem županskih kandidatov stranke LDS, v šestih občinah pa se dogovarjamo za sopodporo starih županov,« je povedal Gregor Vovk Petrovski in dodal, da v vseh ostalih občinah na Celjskem evidentiranje še poteka. V Žalcu potekajo pogovori z dvema neodvisnima kandidatoma in dvema kandidatoma iz stranke. L. K.
HITRO ZANSEUIVO ČISTO
■fC-1
FASADERSJVO
040,42 73 11
davor zagožen
I SLIipPLESKARSTVO^
tel./fax:03 705 33 44 t^vm.slikopleskgrsbfc lnfo@slikopleskarstvo.éT
Zagreti na turnirju v odbojki na mivki
Občinski odbor stranke SD Prebold je v sodelovanju z Območno organizacijo SD Žalec in Športnim društvom Partizan Prebold v nedeljo, 30. avgusta, pri Bazenu Prebold organiziral
2.	športne igre SD in njihovih somišljenikov.
Ob tej priložnosti so pripravili turnir v odbojki na mivki. Udeleženci so se lahko potili tudi na sosednjih teniških igriščih. Vsi pa so lahko preizkusili svoje znanje. v plavanju in se ohladili v bazenu. Tudi tokrat je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo. Organizatorji na čelu s predsednikom občinskega odbora SD Prebold Matjažem Debelakom so se potrudili in omogočili udeležencem prežive-
ti prijetno nedeljsko popoldne. Navdušena sta bila tudi poslanka in poslanec Državnega zbora RS, Andreja Rihter in Bojan Kontič,
ki sta poudarila pomen in potrebo po tovrstnih srečanjih, saj se tudi na ta način krepi športni duh in pripadnost stranki. D. N.
že danes preverite Vaše ogrevanje, da bo Vaša zima brez hladnih dni
servis
OGREVALNIH SISTEMOV IN NAPRAV
marčen
instalacije
TEL.:03 714 03 02, GSM: 041 402 443, GSM: 041 672 107
Tuš kad	^
z oblogo, polkrožna akrilna	1
kabina polkrožna PTK-RY-90
beli profili, 5 m, mat steklo, dim.: 90 x 90 cm
Strešnik Bramac
Klasik Standard
barva višnja, dim.: 330 x 420 mm, poraba 10 kos/m2, cena za kos
Fasada Demit w
8 cm do zaključnega sloja sestavljajo: fasadna plošča Demit debeline 8 cm, lepilo Stirofix, malta Demit, armirana mrežica, cena za m2
Lammatni pod Neutral
bukev natur 26500
suhomontažno polaganje, klik sistem, dim.: 1290 x 194 x 7 mm, razred obrabe W31, pakiranje 2,252 m2, cena za m2
S Center tehnike in gradnje Žalec
Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Ponudba velja od 20.8. do 14.10. 2009 oz. do prodaje zalog

Zveza društev upokojencev Žalec je letos pripravila sedem športnih srečanj, na katerih se je v šahu, ribolovu, balinanju, metanju pikada in krogov, ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško pomerilo okoli sedemsto članic in članov iz desetih društev upokojencev.
Na družabni slovesnosti pri Dvorcu Novo Celje včeraj dopoldne so najboljšim ekipam podelili pokale in priznanja za leto 2009. Pri moških je prvo mesto
Na Vranskem
Župnijska Karitas Vransko, Občina Vransko in Občinska organizacija Rdečega križa Vransko so pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Na tradicionalnem srečanju, v organizaciji KO RK Griže v sodelovanju s KS Griže, pa so se zbrali krajani, starejši od 70 let, tudi v Grižah.
Od tristo povabljenih na Vranskem se je srečanja udeležila dobra polovica. Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. maša, ki jo je daroval domači župnik Jože Turinek, nato pa so z druženjem nadaljevali v športni dvorani. Zbrane je nagovoril župan Franc Sušnik, ki je poudaril, da občina skrbi za starejše, o čemer priča Naš dom, ki je bil za starostnike zgrajen pred štirimi leti in tako imajo možnost, da so na jesen življenja preskrbljeni. Vsem je zaželel še veliko zdravja, nekaj besed pa je namenil tudi razvoju
in prehodni pokal osvojila ekipa Društva upokojencev Šempeter, drugo mesto je zasedla ekipa Društva upokojencev Liboje-Ka-saze, tretje pa ekipa iz Griž, pri ženskah je zmago slavila ekipa Društva upokojencev Ponikva pri Žalcu, drugo mesto je osvojila ekipa Šempetra in tretje ekipa Društva upokojencev Liboje-Ka-saze. Pokale sta podelila predsednik Zveze DU Občine Žalec Ivan Jelen in predsednik športne komisije Jože Glinšek. T. T.
in v Grižah
občine. Ob kosilu so se živahno pogovarjali o različnih temah. Srečanje so popestrili učenci Osnovne šole Vransko in Folklorno društvo Vransko.
Od 349 povabljenih krajanov nad 70 let v Grižah se je srečanja ravno tako udeležila približno polovica. Udeležence je najprej pozdravila predsednica KO RK Griže Cvetka Grm, v imenu KS Griže je zbrane nagovorila Manja Petrovec, Janez Meglič pa je udeležence nagovoril v imenu Območnega združenja RK Žalec. Prireditev je vodila Valčka Gnus, ki je nastopila tudi s svojim pevskim zborom Jelka. Tudi tokrat so s šopkom rož izkazali posebno pozornost najstarejši udeleženki in najstarejšemu udeležencu. Tokrat sta cvetje prejela 94-letna Marija Arnšek in 88-letni Anton Cizej. Šopke so poklonili tudi osmim parom, ki letos praznujejo zlato poroko.	T. T., D. N.
Veteranom pomagala tudi veteranka
?TvTv^*WtTTt

Uspešni veterani s pokali
Veterani Prostovoljnega gasilskega društva Kasaze-Liboje so v pokalnem gasilskem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije osvojili prvo mesto. Na šestih pokalnih tekmovanjih, ki so potekala na Teharjah, v Žalcu, Vojniku, Polju pri Ljubljani, na Prevaljah in v Lovrencu na Dravskem polju, so skupaj zbrali več kot 4.700 točk in
prehodne pokale. Uspešne so bile tudi veteranke, ki so zbirko pokalov povečale za pet.
Uspešno delo preteklega leta se je nadaljevalo tudi v tem letu. Kot nam je povedal predsednik za starejše gasilke in gasilce pri PGD Kasaze-
Liboje Franc Čretnik, vodja zmagovalne desetine veteranov, so bili res zelo prizadevni. Svoje znanje so pokazali na štirinajstih tekmovanjih, poleg šestih pokalnih tudi na šestih meddruštvenih ter na enem tekmovanju GZ Žalec in na tekmovanju Gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije (GERES) v Krmelju na Dolenjskem, kjer so prehodni .pokal pridobili v trajno last. Pokale v vitrini v njihovem gasilskem domu krasijo tudi trije pokali, ki so jih osvojile veteranke. Ena od njih, Elica Čretnik, pa je na zadnji pokalni tekmi nadomestila enega izmed članov in tako prispevala k skupni zmagi veteranov v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije.	D. Naraglav
Krvodajalcev 131
Borci na Rinki
se danes številni trudijo razvrednotiti to, kar borčevska
Člani žalske borčevske organizacije za vrednote NOB so se na Rinki nad Gotovlja-mi zbrali na tradicionalnem srečanju. Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik ZB za vrednote NOB KO Žalec Stanko Zupanc in žalski župan Lojze Posedel.
O trenutnem političnem, družbenem in gospodarskem položaju sta spregovorila podpredsednik Janez Meglič in predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Marijan Turičnik in med drugim poudarila, da Med govorom predsednika Marijana Turičnika
organizacija ohranja. V nadaljevanju so v svojo organizacijo sprejeli nekaj novih članov, za prijetno druženje pa je poskrbel Duo Fonzi in Leon.	T. T.
Ročna dela na ogled
Praznovali družabno in športno
Med nagovorom predsednika KS Ponikva Ivana Jelena
Izmed številnih prireditev v KS Ponikva ob letošnjem krajevnem prazniku je bilo tudi srečanje starejših občanom nad sedemdeset let. Teh je v tej krajevni skupnosti 82, srečanja pa se je udeležila dobra polovica.
Najprej so se zbrali v domači župnijski cerkvi, kjer je mašo daroval župnik Tone Krašovec, nato pa nadaljevali v dvorani Slomškovega doma. Zbrane je nagovoril predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, ki je starejše
seznanil z delom in načrti v krajevni skupnosti. Letošnje srečanje so poleg KS pripravili še Zveza borcev za vrednote NOB, KO Rdečega križa in Demokratska stranka upokojencev. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili Ljudske pevke s Ponikve. Na klavir je zaigrala Ana Pečovnik, na diatonično harmoniko pa Urban Pečovnik. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo, za veselo razpoloženje pa je poskrbel Duo Fonzi in Leon iz Vrbja.	T. T.
je uvodoma pozdravil predsednik DU Žalec Janez Kroflič.
Poudaril je, da društvo šteje 570 članov, društvena dejavnost pa je bila zelo pestra, povezana z aktualnimi družbenimi razmerami in s skrbjo društva za ustrezen položaj upokojencev. »Zlasti skrb za socialni in zdravstveni položaj članov je bila in bo tudi v prihodnje poslanstvo društva upokojencev. K temu seveda sodijo tudi šport in rekreacija ter družabna srečanja z izleti, ki se jih naši člani vedno razveseljujejo in radi udeležujejo,« je poudaril Janez Kroflič. V nadaljevanju so zbranim spregovorili tudi podpredsednik Mestne skupnosti Žalec Matjaž Omladič, tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije Bogdan Urban in predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Ivan Jelen, vsi pa so za-
gotovili, da upokojenci niso populacija, ki bi stala nemočno ob strani, temveč želi aktivno sodelovati pri dogajanjih v družbi in prispevati svoj delež k razvoju. V nadaljevanju so trinajstim članicam in članom društva, ki so in bodo v tem letu praznovali 80. rojstni dan, izročili priložnostna darila. Slovesnost so končali z ogledom predstave Pacient v čakalnici v izvedbi članic velenjskega gledališča in družabnim srečanjem.
V počastitev jubileja so pripravili tudi tekmovanje v ruskem kegljanju, metanju pikada in krogov za prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec. Tekmovanja se je udeležilo več kot 150 članov, prehodni pokal pa je osvojila ekipa Društva upokojencev Griže, ki se je najbolje izkazala v vseh treh disciplinah.	T. Tavčar
S tekmovanja v ruskem kegljanju
tako postali državni prvaki.
Že lani so bili gasilski veterani iz PGD Kasaze-Liboje pri samem vrhu, saj so osvojili drugo mesto na državnem gasilskem tekmovanju in drugo mesto tudi v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije. Lani so osvojili pet prvih, šest drugih in tri tretja mesta, torej skupaj štirinajst pokalov, poleg tega so osvojili tudi štiri
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo krajevne organizacije na Polzeli pripravila krvodajalsko akcijo. To je bila že osma akcija po vrsti. Odvzema krvi se je udeležilo 131 krvodajalcev, akcijo pa je izvedel Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Kot je povedala strokovna
Šempeter in Ponikva
delavka na žalskem občnem združenju, so bili z udeležbo zadovoljni, naslednja, deveta, pa bo 22. oktobra v prostorih šempeterske osnovne šole od
7.	do 12. ure. Izvedli jo bodo delavci tranfuzijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje. T. T.
poznavalci in ljubitelji ročnih del. Njihov pogled se je z veseljem ustavljal na pleteninah, vezeninah, rešeljejih, kvačkanih prtih in prtičkih, gobelinih, prtih in prtičkih s klekljanimi všitki, kvačkanih in klekljanih burdurah na zavesah in drugih izdelkih. Krožek ročnih del Jelka je kar nekaj let vodila Zinka Okorn, ki je o svojem delovanju v tretjem življenjskem obdobju napisala knjigo V jeseni življenja. Sekcijo zdaj vodi Rozika Hrovatič, ki se trudi uspešno nadaljevati zastavljeno pot. Dokaz tega pa je bila nedvomno tudi razstava.	D. N.
Starejši veseli srečanja
Članice krožka ročnih del bukovica Griže, so se pred-Jelka, ki delujejo kot sekcija stavile tudi z razstavo, pri Društvu upokojencev Za- Ob tej priložnosti so uživali
Z akcije na Polzeli
Društvo upokojencev Žalec praznuje letos 60-letnico delovanja. Jubilej so počastili s slavnostno sejo in športnimi tekmovanji. Svečanost ob jubileju je potekala v prostorih žalske osnovne šole, zbrane pa
Del članic krožka
Tovarna pogorela zaradi tatov
Andraž pri članicah in članih
Od leve proti desni: Tadej Verdev, desetar PGD Andraž nad Polzelo, Blanka Blagotinšek, desetarka PGD Andraž nad Polzelo, Barbara Dernač, članica PGD Parižlje - Topovlje, Nena Divjak, desetarka PGD Levec, Janko Tomanič, desetar PGD Braslovče in desetar enote Dobrovlje Stanko Janžovnik
Kriminalisti in policisti Policijske uprave Celje so končali z obsežno preiskavo požara na enem izmed objektov nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Kot smo že poročali v prejšnji številki Utripa Savinjske doline, je objekt zagorel v petek, 13. avgusta, okoli 23.50. Gasilci so požar gasili vso noč, dokončno pa je bil pogašen šele čez nekaj dni, ko so objekt porušili.
Po namigih, da je bil pred požarom nekdo v objektu, so kriminalisti takoj začeli z intenzivnim zbiranjem obvestil, požarišče pa so lahko preiskali šele nekaj dni pozneje.
Kljub temu so ugotovili, da naj bi požar povzročila moška, stara 19 in 20 let, doma z območja Velenja. 13. avgusta v večernih urah naj bi vlomila v objekt, iz katerega naj bi nameravala odtujiti bakrene predmete. V objektu naj bi res našla električne kable, med sežiganjem izolacije s kablov pa naj bi se v objektu vnela lesena tla. Ogenj naj bi osumljena poskušala pogasiti, vendar se je razširil tudi na preostali del objekta. Po večdnevnem gašenju je bilo potrebno večnadstropno stavbo porušiti, materialna škoda pa znaša okoli
1,6	milijona evrov.
Policisti so 15. septembra zaradi suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine po 205. členu Kazenskega zakonika in povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika odvzeli prostost 20-letne-mu osumljencu. Dan kasneje je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalni sodnici na Okrožno sodišče v Celje, ki je zanj odredila sodno pridržanje. Osumljeni je bil v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja z elementi zoper premoženje in nasilna kazniva dejanja. Za drugim osumljencem je bilo razpisano iskanje, so sporočili s Policijske uprave Celje. K. R.
Gasilska zveza Žalec je letos prvič organizirala ligaško tekmovanje GZ Žalec za članice in člane. Štiri tekmovanja so organizirala gasilska društva Andraž nad Polzelo, Letuš, Braslovče in Polzela, kjer so podelili tudi pokale in priznanja. Končni rezultat je bil seštevek najboljših treh doseženih rezultatov na posamezni tekmi, v ligi pa je nastopilo sedem enot članic in deset enot članov.
Pri članicah je prvo mesto osvojila enota PGD Andraž nad Polzelo, ki je zbrala 2.830 točk, druga Parižlje - Topovlje 2.805, tretja Levec 2.761, četrta Polzela 2.727, peta PIGD Polzela 2.694 točk. Pri članih je prvo mesto osvojila eno-
ta PGD Andraž nad Polzelo, ki je zbrala 2.879 točk, drugo Dobrovlje I. 2.864, tretje PGD Braslovče 2.848, četrto Dobrovlje II. 2.841, 5. PGD
Letuš 2.823 točk itd. Pokale in priznanja sta podelila predsednik in povlejnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Ran-čigaj.	T. Tavčar
Ob 105. obletnici novo vozilo
Ponosni ob obletnici
Prostovoljno gasilsko društvo Grajska vas je drugo soboto v septembru praznovalo 105-letnico delovanja, ki so jo počastili s prevzemom novega gasilskega avtomobila Citroen GVM 1. Zbranim gasilcem je uvodoma spregovoril predsednik PGD Grajska vas Aljoša Ramšak, kije poudaril, da je ta visoki jubilej delovanja prostovoljnega gasilskega društva tudi praznik Grajske vasi, ki je vedno živela z društvom.
Dolgoletno delovanje so zaznamovali posamezni mejniki. Leta 1904 je društvo ustanovilo šestindvajset ustanovnih članov. Že naslednje leto so kupili prvo ročno brizgalno, postavili pa so tudi uto za shranjevanje orodja. Leta 1935 je bil zgrajen gasilski dom, pet let kasneje pa
so kupili prvo motorno brizgalno Rossenbauer. Medvojna leta niso prispevala k razvoju, pozneje pa so se trudili z nakupom opreme in vzdrževanjem svojih prostorov. Leta 1974 so kupili novo motorno brizgalno, v naslednjih letih pa so pridobivali vedno boljšo opremo in prevozna sredstva. Ob 90-letnici so namenu predali nov kombi, dom je dobil tudi novo pročelje. Vedno več poudarka so dajali izobraževanju, na gasilskih tekmovanjih se iz leta v leto bolje uvrščajo, na tekmovanja pa se pridno pripravljajo na lastnem vadišču. Ob vsem tem pa je trenutno 168-članskemu društvu prvo poslanstvo pomagati, ne samo v požarih, temveč tudi v drugih nesrečah. Aljoša Ramšak se je zahvalil vsem, ki imajo zasluge
za dobro delovanje društva, še posebej sponzorjem in botrom ter Občini Braslovče. Zbranim so v nadaljevanju spregovorili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, v imenu Gasilske zveze Slovenije in Sveta savinjsko -šaleške regije Jože Drobež ter župan Marko Balant, program pa je povezovala Nina Markovič Korent.
Sledila je podelitev 48 spominskih priznanj botrom in sponzorjem ter podelitev priznanj in odlikovanj GZ Žalec. Posebno priznanje je društvo podelilo Avto hiši Košak Celje in Občini Braslovče. Najvišje gasilsko priznanje, priznanje GZ Slovenije, plamenico III. stopnje, pa je prejel poveljnik PGD Grajska vas Tomo Jerneje. Sledila je slovesna predaja novega vozila. Braslovški župan Marko Balant je predal ključe novega vozila poveljniku društva Tomu Jernejcu, ki je ključe zaupal voznikoma Simonu Rizmalu in Roku Sušaku. Župnik z Gomilskega Martin Cirar je opravil blagoslov vozila, za praznično razpoloženje pa je poskrbela preboldska godba. V okviru praznovanja visoke obletnice društva so gasilci PGD Grajska vas pripravili tudi svečano sejo, na kateri so podelili društvena priznanja. T. Tavčar
Tekmovanji v spretnosti in hitrosti
seje pomerilo deset moških in osem ženskih enot.
Največ spretnosti in hitrosti je pri članicah pokazala enota iz Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje-Topovlje pred enoto Andraž nad Polzelo in Matka-mi, pri članih pa je zmago slavila enota iz Andraža nad Polzelo, drugo mesto je osvojila prva ekipa Dobrovelj, tretje pa enota iz Braslovč. Poleg tega turnirja so pripravili tudi tekmovanje v spajanju sesalnega voda, kjer je bila najhitrejša enota iz PGD Moto-vilci iz Goričkega, drugi so bili Braslovčam, na tretjem mestu pa je pristala enota iz Andraža nad Polzelo.	T. Tavčar
PGD Braslovče je v okviru praznika Občine Braslovče pripravilo 15. gasilsko tekmovanje članic in članov za preho-
dni pokal Hmeljarske kobule, ki je hkrati tudi memorialno tekmovanje v spomin na Žigo Rožiča. V tridelnem napadu
Člani so na tekmovanju pokazali veliko gasilskih spretnosti
Gasilci za pokal Polzele
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je tudi letos ob prazniku Občine Polzela pripravilo gasilsko tekmovanje za pokal Polzele. Tekmovanja se je prvo nedeljo v septembru udeležilo osem enot v moški in ženski konkurenci.
Tekmovalci so se med sabo pomerili v vaji z motorno brizgalno. Pri članicah in članih sta zmagali ekipi Prostovoljnega gasilskega društva Andraž, drugo mesto je pri članih zasedla prva enota Dobrovelj, tretje pa enota Levca; pri članicah je drugo mesto zasedla enota Parižlje-Topovlje, tretje pa enota Prostovoljnega gasilskega društva tovarne nogavic
Polzela. Prehodni pokal sta pri članicah in članih osvojili enoti Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, pokala pa je podelil pod-
Moška in ženska desetina iz Andraža
župan Občine Polzela Jože Kužnik. Tekmovanje je štelo tudi za četrto tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec.	T. Tavčar
V tarče in na glinaste golobe
Dobitniki pokalov z županom Vilkom Jazbinškom in Francetom Kovčetom
Zahvala
Pri lovski koči LD Tabor je prejšnji mesec potekalo tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Tabor. Nastopilo je štirinajst ekip in sedemnajst posameznikov v štirih disciplinah, v streljanju v tarčo srnjaka, gamsa, bežečega merjasca in na glinaste golobe.
Za varnost so poskrbeli strelski sodniki in domači organizatorji, ki so se tudi tokrat zelo izkazali kot gostitelji in tekmovalci. V skupnem seštevku so kot ekipa namreč osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa LD Trebnje in na tretje ekipa LD Braslovče. Med posamezniki je bil najuspešnejši Klemen Sadar iz LD Trebnje, driigo oziroma tretje mesto pa sta osvojila Gregor Kovče in Aleksander Škornik iz LD Tabor. Po končanem tekmovalnem delu so udeležence vabile srnjakov golaž in ostale dobrote, za prijetno vzdušje pa je poskrbel ansambel Robija Zupana.
D. Naraglav
Prizadeti ob nesrečnem požaru našega skladišča (nekdanje tekstilne tovarne) čutimo neizmerno dolžnost, da se javno zahvalimo vsem gasilskim društvom od blizu in daleč, saj so opravili veliko in požrtvovalno delo, in sicer gasilskim društvom gasilskih zvez Prebold, Žalec, Velenje ter Javnemu zavodu za požarno varnost Celje.
Celotno intervencijo je uspešno koordiniral gospod Darko Kranjec.
Čeprav goreče stavbe ni bilo mogoče rešiti, je uspešno gašenje zaščitilo in rešilo vse obstoječe sosednje zgradbe. Zaradi razsežnosti požara so bili vsi posegi izredno zahtevni
in nevarni, zato smo še posebej hvaležni vsem gasilcem, ki so še dneve po požaru opravljali dežurstva na pogorišču: PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, Matke, Groblja, Latkova vas, Kaplja vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Andraž, Ločica ob Savinji.
Še enkrat hvala vsem društvom in vsakemu gasilcu posebej.	|
Čeprav gre na tem mestu J zahvala predvsem gasilcem, | bi radi izkoristili priložnost in 7 se zahvalili osebju vseh so- 1 sednjih podjetij in bližnjim J stanovalcem v Preboldu ter f prijateljelm, ki so nam stali =. ob strani.	J.
Družina Vdovic, š JOMESA, d. o. o. J
Nov videospot skupine RešParD
Spretnostno in konj za konjsko figo
Med snemanjem
Avgusta so Rešpardovci po- prizorišče so si izbrali Kopa-sneli že svoj tretji videospot, lišče Pingo v Orli vasi. Sne-tokrat za pesem Facenet. Za manje je pod budnim očesom
režiserja Nejca Tomšiča potekalo dva snemalna dneva.
Na snemanju se jim je pridružilo ogromno prijateljev in štiri dekleta, ki so popestrila videospot, v katerem ne manjka smešnih in zanimivih prizorov, ki le pričajo o tem, da so se vsi prisotni na snemanju noro zabavali. Po dobrem mesecu montiranja spota so ga premierno predstavili v Parižljah na teniških igriščih Cokan, kjer so za vse prisotne pripravili kratek koncert. Nad obiskom so bili navdušeni, saj se je zbralo veliko število ljudi. Zdaj se posvečajo promociji videospota, vi pa si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani www.respard.com ali na televizijah po Sloveniji. T. T.
Več sto vrst buč
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je drugo soboto in nedeljo v septembru v dvorani Lovskega doma Braslovče pripravilo 5. bučijado.
Predsednica društva Amalija Brinovec je povedala, da je namen razstave prikazati več sto vrst buč, ki se delijo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Organizatorice so pripravile petintrideset različnih jedi iz buč. Ferdo Verdev je na ogled postavil dve buči velikanki, ki sta skupaj tehtali 132 kilogramov.
V okviru razstave so pripravili delavnico, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci turističnega
Pisane buče obarvale braslovško bučijado
podmladka braslovške šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč, predvsem strašila. Ob odprtju je zbrane nagovoril
braslovški župan Marko Balant, v programu pa je nastopil mešani pevski zbor starejših občanov.	T. Tavčar
Milan in šnavcer Mani druga
Sezona tekmovanj v agili-tyu se počasi izteka. V soboto je na kinološkem vadišču na Ložnici pri Žalcu v organizaciji KD Pluton Polzela potekala 11. tekma za državno prvenstvo Slovenije v agili-tyu, ki se je je udeležilo 130 vodnikov in psov. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj tekmovalcev iz sosednje Hrvaške, Italije in Avstrije.
Agility je dokaj nova kinološka disciplina, po množičnosti je med kinološkimi disciplinami vodilna. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodnikom. Tovrstna tekmovanja imajo vedno več navdušencev in gledalcev. So namreč prikaz sproščenosti, igrivosti in povezanosti med človekom in psom, kar je podkrepljeno z znanjem in poslušnostjo psa.
Iz Kinološkega društva Pluton Polzela so nastopili štirje tekmovalni pari. Milan Koren je s pritlikavim šnavcerjem Boyem dosegel drugo mesto, Miha Kolšek je bil, prav tako s pritlikavim šnavcerjem Ma-nijem, četrti, Irena Kores in Lilijana Jančič pa sta nastopili s kokeršpanjeloma, obe sta bili zaradi napake v parkurju diskvalificirani.	T. Tavčar
Z leve proti desni Miha Kolšek, Lilijana Jančič, Milan Koren in Irena Kores s svojimi ljubljenčki
Zmagovalci v spretnostnem jahanju
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je v začetku septembra organiziralo prireditev s tekmovanjem konjskih vpreg in v spretnostnem jahanju. Že tradicionalno so pripravili tudi posebno tombolo. Dobitnik prve nagrade je bil imetnik srečke s številko polja, kamor je kobila, zaprta v posebni ogradi z označenimi polji, spustila prvi iztrebek - konjsko figo.
Prvo nagrado - žrebca je tokrat prejel Uroš Zabukovnik iz Andraža. Ostali srečneži pa so se morali zadovoljiti z zajcem, s petelinom, puranom oziroma purico, prašičkom in z ovco.
Na tekmovanju dvovpreg je nastopilo trinajst vpreg in devet jahačev iz različnih konjeniških oziroma konjerejskih društev. V tekmovanju dvovpreg so bili absolutni zmagovalci tekmovalci Konjerejskega društva Celje, ki so osvojili vsa tri prva mesta. Najboljša med najboljšimi sta bila Andrej Pišek s sovoznikom Sandijem Glažarjem ter kobilama Lisko in Đžino, ki sta za obe vožnji porabila le 188,01 se-
kunde. Drugo mesto sta osvojila voznik Dani Koželj in sovoznik Andrej Glažer s kobilama Lindo in Lolo (197,83), društveni uspeh pa sta s tretjim mestom dopolnila voznik Jakob Turnšek in sovoznik Ludvik Meklav s kobilama Miško in Zoro (203,76). V spretnostnem jahanju je bil najboljši Urban Sušeč s konjem Nazirom iz KJD Petre (62,97 sekunde), drugo mesto je zasedel Jože Špegelj s konjem Eksom, prav tako iz KJD Petre (68,19), tretja pa je bila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjeni-
ce Polzela (82.50). Pokale zmagovalcem dvovpreg sta podelila župan Občine Braslovče Marko Balant in stotnik KD Mustang Silvo Lenko, zmagovalcem v spretnostnem jahanju pa župan Občine Vransko Franc Sušnik in predsednik KD Mustang Milan Košenina.
Jubilejna prireditev je v lepem vremenu ter ob spremljajoči kulinarični in pivski ponudbi dobro uspela, k temu pa je s svojim izvirnim in humornim vodenjem prispeval Marko Sempri-možnik.	D. Naraglav
Organizatorji najuspešnejši
V ponedeljek, 14. septembra, je na Ponikvi pri Žalcu potekala že 9. športna olimpijada upokojencev, ki jo vsako leto organizira DU Ponikva. Tekmovanja se je udeležilo petnajst upokojenskih društev, tudi vseh deset, ki so vključena v Zvezo DU Žalec, oz. 229 tekmovalcev. Med sabo so se pomerili v petih disciplinah, v metu krogov, v pikadu, metu krogle v daljavo, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju.
Vse discipline so vključevale tako moške kot ženske ekipe. Pri metu krogov so bili pri moških najuspešnejši Janko Sredenšek (Ponikva), Ivan Novak (Griže) in Janez Meglič (Žalec), pri ženskah pa Štefka Veler (Ponikva), Elica Gluhak (Žalec) in Katica Klinc (Šempeter). V pikadu je pri moških zmago slavil Peter Turnšek (Griže), na drugo in tretje me-
sto pa sta se uvrstila Ciril Jelen in Rudi Klovar (oba Šempeter), pri ženskah je bila najuspešnejša Marija Lešnik (Ponikva), drugi oziroma tretji pa sta bili Rozina Topolec (Gotovlje) in Andreja Fužir (Šempeter). Krogle je najdlje uspelo vreči pri moških Srečku Kavalarju (Levec), na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstila Marjan Kelc in Ivan Jelen (oba Ponikva), pri ženskah pa je kroglo najdalj vrgla Silva Rednak (Vinska Gora), za njo pa sta se uvrstili Dragica Hribaršek in Irena Krk (obe Andraž). Najuspešnejši strelci so bili tokrat Ivan Novak (Griže), Srečko Kavalar (Levec) in Milan Gaubar (Vrbje). Med strelkami je bila tudi tokrat najuspešnejša Pavlina Glušič (Vrbje), druga je bila Romana Jurhar (Vrbje), tretja pa Berta Povše (Šempeter). V ruskem kegljanju je bil pri mo-
ških najuspešnejši Jože Jezernik (Ponikva), drugo mesto je zasedel Franc Lorger (Žalec), tretje pa Franc Krajnc (Ponikva), med ženskami je zmagala Zinka Leskovšek, druga je bila sokrajanka Slavka Škorjanc (obe Šentilj pri Velenju), tretja pa Vilma Vajn-cerl (Šempeter).
Skupaj so poleg 30 kolajn podelili tudi 31 pokalov, in sicer pokal za vsako športno disciplino tako v moški kot ženski konkurenci ter velik pokal za naj večje število doseženih točk v skupnem seštevku vseh petih disciplin tako v ženski kot moški konkurenci. Slednjega so osvojili domačini, gostitelji olimpijade, ki so zbrali 98 točk. Na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci iz DU Šempeter, ki so osvojili 82 točk, na tretje pa tekmovalci iz DU Andraž, ki so zbrali skupaj 74 točk.	D. Naraglav
S kolesi po domačih krajih
Športna zveza Braslovče in Turistično društvo Občine Polzela sta organizirala kolesarjenje po obeh občinah. Kolesarska pot je vodila mimo naravnih in kulturnih znamenitostih občin Polzela in Braslovče.
Pred Lovskim domom Braslovče, kjer je bil start, sta kakih sto kolesarjev pozdravila predsednik Športne zveze Braslovče Ignac Krivec in braslovški župan Marko Balant ter jim zaželela srečno in varno vožnjo. Proga je bila dolga 39 kilometrov z dvema krajšima postankoma in s ciljem pri domačiji Turnšek v Podvrhu, kjer so se zadržali na družabnem srečanju.	T. Tavčar
Takoj po startu v Braslovčah
OBČINA ŽALEC
Petek, 2. oktober, ob 18. uri
»PLAZILCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE - JIH POZNAMO?«; predavanje Tomaža Jagra;
I. OŠ Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. oktober, ob 18. uri
DAN ODPRTIH VRAT;
Gasilski dom Arja vas in graščina v Arji vasi;
-	ob 16.30 gasilska vaja na Zaloški Gorici, za vzdušje bodo poskrbele Navihanke - Maša je Arjevaščanka; Upravni odbor PGD Arja vas (Iztok Uranjek, predsednik)
Sobota, 3. oktober, ob 6. uri
planinski pohod po Pohorju; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah, 6.10 z AP Žalec
(Planinsko društvo Zabukovica,
051 346 707).
Sobota, 3. oktober, ob 7. uri
pohod po obronkih Celjske kotline; start pri Kili Liboje, cilj na Brnici (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 3. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, 4. oktober, ob 8. uri
teniški turnir;
igrišča pri POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000, 041 610 679).
Nedelja, 4. oktober, med 9. in 13. uro
JESENSKO DOGAJANJE PRI RIBNIKU VRBJE: opazovanje ptic, prehranjevanje labodov, plazilci in dvoživke ob ribniku, ustvarjalne delavnice s plodovi jeseni,
Ribnik Vrbje;
OŽ, KS Vrbje, ZKŠT Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 4. oktober, ob 15. uri
kostanjev piknik pri POŠ Trje (Turistično društvo Galicija,
041 368 400).
Ponedeljek, 5. oktober, ob 17. uri
zdravstvenovzgojne delavnice CINDI
-	osnovna delavnica;
ZD Žalec, sejna soba (CINDI Slovenija, 031 318 040, pon.-pet. med 12. in 13. uro).
Ponedeljek, 5. oktober, ob 20. uri
LIZIKA ALI ŠE POMNITE, TOVARIŠI;
monokomedija v izvedbi Olge Markovič;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 6. oktober, ob 16. uri
OBELEŽITEV TEDNA OTROKA; OŠ Liboje
(OŠ Griže in Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Četrtek, 8. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave grafičnih del Klavdija Tutte, častnega predsednika 14. BIENALA OTROŠKE GRAFIKE;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. oktober, ob 10.30
slovesnost ob odprtju 14. BIENALA OTROŠKE GRAFIKE;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22).
Petek, 9. oktober, ob 15. uri
odprtje razstave likovnih del stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. oktober, med 8. in 12. uro,
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 10. oktober, ob 10. uri
zdravstvenovzgojne delavnice CINDI
- test hoje na 2 km;
Športni center Žalec (CINDI Slovenija, 031 318 040, pon.-pet. med 12. in 13. uro).
Nedelja, 11. oktober, ob 16. uri
dobrodelni koncert Doma Nine
Pokorn
Grmovje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 12. oktober, ob 17. uri
zdravstvenovzgojne delavnice CINDI - osnovna delavnica;
ZD Žalec, sejna soba (CINDI Slovenija, 031 318 040, pon.-pet. med 12. in 13. uro).
Četrtek, 15. oktober, ob 17. uri
ŠTIRJE LETNI ČASI, balet za otroke;
Baletna šola Stevens; cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. oktober, ob 19. uri
koncert Pevk treh vasi - ob 10-letnici delovanja; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. oktober, ob 20. uri
Koper
večer z Iztokom Mlakarjem; potujoči abonma in izven; odhod avtobusa izpred Hotela Žalec ob 16.30
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. oktober, ob 7. uri
planinski pohod na Smrekovec; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 17. oktober, med 8. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 17. oktober, ob 9. uri
29. pohod krajanov in planincev na Hom;
zbor pohodnikov pri OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196).
Sobota, 17. oktober, ob 17. uri
kostanjev piknik;
Mala Pirešica
(Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Nedelja, 18. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik na Bukovici; Bukovica
(Planinsko društvo Žalec,
041705 738).
Ponedeljek, 19. oktober, ob 12. uri
odprtje razstave ŠTANJEL -KRAŠKI BISER, dijakov umetniške gimnazije Gimnazije Celje -Center;
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 19. oktober, ob 20. uri
KRIZANTEMA NA KLAVIRJU, glasbeno-gledališki projekt, SMG Ljubljana, gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 20. oktober, ob 20. uri
KRIZANTEMA NA KLAVIRJU; glasbeno-gledališki projekt, SMG Ljubljana, gledališki abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. oktober, ob 20. uri
VITA MAVRIČ in KVARTET AKORD;
koncert klezmer glasbe; glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 24. oktober, ob 6. uri
pohod na Donačko goro; start pri Kili
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 24. oktober, ob 6. uri
pohod nad smučišči Soriške planine;
odhod izpred pisarne PD Zabukovica
v Migojnicah, 6.10 z AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica,
041 688 055).
Sobota, 24. oktober, ob 7. uri
koroška planinska pot: Koprivna in ' Olševa;
odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri in 7.15 izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija,
031 391 319).
Nedelja, 25. oktober, ob 20. uri
ŽENSKE&MOŠKI.COM, komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. oktober, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Sobota, 31. oktober, ob 17. uri
IGRAJMO SE ČAROVNICE; Gasilski dom Levec (Turistično-kulturno društvo Levec, 041 504 891).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 10. oktober,
izlet v neznano;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Torek, 13. oktober, ob 18. uri
večer za starše z naslovom Skrita sporočila - Kaj s svojimi besedami in dejanji sporočamo svojim otrokom, pa se tega sploh ne zavedamo;
OŠ Prebold;
Psihološke storitve Hekata (Ana Miletič, 041 454 415).
Četrtek, 15. oktober, ob 18. uri
večer za starše z naslovom Odgovornost - Kako jo uspešno privzgajati otroku;
OŠ Prebold;
Psihološke storitve Hekata (Ana Miletič, 041 454 415).
Sobota, 17. oktober, ob 15. uri
kostanjev piknik;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Sobota, 17. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 17. oktober, ob 8. uri
ribiško tekmovanje - zaključna tekma;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 18. oktober, ob 16. uri
4.	dobrodelni koncert “ZAPOJMO ZA ANIN DOM” (Nastopili bodo: Nuška Drašček, Katrinas, Franci Pušnik, Skater, Slovenski oktet, ans. Trio Pogladič, ans. Bratov Poljanšek,
ans. Krajcerji, ans. Labirint, ans. Odmev Celje);
Športna dvorana Prebold;
Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Nedelja, 25. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki;
Marija Reka;
Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Petek, 30. oktober, ob 19.30
gledališki abonma: POROKA ČISTILKE MARIJE;
Dvorana Prebold;
SimakS Glasbena dejavnost (Marko Repnik, 041 690 169)
Petek, 30. oktober, ob 16. uri
komemoracija pri spomeniku NOB v Preboldu;
osrednji spomenik NOB Prebold;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
OBČINA POLZELA
Petek, 2. oktober, ob 18. uri
137. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pred Domom upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 3. oktober, od 15. do 19. ure
delavnice za članice GZ Žalec -delo z gasilniki, prva pomoč pri opeklinah in uporaba defibrilatorja in posebnosti pri delu z odraslimi; Gasilski dom Ločica ob Savinji (Natalija Dernač, 031 391 123).
Sobota, 3. oktober, ob 17.15
5.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 4. oktober, ob 11.30
proslava ob 780-letnici prve omembe cerkve v Andražu; Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Sobota, 10. oktober, ob 17.15
6.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 11. oktober, ob 7.30
pohod po andraški poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790).
Nedelja, 11. oktober, ob 8. uri
22. pohod po poteh Andraža; zbirališče na Športnem igrišču Andraž
(Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 17. oktober, ob 7.30 pohod po Sromeljski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 17. oktober, ob 8. uri
medgeneracijski pohod s kostanjevim piknikom; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 254 778, Olga Hočevar, 031 779 087).
Sobota, 17. oktober, ob 17. uri
Rogatec Lepenatka
(Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 17. oktober, ob 17.15
7.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 24. oktober, ob 17.15
8.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 25. oktober, ob 10. uri
pregled gasilnih aparatov in dan odprtih vrat doma gasilcev (Aleksander Jelen, 041 776 046).
Sreda, 28. oktober, ob 7. uri
pohod po poteh Občine Polzela II. del;
zbirališče na parkirišču pred
občinsko stavbo
(Julijana Klemen, 031 756 103).
Sobota, 31. oktober, ob 7. uri
pohod po Sevniški planinski poti;
zbirališče na parkirišču pred
občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 31. oktober, ob 17.15
9.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 4. oktober, ob 15. uri
odprtje gozdne učne poti pri Gradu Žovnek;
(Urban Jeriha, 051 344 268).
Sobota, 10. oktober, ob 15.30
kostanjev piknik na prireditvenem prostoru v Braslovčah; program bo s svojim programom popestril Boris Kononenko; vstopnina: kostanj in pecivo;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Nedelja, 11. oktober,
Sv. Janez in Pavel (862 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Janko Osterman, 031 290 206).
Sobota, 17. oktober,
večer zimzelenih melodij z gostom večera Otom Pestnerjem;
Športna dvorana Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Mateja Perger, 041 802 400).
Nedelja, 18. oktober,
po Rupnikovi liniji;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Maja Kumer, 031 340 988).
Torek, 20. oktober, ob 18. uri
predavanje zeliščarice gospe Fanike Burjan;
Občinska knjižnica Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice).
Sobota, 10. oktober, ob 15.30
šola za starše v prostorih OŠ Braslovče;
predavala bo prof. defektologije gospa Brigita Nojič;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Od srede, 21., do sobote, 24. oktobra,
Vesela jesen na Gomilskem; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464).
Četrtek, 22. oktober, ob 18. uri
Noč čarovnic - ustvarjalna delavnica z Ireno Verbič;
Občinska knjižnica Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice).
Sobota, 24. oktober,
Savinjska orientacijska liga; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Amadej Kumer, 041 823 804).
Nedelja, 25. oktober,
Kamniški vrh (1259 m)
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Natalija Marovt, 041 560 117).
OBČINA TABOR
Sobota, 10. oktober, ob 17. uri
110-letnica gasilstva v PGD Kapla-Pondor;
slavnostna seja v gasilskem domu (PGD Kapla-Pondor, 040 645 889).
Nedelja, 18. oktober, ob 16. uri
veliki koncert narodno-zabavne glasbe »V nedeljo popoldne je luštno pri nas«;
Dom krajanov Tabor (Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor, 040 467 677).
Sobota, 24. oktober, ob 19. uri
tradicionalno srečanje članiz GZ Žalec in GZ Prebold;
Dom krajanov v Taboru (Natalija Dernač, 031 391 123).
Torek, 13.10. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec s Francijem Horvatom po Šri Lanki - potopisno predavanje.
Torek, 20. 10. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Psihoterapija - potreba in izziv;
z nami bodo predstavniki Slovenskega instituta za psihoterapijo.
Četrtek, 22.10. 2009, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke; srečanje s stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko.
Torek, 27.10. 2008, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič na temo NOČ ČAROVNIC.
Peli so jih mati moja
Med nastopom družine Kos s Ponikve pri Žalcu (Elizabeta, Štefanija, Milica, Tina, Gabrijela, Klara, Estera, Karmen, Neli, Franci, Tadeja, Alojzija in Franc)
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in odbor za kulturne prireditve Družina poje sta zadnjo avgustovsko nedeljo pripravila 26. družinsko prireditev z naslovom Peli so jih mati moja. Letos je nastopilo štirinajst družin iz različnih slovenskih krajev. Nastopajoči so zapeli po dve pesmi, ob kon-
cu pa vsi skupaj tudi Zdravljico. Najštevilčnejša družina je bila
13-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu.
Tudi letos je družinam prisluhnilo številno občinstvo, ki je napolnilo prostor športnega igrišča. Na začetku je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je med drugim dejal:
Pred premiero komedije
Ljubiteljski likovniki so se predstavili
V okviru prireditve Družina poje 2009 so v Andražu dan prej pripravili razstavo domačih ljubiteljskih likovnikov. Odprtje tretje razstave je bilo v prostorih doma krajanov, tokrat pa se je s svojimi deli predstavilo
trinajst ljubiteljskih likovnikov, ki delujejo v novoustanovljeni likovni sekciji andraškega kulturnega društva.
Sekcijo vodi Ida Jevšek, ki je razstavo tudi odprla, pred tem so zaigrali vaški godci, o razsta-
Mednarodni uspehi
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so ob diapozitivih pripravili predstavitev Filatelističnega društva Žalec. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo. Zbralo se je veliko njihovih članov in tudi veliko tistih, ki jih filatelija zanima.
Filatelistično društvo Žalec deluje že štiri desetletja. V zadnjih desetih letih se je število članov ustalilo pri številki 70. Na osnovnih šolah v Žalcu, Preboldu in Celju delujejo tudi mladi filatelisti. Šolske krožke vodijo člani FD Žalec, v Žalcu Toni Cetina, v Preboldu Marjan Plavčak, v Celju pa Igor Topole. Uspehi društva so povezani s pogoji dela, z aktivnostjo članov in tudi z razumevanjem in pomočjo Občine Žalec, ki društvu omogoča najboljše pogoje za delo. Prav zato odlični rezultati niso naključje.
Mladi filatelisti osvajajo prva mesta na bienalnih razstavah v Trbovljah, od koder potem najboljše vodijo poti tudi na največja, svetovna tekmovanja.
Poleg že uveljavljene Lare Plavčak, ki je letos razstavljala tudi na Kitajskem, so v zadnjem času najvišje uvrščeni eksponati Jasne Kolar in Tomaža Kozovinca (Ribnik Vrbje), ki sta sodelovala v Nemčiji in na Madžarskem.
Pri članih velja izpostaviti predsednika društva Venija Fe-ranta, ki je leta 2006 v Washing-tonu dosegel prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na tekmovanjih svetovnega ranga z zbirko Pivo, letos pa podobne uspehe dosega z novim eksponatom Oljke. Hkrati je letos opravil izpit za filatelističnega sodnika. Teh je v Sloveniji trenutno osem.
Zelo aktiven upravni odbor skrbi za uresničevanje zadanih ciljev in pomaga predsedniku ter mentorjem pri njihovem delu. Seveda pa je želja vseh članov, da bi se v prihodnje okrepili in pomladili. Če vas filatelija zanima, se jim lahko pridružite v prostorih društva na Hmeljarski 3 v Žalcu vsak drugi in četrti petek v mesecu ob 19. uri. T. T.
Folklora povezuje narode
»Korenine ljudskega petja segajo daleč do naših dedkov in babic. Nekoč so si ljudje trdo kmečko življenje olajšali s petjem. Ljudska pesem nas torej spremlja, je del naše zemlje, našega življenja, del slovenske kulturne dediščine. V Andražu vsako leto znova dokažejo, da še obstaja ljudsko petje in to navkljub vrsti dejavnikov, ki so temeljito preoblikovali naše življenje in navade. Dragocena je naša ljudska dediščina in pomembno je, da se to bogastvo ohranja in predaja naslednjim rodovom. Vsako leto ponavljam, kako me prireditev Družina poje navdaja s hvaležnostjo do vseh ljudi, ki ohranjajo našo slovensko ljudsko pesem.« Prireditev so popestrili vaški godci iz Andraža in člani dramske skupine KD Andraž. Letos so prireditev obogatili z razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev in uprizoritvijo igre Svojeglavček	T. Tavčar
še razstava
vljenih delih pa je spregovorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Kot je povedala, so razstavljena dela tako po motiviki kot tehnikah zelo raznolika, od pristnega ljudskega krašenja do modernizma, oboje pa je izredno pomembno, saj kaže na raznolikost in bogastvo likovnega ustvarjanja v kraju. Regina Mratinkovič je poudarila, naj ustvarjalci ohranijo svojo izvirno likovno govorico in se hkrati tudi izpopolnjujejo. Med številnimi obiskovalci odprtja razstave je bil tudi akademski slikar Alojz Za-volovšek, ki je v svojem nagovoru izrazil navdušenje nad pozitivno naravnanostjo ljudi in pohvalil ves trud likovnikov, s katerim bogatijo sebe in ljudi okoli sebe. Predsednik kulturnega društva Vili Pižorn je vsem sodelujočim avtorjem podelil priznanja. V nadaljevanju so si ogledali premiero komedije Svojeglavček, avtorja je Karla Zeiberja. V igri nastopa deset igralcev in drugih članov gledališke sekcije Kulturnega društva Andraž, režiral pa jo je Anton Satler.	T. T.
Številni ljubitelji resne glasbe so prišli zadnjo avgustovsko soboto v Dvorcu Novo Celje na svoj račun. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je pripravil koncert sopranistke Suzane Ograjenšek, ki je nastopila z angleškim godalnim kvartetom Fitzwilliam String Quartetom iz Velike Britanije, ki slavijo Haydnovo glasbeno vsestranskost s programom, ki predstavlja skladateljeve angleške canzonette, nemške pesmi, italijanske arije, ter godalnima kvartetoma Ptica in Žaba.
Suzana‘Ograjenšek, ki se je hitro uveljavila nà koncertih in
Žalec in Celje sta drugi teden v septembru gostila IV. folklorni festival, ki sta ga organizirali Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina ob podpori obeh občin, krovnih kulturnih organizacij in drugih sponzorjev ter donatorjev. Festival je navdušil tako sodelujoče folkloriste kot občinstvo.
Letošnji festival je potekal kar sedem dni, folklorne skupine so nastopale po ulicah Žalca in Celja, v celjskih trgovskih centrih, za celjske in žalske osnovnošolce, na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na podjetniškem pikniku pred Jamo Pekel. Gala večera sta bila v Celjskem domu v Celju in dan pozneje v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer je bil 12. septembra tudi zaključek festivala. Naslednji dan so se folklorne skupine odpravile še v Kamnik na dneve narodnih noš.
Tudi letos so organizatorji poskrbeli za zanimive skupine, med vsemi prijavljenimi pa so morali celo opraviti izbor, sta povedala direktorja festivala Zdenko Štrucl in Mitja Ocvirk. Žal pa ni bilo zaradi zapletov z vizami napovedane skupine iz Gane, so pa slovensko občinstvo navdušile skupine Dunedin Dencers s Škotske, KUD Biser iz Velike Kladuše v Bosni in Hercego-
tudi opernih odrih, se je tokrat prvič predstavila domačemu občinstvu. Predano se posveča baročnemu repertoarju in je do zdaj nastopila na mnogih pomembnih festivalih v tujini in z vodilnimi baročnimi dirigenti ter med drugim prejela tudi Williamsonovo nagrado za glasbeno izvajanje, ki jo podeljuje univerza v Cambridgeu. Ustanovila je baročni ansambel La Falsirena in z njim redno nastopa, v njenem komornem repertoarju pa najdemo tudi sodobno glasbo. Lani je na festivalu v Aix-en-Provence pela v Purcellovi operi The Fairy Queen, ta sezona pa označuje njen profesional-
vini ter Graovo iz Bolgarije. S tradicionalnim perzijskim inštrumentom taar je nastopil mlajši glasbenik Beh rang Baghajyee. Poleg njih so na petkovem gala večeru v Celju in ob koncu v Žalcu nastopile celjska in šempetrska skupina ter otroški skupini Facka s IV. osnovne šole Celje in otroška folklorna skupina Podružnične šole Trje, ob uradnem odprtju festivala pa tudi folklorni skupini iz Galicije in z Vranskega.
Festival je bil velik organizacijski in finančni zalogaj, saj je iz Bolgarije, Škotske in Bosne in Hercegovine prišlo skupaj kar 76 plesalk in plesalcev, ki so tudi letos prenočevali v celjskem dijaškem domu. Vsi so bili navdušeni nad programom, ki so jim ga pripravili organizatorji, in zlasti nad toplim sprejemom občinstva. Letos so imeli tudi dan brez nastopov, ki so ga izkoristili za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti.
Zaključni nastop na žalskem odru je navdušil obiskovalce, saj vse skupine sodijo med najboljše folkloriste. Celjska skupina že 36 let ohranja ljudsko izročilo, med drugim pa plesalci zaplešejo tudi z majoliko na glavi. Skupina Biser je bila ustanovljena pred tremi leti in je prvič nastopila v Sloveniji, škotska skupina pa je bila ustanovljena leta 1970 zaradi prvega folklorne-
ni operni debut v Händlovi Jephthi v Opera National du Rhin v Strasbourgu.
S koncertom so počastili 200-letnico smrti Josepha
ga festivala v Edinburgu in je doživela tak uspeh, da deluje še danes. Njihova posebnost so škotski ljudski plesi iz 18. stoletja. Najstarejša je skupina Graovo, ki deluje že od leta 1953, a ima predvsem mlade plesalce, ki plešejo s srcem. Tudi šempetrska folklorna skupina ima dolgoletno tradicijo, je najstarejša folklorna skupina v Spodnji Savinjski dolini in se prav tako pogosto udeležuje mednarodnih festivalov. Celjsko in šempe-trsko skupino med drugim povezuje legendarni Edo Gaberšek Jež, ki je najprej plesal v Šempetru in nato ustanovil folklorno skupino v Celju. V celjskih vrstah pa se je kalil sedanji šempetrski strokovni vodja Bogdan Kumperger.
Ob koncu gala večera v Žalcu je člane folklornih skupin nagovoril župan Lojze Posedel, izmenjali pa so si tudi simbolična darila. Osnovni namen festivala je poleg nastopov druženje, poleg tega se drug od drugega učijo novih plesnih korakov in se pogovarjajo tudi o kakšni težavah. Na koncu so skupaj zaplesali in odplesali z odra ter tako dokazali, da so si sicer zelo različni po temperamentu in plesnih korakih, da pa prav vse povezuje ljubezen do ljudskega izročila in zanimanje za druge kulturne tradicije. To pa je odlična vez med narodi.
K. R.
Haydna, ki ga danes najbolj poznamo kot očeta simfonije in godalnega kvarteta. Godalni kvartet Fitzwilliam so leta 1969 ustanovili štirje študenti iz Cambridgea. Izvajajo številne skladatelje klasične in sodobne glasbe ter sodelujejo s svetovno priznanimi glasbeniki. T. T.
Med nastopom Suzane Ograjenšek in godalnega kvarteta
Haydnove pesmi s strunami
110 let kulture na Polzeli
Ognjena strast likovne ustvarjalnosti
Med govorom predsednika KUD Polzela Marka Slokarja, ob njem moški pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak
Kulturno-umetniško društvo Polzela praznuje v tem letu 110-letnico delovanja. Začelo se je na začetku leta 1899, ko je bilo ustanovljeno Katoliško bralno društvo, v svoji 110-letni zgodovini kulturnega delovanja pa je na področju knjižnične dejavnosti, dramskih uprizoritev, nastopov pevskih zborov in likovne ustvarjalnosti ter glasbenega izobraževanja doseglo nepričakovan razmah in mnogotere uspehe, ki so obogatili kulturno zakladnico kraja in občine.
Na osrednji slovesnosti v soboto v kulturnem domu na Polzeli smo lahko po odpeti slovenski himni, ki jo je zapel domači moški pevski zbor, prisluhnili pripovedi kronista iz knjige zapisnikov, ki so se ohranili od ustanovnega občnega zbora leta 1899 do leta 1939. Člana dramske skupine Majda Dobovičnik in Dani Pfeifer pa sta uprizorila kratek odlomek iz igre Babilonski stolp. Po nastopu moškega pevskega zbora, ki prepeva v okviru društva že šestinpetdeseto leto, je zbranim spregovoril slavnostni govornik, predsednik Kulturno-umetniškega društva Marko Slokar. Poudaril je predvsem navdušenje in zagnanost takratnih članov pred prvo in drugo svetovno vojno za ohranjanje slovenske besede, prav tako pa tudi izreden napor, da so zgradili prosvetni dom. Tudi danes društvo z razvija-
V prostorih Turistično informacijskega centra v Žalcu bodo do 15. januarja prihodnje leto odprti dve razstavi, razstava arhitekturno-zgo-dovinskih značilnosti starega mestnega jedra Žalca, avtorja Uroša Goveka, in razstava Značilnosti keramike Mojce Šon.
Prva razstava, avtorja Uroša Goveka, strokovnega sodelav-
njem različnih oblik ljubiteljskega kulturnega delovanja in z organiziranjem različnih kulturnih akcij in prireditev krepi domovinsko zavest ter bogati kulturno življenje kraja in občine.
V teh 110 letih se je izmenjalo kar nekaj predsednikov. Najdlje, od leta 1963 do 1988, je društvu predsedoval Stanko Novak, kar 25 let, od leta 1988 pa je v vlogi predsednika društva Marko Slokar.
Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. V svoji čestitki ob jubileju je izrazil priznanje članom društva za več kot stoletje bogato kulturno snovanje, prepevanje, igranje, slikanje, torej za vse, kar so naši predniki in današnji kulturni ustvarjalci podarili sokrajanom iz ljubezni do slovenstva. Dan prej so na slavnostni seji občinskega sveta Kulturno-umetniškemu društvu Polzela podelili najvišje občinsko odlikovanje, grb občine. Čestitko je društvu ob jubileju izrekel tudi vodja Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik. Gost jubilejne prireditve pa je bil pevec Ivo Mojzer.
Ob tej priložnosti so v avli kulturnega doma na ogled postavili razstavo fotografij o nastopih posameznih skupin, med njimi tudi plakat, ki je leta 1939 vabil na proslavo ob
ca za kulturo na ZKŠT Žalec, predstavlja razvoj naselbine preko stavbne dediščine, katere najpomembnejši segmenti so posebej predstavljeni še s tlorisi, prerezi, skicami in načrti trga. Namenjena je tako domačinom kot naključnim obiskovalcem, saj na zanimiv način dobijo informacije o pomembnejših stavbah v starem trgu. Večina gradiva je povzeta
40-letnici takratnega katoliško prosvetnega društva. Izdana pa je bila tudi brošura, v kateri je kronološko popisana zgodovina društvene dejavnosti, pa tudi današnje aktivnosti v enajstih sekcijah Kulturno-umetniškega društva Polzela.	T. T.
Lani in letos je iz Savinovega sklada sredstva oz. finančno pomoč za pridobivanje dodatnih strokovnih znanj na različnih kulturnih področjih v skupni vrednosti 3.875 evrov prejelo enajst prositeljev, ki so za sredstva zaprosili na podlagi javnega razpisa, so povedali na Občini Žalec.
Savinov skladje bil ustanovljen spomladi leta 2007 z namenom finančne podpore in pomoči osnovnošolcem, dijakom, študentom in tudi drugim občankam in občanom Občine Žalec pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na različnih področjih kulture, glasbenem, likovnem, igralskem oz. gledališkem, plesnem in literarnem. Od takrat se sredstva iz različnih virov, kot so organiziranje javnih dražb, glasbenih koncertov, gledaliških in plesnih predstav, donatorska sredstva fizičnih in pravnih oseb ter proračun Občine Žalec, zbirajo na posebni postavki proraču-
iz člankov Ivana Stoparja, objavljenih v Savinjskih zbornikih.
O avtorici razstave Značilnosti keramike Mojci Šon in njenem delu je ob odprtju govorila magistra Rolanda Fugger Germadnik. Mojca Šon je profesorica likovne umetnosti, ki že več let dela na področju oblikovanja in poslikave keramike in se ukvarja z raziskovanjem poslikav. Njena značilnost se odraža v različnih tehnikah poslikav na ročno ali industrijsko izdelanih predmetih dekorativnega ali uporabnega značaja. »To, kar danes vidimo na razstavi, ni Schiitzova keramika, to je poslikana keramika ustvarjalke Mojce Šon, ki je našla lastno pot umetniškega izražanja in s tem nadaljuje dvestoletno tradicijo poslikavanja keramike v Savinjski dolini,« je med drugim dejala Rolanda Fugger Germadnik.	T. Tavčar
Z ognjem in plesom kot simbolom ognjene strasti ustvarjanja se je 27. avgusta v Dvorcu Novo Celje končala desetdnevna poletna slikarska šola akademskega slikarja in grafika Rudolfa Španzla. Kot vsa leta do zdaj so udeleženci šole na razstavi prikazali svoja najbolj uspela dela.
V poletni slikarski šoli Chiaroscuro je v treh skupinah skupaj ustvarjalo več kot 60 mladih in odraslih ljubiteljskih slikarjev, od povsem začetnikov do tistih, ki so se že vpisali na likovno akademijo ali so že večkrat sodelovali v slikarski šoli Rudolfa Španzla. Tudi šesta slikarska šola je poleg risb in slikanja v različnih tehnikah ponudila ustvarjanje grafik, saj poleg Rudolfa Španzla na njej sodeluje mojster grafike Bogdan Renko. Mentorji skupin so bili:
na Občine Žalec. Po pravilniku o dodelitvi finančne pomoči, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Žalec v začetku leta 2008, je finančna pomoč enkratna in se lahko dodeli za študijsko izpolnjevanje doma in v tujini kot sofinanciranje šolnine ali kotizacije za izobraževanje.
Višina finančne pomoči posameznemu prosilcu je lahko največ do polovice zaprošenih sredstev, presegati pa ne sme 400 evrov. Sredstva se podelijo vlagateljem na osnovi javnega razpisa, o njih pa odloča komisija sedmih članov, ki jo sestavljajo vodja Oddelka za finance in vodja Oddelka za negospodrske in gospodarske dejavnosti Občine Žalec, vodja programa kultura pri ZKŠT Žalec, predsednik Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec, vodja JSKD OI Žalec, ravnatelj Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, direktor Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
Med lanskimi in letošnjimi dobitniki finančne pomoči iz Savinovega sklada je bilo največ prositeljev, kar sedem, z glasbenega področja kulture, ostali pa so s področja plesa, grafičnega in računalniškega oblikovanja in drugega. Nina Baša iz Velike Pirešice je prejela enkratno finančno pomoč za podiplomski študij na Aka-
mlada akademska slikarja Rok Slana in Dorijan Španzel, slikarka Barbara Zupanc, pedagoginje Regina Mratinkovič, Breda Bračko in Jerneja Mencinger, kot pomočnici pa tudi Ana Goršek in Stella Muzlovič. O dogajanju je neposredno prek spleta poročala mladinska pisateljica Majda Koren.
demiji za glasbo v Ljubljani, Eva Nina Kozmus iz Žalca za Poletno šolo flavte v Franciji, Anton Alatič iz Žalca za izobraževanje (en semester) na University of Pennsylvania v ZDA, Ivan Prgič iz Griž za izobraževanje Quantum learning - tehnike za povečevanja kreativnosti, motivacije in pospešenega učenja v ZDA, Žan Cimerman iz Dobriše vasi in Sara Železnik iz Kasaz za tečaj tajske tradicionalne glasbe v Bangkoku, Neja Brglez iz Galicije za izobraževanje na univerzi v Arizoni v ZDA,-Tol-kalna skupina ŠUS (GZ Žalec) za letošnje tolkalistično tekmovanje v Belgiji, Petra Strahovnik iz Dobriše vasi za seminar za tolkaliste in komponiste v Trstenicah na Češkem, Andreja Vidmajer za dvoletno izobraževanje Računalniška grafka in spletna produkcija v Ljubljani in Bor Pungerčič za izobraževanje na Nomad Dance Academy 2009 (izobraževalna platforma sodobnih scenskih umetnosti za mlade umetnike s področja Balkana).	L. K.
Odprtje razstave ob koncu šole je ponovno pred Dvorec Novo Celje privabilo številne obiskovalce. Poleg Lidije Koceli so zbrane likovnike in vse obiskovalce nagovorili direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek, župan Lojze Posedel in častna občanka ter akademska slikarka Jelica Žuža. Seveda jim je spregovoril tudi mojster Rudolf Španzel. Kot je povedal, v slikarski šoli niso gradili hiše, ampak postavljali trdne temelje za prihodnje umetniško ustvarjanje. Biti umetnik ni poklic, je poudaril, ampak način življenja. Bistveni element in namen umetnosti je lepota, ki pa je dandanes vse manj cenjena. A za umetnost ni potrebno, da je grda, da bi bila pametna. Potrebujemo novo renesanso v umetnosti, je prepričan Rudi Španzel, na novo moramo ovrednotiti tudi svobodo. Svoboda namreč ni to, da laliko vsak počne, kar hoče, ampak da po svoji vesti in odgovorno počne tisto, kar najbolje zna. Udeleženci letošnje poletne slikarske šole so osnove takšnega znanja dobili, ogenj volje po novem znanju in strasti pa naj jih vodi naprej po poti ustvarjanja, je poudaril Rudi Španzel.
V kulturnem programu so nastopili plesalci Plesnega foruma Celje in Gea Erjavec z ognjem ter skupina Lusier. Ker je ogenj strasti značilen tudi za resnično umetniško snovanje, je obiskovalce na ogled razstave povabil manjši ognjemet z balkona dvorca. K. R.
ZKŠT Žalec vabi k sodelovanju dijake in študente za delo v garderobah, pregled vstopnic in za drugo tehnično pomoč pri prireditvah.
Delo poteka večinoma med tednom v popoldanskem in večernem času. Prijave pošljite na elektronski naslov zkst.zalec@siol.net.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VABI K VPISU ABONMAJEV V SEZONI 20(
CICIBANOV Štirje letni časi
(balet)
Čudežna srajca Dopetajca
(igrana predstava)
Mali Kakadu
(muzikal)
Mavrične vile (plesna predstava)
Trnjulčica
(lutkovna predstava)
Zlata ladja
(igrana predstava)
24,00 EUR
MLADINSKI
Od tišine do glasbe
(koncert za anekdoto in klavir)
Blazno resno o seksu
(komedija)
Sladko-kisla zgodba II
(komedija)
Boksarsko srce (komedija)
Cena:
24,00 EUR
GLEDALIŠKI
Krizantema na klavirju
(glasbeno gledališki projekt)
Elling
(komedija)
Neskončni šteti dnevi
(tragikomedija)
Eda - zgodba bratov Rusjan (drama)
Chicchignola
(komedija)
45,00-65,00 EUR
rchestra
Tejyafolk
rodukcija
Orkester Mandolina in Nataša Krajnc
Perpetuum Jazzile
50,00
NARODNO-ZABA\Ü Spev, Slovensb zvoki, gostja Tanja Žagar
Rubin, Sicer, gosta strašna Jožeta
Ans. Roka Žlind Polkapunce, gost presenečenj«
Iskrice, Zlati muzikanti, gostja Irena Vrčkovniki
Ans. Svetlin, Zapeljivke, gost Vinko Šimek
50,00 El
anje v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, od 9. do 19. ure m in od 9. do 13. ure ob sobotah, tel.: 03 710 04 34.
zkst-zalecTsi in v brošuri, ki jo lahko dobite v TIC-u :
ZKŠT Zavod fé kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec
Lepota keramike in arhitektura Žalca
Uroš Govek, Mojca Šon in Rolanda Fugger Germadnik
V dveh letih pomoč enajstim
ZADNJE
ŠPORTNE VESTI
Aljaž državni prvak
Tudi v reprezentačnem dresu
Polzelski Hopsi, ki se pripravljajo na tekmovanje v 1. A slovenski košarkarski ligi, so se okrepili s centrom, 24-le-tnim in 211 cm visokim Nigerijcem Idonkom Ibokom, ter 22-letnim in 200 cm visokim Nikolo Kugo.
Na atletskem mednarodnem mitingu v Celju je v teku na 100 m z ovirami v memorialni disciplini Fedor j a Gradišnika slavila Polzelanka Martina Tomič, ki je zmagala brez prave konkurence.
V Šentjurju je potekalo državno hitropotezno posamično in ekipno prvenstvo v šahu. Med 109 tekmovalci je zmagal Marjan Črepan iz Petrovč.
V okviru praznika Občine Braslovče je Društvo za telesno vzgojo Partizan Braslovče pripravilo moški odbojkarski turnir. Zmagala je ekipa Mozirja pred Braslovčami in ekipo Šoštanj - Topolšica. Odbojkarski klub Braslovče pa je pripravil turnir ženskih ekip, na katerem je zmagala ekipa iz Mislinje pred Braslovčami in Celjem.
V soboto, 3.10., ob 20. uri, se bodo na prvi tekmi letošnje sezone v 1. DOL odbojkarice Odbojkarskega kluba Aliansa v telovadnici OŠ Šempeter pomerile z ekipo Šentvid Ljubljana.	Zbral: T. T.
Spremenjena ekipa
no cesto.
Letošnja novost je tudi informativna tabla, ki so jo postavili ob igrišču s pogledom v križišče, kjer bodo objavljali termine tekem in vabili nanje ter tako poskušali navdušiti za obisk tekem tudi čim več navijačev. L. K.
Šempetrske odbojkarice, ki so v lanski sezoni osvojile odlično tretje mesto v rednem delu 1. DOL in tretje mesto na tekmovanju za pokal Slovenije, začenjajo novo sezono s spremenjeno zasedbo. Klub je zapustila šempetrska odbojkarica Tjaša Turnšek, ki bo z igranjem nadaljevala v klubu Calcit Kamnik, Andreja Vodeb, ki se bo posvetila odbojki na mivki, in Katja Remic, ki je odšla na študij v Koper, kjer se je pridružila igralkam kluba Luka Koper.
Pod vodstvom trenerja Borisa Klokočovnika, ki že tretje leto ostaja v Šempetru in je Šem-petranke popeljal v 1. DOL, ter pomočnika Bena Božiča so odbojkarice skoraj že pripravljene na novo sezono tekmovanj v 1. državni odbojkarski ligi. V ekipi je sedem lanskih igralk, prvoli-gašic (Mojca Božič, Valentina Založnik - obe mladinski reprezentantki, Hana Geder, Barbara Hren, Tina Žnidar, Jasna Šumnik in Mojca Kodre). Pridružile so se jim tri lanske šempetrske tretjeligašice (Tina Bukovec, Maja Žohar in Ivana Marčeta) ter tri nove igralke (Živa Recek - mladinska reprezentantka, že več let v paru z Mojco Božič, dobitnica številnih zlatih kolajn na državnih tekmovanjih v odbojki na mivki, Martina Rajšp iz Benedikta in Angelina Ajnihar iz ekipe NKMB Branik Maribor). Letošnja ekipa je po-
Nove hiške za nogometne igralce so usklajene s pravili nogometne zveze
vajo pravila nogometne zveze. Hkrati so skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je skrbnik športnih objektov v Športnem centru Žalec, uredili tudi dodatne površine za treninge. Veliko del so opravili s prostovoljnim delom in s pomočjo sponzorjev. V načrtu do konca leta je še postavitev zaščitnih mrež za goli, ki so še posebej pomembne zaradi bližine glavne ceste. Naslednje leto pa imajo v načrtu tudi izgradnjo visoke ograje ob igrišču, ki meji na glav-
V novo sezono
novno zelo mlada, trenerja čaka veliko dela, vendar, sodeč po uvodnih prijateljskih tekmah, tudi zelo obetavna. Igralke ekipe Aliansa so se v soboto, 19. septembra, udeležile tradicionalnega turnirja Sama Zrimca v Grosupljem in osvojile 2. mesto. Na turnirju so sodelovale ekipe: HIT Nova Gorica, TPV Novo mesto, Šentvid, Koper, Grosuplje, Grobničan Reka in zmagovalke turnirja Calcit Kamnik, ki je tudi zmagovalec minule sezone.
Sicer pa so z rednimi treningi pričele tudi vse ostale ekipe mlajših selekcij; mini, mala odbojka, deklice in kadetinje -mladinke, igralke 3. DOL. Vpis novih igralk je v večini že zaključen, vendar so posamezni vpisi v selekcijo mini in male odbojke še možni.	D. N.
ZKŠT Žalec je v sodelovanju s Teniško akademijo Žalec pod vodstvom Tomaža Volka na teniških igriščih v Športnem centru Žalec pripravil Vebrov memorialni teniški turnir naključno izžrebanih dvojic. Na tekmovanju je nastopilo dvajset parov v dveh starostnih kategorijah.
V kategoriji do 50 let je zmago slavil par Dušan Čater in Igor Jan, ki sta premagala Simona Krčmarja in Radovana
Potem ko so se kadeti in mladinci Nogometnega kluba Žalec v pretekli sezoni prebili v 2. ligo in potrdili eno izmed najuspešnejših sezon Nogometnega kluba Žalec v svoji zgodovini, se trendi dobrih rezultatov v Nogometnem klubu Žalec nadaljujejo. V jesen so vstopili tudi z nekaj novimi infrastrukturnimi pridobitvami, ki bodo izboljšale pogoje dela v klubu.
Direktor kluba Samo Verstovšek in njegov predsednik Matjaž Omladič sta povedala, da so do konca avgusta na žalskem osrednjem stadionu, kjer potekajo treningi, odstranili stare in dotrajane hiške za rezervne igralce in postavili nove, kot jih zahte-
Antloga, za tretje mesto pa sta morala Slaven Granič in Primož Funtek premagati Luko Beniditiča in Bena Kvedra. V kategoriji nad 50 let sta zmagala Bojan Račnik in Darko Zupan, ki sta premagala Rajka Grenka in Slavka Košenino, Milivoj Damjanič in Janez Šmigovc pa sta morala za tretje mesto premagati Rada Krušiča in Dušana Lugo. Najboljši so prejeli plakete Vlada Vebra in praktične nagrade. T. T.
V braslovškem taekwondo klubu se z vso vnemo pripravljajo na nova tekmovanja in aktivnosti. Doseženi rezultati preteklih obdobij in vestno delo so nedvomno zagotovilo, da bodo uspešni tudi v tem tekmovalnem obdobju.
Spomladanski del sezone so bra-slovški taekwondoisti končali z nastopom na evropskem prvenstvu za mladince, člane in veterane, ki je aprila potekalo v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Uspešno je nastopil Gašper Drnovšek, ki je med mladinci v borbah osvojil 3. mesto. Prav tako sta bila med članicami in člani posamezno uspešna Miro Kuserbanj in Saša Širše. Sabina Bec in Saša Širše pa sta te dosežke obogatili skupaj s člansko ekipo, ki
je osvojila tretje mesto. Braslovški tekmovalci so uspešno nastopili tudi na tretjem kolu državnega prvenstva v kickboxingu, kjer sta se zmage veselila Mitja Potočnik in Saša Širše, druga mesta pa so osvojili Sabina Bec, Luka Zgojznik in Rok Kokovnik.
Septembra se je začela nova sezona treningov, hkrati pa poteka tudi vpis v začetne tečaje. Kot je povedal Simon Jan, vodja braslov-škega kluba, so v Športnem centru Sung v Orli vasi letos popestrili ponudbo, tako da se lahko na enem mestu vpišete v programe taekwondoja, kickboxinga, rekreacije za dekleta in žene Bian Box, Muaya Thaia kluba Warrior Celje, in še kaj.	D. N.
Vebrov memorialni turnir
Boljši pogoji za nogometaše
Na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki za kategorije U12, ki je drugi vikend v septembru potekalo na atletskem stadionu Boni-fika v Kopru, je Aljaž Juhart iz Atletskega kluba Žalec osvojil naslov državnega prvaka v metu žogice in hkrati dosegel drugo mesto v suvanju krogle. Odlični pa so bili tudi drugi klubski kolegi.
Aljaž je zmagal z odličnim rezultatom 48.98 m, medtem
ko je v suvanju krogle z 9,41 m dosegel drugi rezultat tekmovanja. Srebrno medaljo je v kraljevski disciplini teka na 60 m osvojila Aneja Simončič, v teku na 200 m pa bron. Nekateri atleti AK Žalec so se uvrstili tik pod stopničkami: Maruša Kujan je osvojila 4. mesto v skoku v višino, Kaja Bajda in Nina Perko pa sta v teku na 300 m z ovirami osvojili peto oziroma šesto mesto.	L. K.
Zmagovalni met Aljaža Juharta
kladiva iz raznih krajev Savinjske doline.
Uvodoma je zbrane nagovoril Uroš Vidmajer, vodja enote za šport na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Adi Vidmajer, evropski prvak v metal-skem duatlonu, pa je s pomočjo povezovalca prireditve, Petra Kavčiča, predstavil to športno disciplino. Vsi udeleženci so pogumno »lučali« kladivo, Adijevo je poletelo preko 45 metrov, najdaljši met, preko 28 metrov, pa je med ostalimi udeleženci uspel Sašu Govcu iz Prebolda, sledila sta mu Kristjan Zimaj iz Žalca in Boštjan Kramberger iz Petrovč. Žal se Primož Kozmus ni mogel udeležiti prireditve, kot je bilo sprva načrtovano, je pa nad njo zelo navdušen. Tovrstno srečanje bo postalo tradicionalno.	T. Tavčar
Sebastjan Kantužer, član Karate kluba Nestor, je septembra na mednarodnem turnirju Međimurje Open 2009 v Čakovcu osvojil srebrno medaljo v kategoriji članov do 75 kg.
V letošnjem letu ima Karate klub Nestor kar tri tekmovalce, ki so uvrščeni na širši seznam slovenske reprezentance kot kandidati za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo novembra letos v Maroku. Kot je povedal Damir Vrbanič iz Karate kluba Nestor, so Matic Potočnik, Tilen Smiljan in Sebastjan Kantužer vse poletje pridno trenirali in se znojili na reprezentančnih pripravah. Najprej so bili na kondicijskih pripravah v Murski Soboti, nadaljevali so z vsakodnevnimi treningi v domačem klubu, konec avgusta pa z reprezentančnimi pripravahii na Pokljuki končali s tehničnim delom priprav pred začetkom tekmovalne sezone. Za konec priprav se je reprezentanca podala na med-
Sebastijan Kantužer (levo) na turnirju v Međimurji
narodni karate turnir Grado Open v Italijo. Po napornih pripravah je Tilen Smiljan v močni konkurenci osvojil odlično 7. mesto. Tekmovalni koledar reprezentance je do mladinskega svetovnega prvenstva v Maroku zelo natrpan, zato vse tri čaka še naporno delo.
Pestro pa je tudi v domačem Karate klubu Nestor, ki še vedno vabi vse zainteresirane za vadbo karateja, da se jim pridružijo. Vpišete se lahko v času rednih treningov v telovadnici fitnes centra Olimpus, nad trgovino Spar v Žalcu, je povedal Damir Vrbabnič.	L. K.
Kako daleč je Kozmus
Pod tem naslovom sta ZKŠT Žalec in Atletski klub Žalec na atletskem stadionu v Žalcu pripravila prireditev, posvečeno našemu odlične-
mu metalcu kladiva Primožu Kozmusu. V tej atletski disciplini, metanju kladiva, se je v Žalcu 22. septembra pomerilo več kot štirideset metalcev
Metanja kladiva so se udeležili kar štirje z Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, med njimi seje izkazal tudi novi direktor Matjaž Juteršek
Najbližje
kolajni
Slovenski judoisti, ki so se udeležili svetovnega prvenstva v Rotterdamu, so prvič po dolgem času ostali brez kolajne. Najbližje kolajni je bila Urška Žolnir, ki pa se je morala v kategoriji do 63 kg zadovoljiti s petim mestom. V uvodnih dveh borbah je zmagala, zadnji dve pa izgubila. Brez uvrstitve so ostali tudi Lucija Polavder, Petra Nareks in Rok Drakšič. T. T.
Teklo 1500 udeležencev
Uspešni v golem in dolgem loku
Pomerilo seje 134 lokostrelcev iz 24 klubov
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je 19. septembra ob pomoči Atletskega kluba Žalec, športnih zanesenjakov, gasilcev, članov ZŠAM Savinjska dolina, policije in drugih športnih društev Občine Žalec izpeljal 9. tek po ulicah Žalca.
Najprej so rekreativno v ci-citeku na 200 metrov skupaj s starši tekli predšolski otroci in otroci 1. razreda, za njimi pa so na razdalji 480 metrov tekli otroci od 2. do 4. razreda. Sledil je tek osnovnošolskega državnega prvenstva na 1060 metrov za učence od 5. do 9. razreda. Državni prvaki so postali: deklice, letnik 95, Veronika Volarič (OŠ S. Gregorčiča Kobarid), dečki, letnik 96, Kristian Grunfeld (OŠ Ig), deklice Blažka Šturm (OŠ S. Gregorčiča Kobarid), dečki, letnik 97, Davor Kavčič (I. OŠ Celje),
deklice Kaja Strgaršek (OŠ Ivana Skvarče Zagorje), dečki, letnik 98, Enej Kovač (OŠ Bovec), deklice Maja Plaznik (OŠ Pirniče), dečki, letnik 99, Jakob Hočevar, deklice Zala Ahting (oba OŠ P. Trubarja Laško). Srednješolci so tekli na razdalji od 1060 do 2040 metrov. Zmagali so: dijaki, letnik
92,	David Ropotar (ŠC Celje), dijakinje Anja Zagoričnik (I. gimnazija Celje), dijaki, letnik
93,	Aleš Zver (Gimnazija Murska Sobota), dijakinje, letnik
94,	Hani Mlekuž Kamarič (SŠ Veno Pilon Ajdovščina).
Na progi, dolgi 5220 metrov, pa so tekli za štajersko-koroški pokal. Zmagali so: v kategoriji do 19 let Miha Povšič, do 29 let Matej Samide in Sara Karlovšek, do 39 let Robert Lendaro in Vanja Lendaro (vsi iz AK Sevnica), do 49 let Jože Mori (Petzen maraton
K. Matjaž), Bernarda Ivančič (Policija Ormož), do 59 let Avgust Manfreda (Radenska Lovrenc), Fani Podkrajšek (ŠD Izlake), do 69 let Roman Gra-cej (Pletenka), Rožica Lampe (Triatlon klub Lj.), 70 in več let Veno Satler (AK Žalec), Lojzka Bratuša (TS Radenska). Največ, več kot 500, med njimi 32 družin, pa jih je teklo na žalsko miljo (1060 m). Udeleženci so bili rekreativci vseh starosti, posebnega občudovanja pa je bil deležen Anže Pratnemer, za katerega v okviru akcije Zbirajmo zamaške tudi Žalcu zbirajo zamaške, da bi čim prej prišel do opornice in bi že drugo leto lahko tekel tudi na žalski milji. Ob tem dogodku so pripravili tudi več spremljajočih prireditev, vsi udelčženci tekov so imeli ves čas na razpolago brezalkoholne pijače, vsi otroci v netekmovalnem delu pa so si pritekli medaljo.
Sicer pa je letos prvič potekalo tudi tekmovanje v skiku, mladi disciplini, ki jo lahko še najbolje primerjamo s tekom na smučeh, samo da so »smuči« krajše in na koleščkih, podlaga pa namesto snega asfalt. Na dobrih 5 km se je sicer pomerilo le 6 tekmovalcev, štirje moški in dve ženski, a če sodimo po odzivu obiskovalcev, ki so lahko pomerjali opremo in se preizkusili v tej disciplini, se nam v naslednjih letih obeta precej več navala na ta zanimivi mladi šport. T. Tavčar
Na mivki
Na nogometnem igrišču v Športnem parku Žalec je potekala tekma za absolutno državno prvenstvo in državno prvenstvo za vse kategorije v FITA 900 krogov. V Žalcu je nastopilo 134 tekmovalcev iz 24 klubov iz vse Slovenije. Pokrovitelji tekme so bili Občina Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Mestna skupnost Žalec. Ob slovesnem odprtju so zbrane pozdravili žalski župan Lojze Posedel, predsednica Lokostrelske zveze Slovenije Irena Rosa in direktor tekmovanja, predsednik Lokostrelskega kluba Žalec Leon Uratnik.
Na tekmovanju, ki je potekalo ves dan, so se izkazali tudi članice in člani Lokostrelske kluba Žalec. Antonija Jakop je za absolutno državno prvenstvo pri članicah v stilu goli lok zasedla drugo, Zlatko Ulaga pa v stilu dolgi lok pri članih tretje mesto. Na državnem prvenstvu je Nik Jakob v stilu goli lok osvojil naslov državnega prvaka pri kadetih, Sara Jakob je pri deklicah zasedla četrto mesto, v stilu ukrivljeni lok je na četrtem mestu pristal tudi Luka Kolenko. Pri veteranih je v stilu dolgi lok Zlatko Ulaga osvojil drugo mesto, Venčeslav
ŠD Ločica ob Savinji 2000 je ob prazniku Občine Polzela pripravilo 9. kolesarski vzpon na Goro Oljko. ZKŠT Žalec in Kolesarki klub Žalec pa sta pripravila kolesarjenje po vseh krajevnih skupnostih Občine Žalec.
Na pot na Goro Oljko, dolgo 7 km in s 400 metri višinski razlike, se je podalo 90 kolesarjev. Absolutni zmagovalec je postal Andrej Guček iz Celja, ki je progo prevozil v 21 minutah in 26 sekundah, drugi je bil Sebastjan Andrejc iz Šoštanja, tretji pa Milan Vivod iz Lok pri Mozirju. Zmagovalci posameznih kategorij: do 16 let: Miha Verdnik (Griže); do 21 let: Jan Bolha (Šmar-
Jakop in Roman Vrhunc pa si pri članih v tem stilu delita peto mesto. Tekmovanje je v
Strelsko društvo Polzela je na svojem strelišču za malo-klibarsko puško pripravilo odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško. Strelsko društvo Braslovče pa je pripravilo 25. Cestnikov memorial v streljanju z vojaško puško ekipno in posamezno.
Na polzelskem tekmovanju je nastopilo osemnajst tekmovalcev iz raznih krajev Savinjske doline. O prvem mestu je odločala razlika v številu zadetih desetk, saj
tno ob Paki); do 30 let: Erik Rosenstein (Ljubno ob Savinji); do 40 let: Andrej Guček (Celje); do 50 let: Milan Vivod (Mozirje); do 60 let: Karl Kosmač (Celje); nad 60 let: Rafael Končina (Prebold). V ženski konkurenci je s časom 34 minut in 31 sekund zmagala Ksenja Kavčič iz Petrovč, druga je Irena Verdnik iz Griž in tretja Ingrid Probst iz Nemčije.
V Žalcu pa se je s parkirišča za občinsko stavbo na 60 kilometrov dolgo pot podalo kakih petdeset kolesarjev. Vmes so imeli tri krajše postanke za okrepčilo, v Za-bukovici, na Grmovlju in na Ponikvi, na cilju v Žalcu pa so kolesarje pogostili z bogračem.	T. Tavčar
dokaj hladnem vremenu odlično pripravil in izpeljal Lokostrelski klub Žalec. T. Tavčar
sta tako prvi- Aljaž Kotnik kot drugouvrščeni Mitja Basle (oba SD Polzela) dosegla enako število krogov (84). Tretje mesto je s 83 krogi osvojil Jože Tekavc iz Ločice ob Savinji. Na strelišču je potekalo še ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško v sklopu 3. športnih iger med naselij Občine Polzela. Prvo mesto je osvojila ekipa KO Ločica ob Savinji v sestavi Jože Tekavc, Niko Razgoršek in Darko Kanovnik.
Med trinajstimi ekipami na Cestnikovem memorialu pa je zmagala ekipa Tehnovar iz Celja, ekipa SD Strelskega društva Braslovče pa je osvojila sedmo mesto. Med 40 posamezniki je zmago slavil Slavko Frece iz ekipe Tehnovar, najboljši posameznik iz domačega strelskega društva pa je bil Matjaž Kralj na petnajstem mestu.	T. T.
Hitropotezni
Šahovski klub Griže je v počastitev krajevnega praznika pripravil šahovski hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo dvajset šahistov.
Zmagal je mednarodni mojster Dušan Zorko iz Kranja, ki je zbral 18 točk, drugi je bil Jernej Špalir, ki je zbral 16,5 točke, tretji pa Danijel Vombek s 15,5 točke, oba iz Šahovskega kluba Celje. Najboljši iz domačega kluba je bil Radovan Kranjc na sedmem mestu, ki je zbral 10,5 točke.	T. T.
Letos so prvič tekmovali tudi v skiku, v novi disciplini pa so se lahko preizkusili tudi obiskovalci
Za državne naslove
Na kolo na goro
Streljali v dveh občinah
Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje, Balinarski klub Žalec in Občina Žalec so pripravili državno ekipno prvenstvo upokojencev v balinanju. Na tekmovanju je nastopilo enajst moških in ženskih štiričlanskih ekip. Predtekmovanje je med drugim potekalo tudi na balinarskem igrišču v Preboldu, končni boji pa na balinarskih igriščih v Športnem centru Žalec.
V ženski konkurenci je zmagala ekipa Društva upokojencev Postojna pred Lescami, Šoštanjem in Žalcem, v moški konkurenci pa je naslov državnih prvakov osvojila ekipa Sežane pred Kojskim in Zadobrovo. Pokale in priznanja naj-
boljšim trem ekipam sta podelila žalski župan Lojze Posedel in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet.	T. T.
Uspešne žalske balinarke
Športno društvo Partizan Prebold je v nedeljo, 6. septembra, pripravilo turnir v odbojki na mivki za mešane pare. Turnirja se je udeležilo deset ekip iz širše celjske regije. Prvo mesto je osvojil tekmovalni par, ki sta ga sestavljala Jasna Šumnik (Šoštanj) in Goran Cestnik (Šempeter), drugo mesto sta osvojila Nataša Šega in Andrej Tonjko (oba Zreče), na tretjem mestu sta pristala Barbara Breznik in Gregor Bevc (oba Šoštanj), četrto mesto pa sta osvojila Tina Žnidar in Anže Zadravec (oba Polzela). Zmagovalci so prejeli denarne nagrade, za kar je poskrbela znana preboldska okrepčevalnica.
D. N.
Odprto prvenstvo Polzele
Teniški klub Polzela je na svojih štirih igriščih pripravil 11. odprto prvenstvo Polzele v tenisu za članice in člane. Tekmovanje je potekalo teden dni, udeležilo pa se ga je šestinštirideset članov in šestnajst članic s širšega celjskega območja.
Pri članih je zmagal Aleš Cverlin pred Ivom Belišem, Vojkom Mehom, vsi iz Velenja, in Bogdanom Erženom iz Šempetra. Pri članicah je zmagala Karmen Divjak Orter iz Žalca pred Ksenjo Zadravec iz Pariželj, Branko Kovačič iz Šempetra in Deso Ramšak iz Velenja. T. T.
Najboljši in Marko Balant, kije v imenu generalnega pokrovitelja, podjetja Remont podelil nagrade, in polzelski župan Ljubo Žnidar, kije najboljšim podelil pokale
Pisma bralcev
Kaj je z zobozdravniki?
Dne 24. 8. 2009 dopoldne sem zaradi hudih bolečin pripeljal 75-letno mamo v Zdravstveni dom Žalec k zobozdravniku. Vse življenje je pacientka ZD Žalec, tudi z njenim denarjem se je ustvarjal zdravstveni dom.
Obratovala je ordinacija Nike Podbregar, predal sem njeno zdravstveno kartico sestri, ki je ugotovila, da mati ni njen pacient. Povedal sem, da se je mamin zobozdravnik upokojil in da mati že več let ni potrebovala zobozdrav-niške pomoči. Glede na to, da ima grozne bolečine, sem prosil za pregled. Sestra me ni niti poslušala. Dejala je le, naj greva v ZD Prebold. Šla sva v Prebold, potem pa na kirurgijo v Splošno bolnišnico Celje.
25. 8. ob 9. uri ni bilo v ZD Žalec nobenega zobozdravnika. Želel sem namreč nekoga pridobiti, da bi bil njen izbrani zobozdravnik, o tem sem se prej posvetoval z upokojenim zobozdravnikom, ki je kar nekaj let delal v tujini in tudi v tej zdravstveni ustanovi.
Spoštovani, prav zgrožen sem nad dogajanjem v ZD Žalec. Ne morem verjeti, da je vodstvo ZD naselilo v (naše) javne prostore obrtnike, ki znajo pobrati denar iz zdravstvene blagajne, večje posege pa zaračunati kot diamante. Najraje imajo verjetno paciente, s katerimi nimajo veliko dela in si jih tudi sami izbirajo. Nenazadnje je sramota, da javni zavod nima enega javnega zobozdravnika, predvsem pa, kje je zdravniška etika, da
zobozdravnik odkloni pregled pacienta s hudo bolečino?!
Jernej Cestnik, Gotovlje
Medgeneracijski tabor
Mesec avgust ni le mesec dopustov, temveč tudi čas, ko Center za socialno delo Žalec organizira medgeneracijski tabor v Fiesi. Glavni razlog moje odločitve, da se ga udeležim, so bili nepozabni spomini na tabore leta 2007 in 2008.
V nedeljo, 16. avgusta, smo se zbrali na parkirnem prostoru pred žalskim hotelom (otroci, ki obiskujejo Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica, ter članice, ki obiskujemo skupine za samopomoč, ki delujejo v krajevnih skupnostih).
Odpeljali smo se skozi sončno jutro proti morju. V počitniškem domu Občine Slovenj Gradec nas je že čakalo kosilo, sledilo je popoldansko kopanje, nato pa spoznavni večer. Preživeli smo štiri čudovite dni. Nismo bili samo na plaži, ampak smo imeli tudi ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali nakit, slikali na steklo, barvali figurice iz fimo mase ... Izdelke smo za spomin lahko odnesli domov. Za mnoge je bil najlepši izlet z Zlatorepko, meni pa je v lepem spominu ostala jutranja telovadba, klepet ob kavici in petje pred spanjem. Najzanimivejši je bil kviz, takrat smo se razdelili v skupine, se pomešali po starosti in preizkušali naše znanje.
Zadnji večer smo zbrali vtise in ugotovili, da je čas prehitro minil. Lepo je bilo tako najmlajši Klari, kot tudi najstarejši Julčki, čeprav je med
njima kar sedem desetletij starostne razlike.
Z denarjem si lahko privoščimo hotel s petimi zvezdicami, a nič nam ne more nadomestiti prijetne izkušnje, ko se spletejo odnosi in nastanejo svojevrstna in nepozabna doživetja.
Ljuba Štefančič, Žalec, udeleženka tabora
Planinski pohod
V soboto, 22. 8. 2009, je Komisija za delo z gasilkami GZ Prebold organizirala planinski pohod gasilk GZ Prebold in GZ Žalec na Šmiglo-. vo zidanico. Ob 8. uri so se gasilke zbrale pred gasilskim domom v Groblji. V veselem vzdušju in ob pogovorih so domače gasilke vse članice pogostile s kavico in domačim pecivom. Vse prisotne je v imenu Komisije za delo s članicami GZ Prebold pozdravila predsednica Tatjana Plaskan in predstavila program pohoda, vsem pa zaželela, da bi se imele prijetno in odšle domov z lepimi spomini na ta dogodek. V na-
daljevanju je pozdravila tudi predsednico komisije GZ Žalec Natalijo Dernač in ostale prisotne goste. V imenu gostitelja je pohodnicam dobrodošlico izrekel poveljnik savinjsko-šaleške regije Nikolaj Vihar. Po končanem prvem delu je sledil ogled razstave z naslovom »Spomini na TITA in JNA« v prostorih gasilskega doma PGD Groblja v Latkovi vasi. Avtor in zbiratelj gradiva, ki je pripravil razstavo, je Vihar Nikolaj, ki si zasluži veliko pohvalo za prizadevnost in vložene ure neumornega dela, da je zbral tako bogato zgodovinsko gradivo. Razstavo je predstavil tudi gasilkam. Po končanem ogledu razstave so se z avtomobili odpeljale na zbirno mesto na igrišče ob Bolski v Kaplji vasi, kjer je bila tudi izhodiščna točka načrtovanega pohoda. Od tod pa so krenile po panoramski gozdni poti do cilja, kjer so se spočile in okrepčale z domačimi sladkimi dobrotami in hladnimi napitki, sledilo pa je telovadno razgibanje pod vodstvom Janje Klanč-
nik. S prilagojenim tempom hoje so krenile v dolino do izhodiščne točke - pohod je potekal mimo nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, kjer so si ogledale še ostanke zgradbe, ki je pred dnevi pogorela; v požarni akciji je sodelovalo več kot 200 gasilcev. Zadovoljne in v veselem vzdušju so prispele na igrišče ob reki Bolski v Kaplji vasi. Sledila sta pogostitev in družabni del. Gasilke so se imele
lepo, za kar se v imenu vseh petdesetih udeleženk ter gostov zahvaljujejo Komisiji za delo s članicami GZ Prebold, predvsem pa seveda predsednici Tatjani Plaskan. Komisiji želimo veliko uspešnega dela in dobrega sodelovanja s komisijo GZ Žalec na vseh gasilskih področjih tudi v prihodnje. Drugo leto zopet nasvidenje, in to v še večjem številu!
Za GZ Žalec Franci Čretnik
PRANJE IN LIKANJE
Simona Gregl, s. P., Tabor 33, 3304 Tabor
Tel.: 040 518 006 (Simona), 040 397 376 (Jernej)
Izposojamo ženske in moške poročne, maturantske, birmanske, obhajilne, krstne in druge obleke za svečane priložnosti.
TGL: 03 57156 81 GSM: 041 698 324 delovni čas: pon.- pet. 15.00-18.00 sob. 8.00-12.00 Pika • izposoja oblačil Šlandrov trg 27 3310 Žalec
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
NOVO V ŽALCU - POPRAVUALNICA OBLAČIL PIKA Od I. IO. 2009 dalje vam nudimo popravilo vaših oblačil: krajšanje, ožanje. menjava zadrg...
V DRUŠTVU ALEGRA SMO SE ODLOČILI ZA NUDENJE VSESTRANSKE POMOČI STAREJŠIM IN INVALIDNIM OSEBAM NA DOMU.
Za informacije smo dosegljivi na tel. št., gsm: 041 802 145.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Z vami že 17 let
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 1. in 29.10.2009
ŠE VEDNO GOTOVINSKI POPUST OD 10 DO 50 %
POPUST NA VSA SONČNA OCALA!
obiščite nas in videli boste bolje
MALI OGLASI
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
Društvo ALEGRA poučuje igranje na BOBNE, in sicer za vse starostne skupine.
Informacije na gsm; 041 802 145.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Informacije: 041 645 555.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Moški, ki jih potrebuje naša družba
Kot mala deklica nisem uspela »osvojiti« očeta, zato sem imela kasneje kot odrasla ženska, poročena žena in mati veliko nerazrešenih odnosov z moškimi, s svojim možem. Z njim, ki je bil ravno pravšen zame, sem razreševala v otroštvu nerazrešene odnose. Večkrat sem že obupala in vlekla poteze, ki so bile pogubne, vendar sem z vztrajanjem, tudi moževim, ter programom dr. J. Ruglja uspela zaceliti mnogo ran. Ženska hrepeni po moškem, na katerega bi se lahko »naslonila«. Pogosto se pritožuje, da ji mož ne nudi opore. Prebrana knjiga patra A. Griina z naslovom Boj in ljubezen mi je pokazala, da obstajajo »princi na belem konju«. Katere ženske so jih vredne? Učitelj bo prišel, ko bo učenec pripravljen. Prepričana sem, da pride pravi moški, ko ženska postane prava ženska.
TRI PODOBE MOŠKEGA
Znanka mi je razlagala, da ima
šefa, ki jo žali in ne ceni njenega opravljenega dela. Nenehno jo kritizira. Kadar je sama, se pri delu počuti dobro, saj ima delo rada, vendar je v njej nenehno strah, da jo bo šef spet grajal. Si bo dovolila, da bo uničil njeno inovativnost? Pomislim, da je takšen šef daleč od kralja, ki za svoj položaj ne krivi drugih in vzame življenje v svoje roke.
Avtor prikaže osemnajst likov moških in poudari: »Upam, da bom lahko z mislimi v tej knjigi spodbudil mnoge moške, da si bodo upali postati moški na svoj lasten način.«
Bojeviti moški hočejo spremeniti svet. So v središču življenja. Delajo napake in grešijo, vendar hodijo po svoji poti. Odpravijo se na naporno potovanje postati pravi moški. V vzponih in padcih moči in šibkosti, luči in senc, zaupanja in strahu, ljubezni in sovraštva se morajo potrjevati. Moški hočejo spopad in boj, kjer se prebudi njihova
moška energija. To, da so lahko poraženi, vzamejo v zakup. Prezirajo preveč varne poti.
Dve podobi moških, ki izkrivljata bistvo pravega moškega:
1.	Podoba moškega mača, ki se mora bahati s svojo moškostjo. Postavlja se pred ženskami in se šopiri s svojo potenco, v resnici pa je plah in do dna duše negotov moški. Svojo vrednost doživlja samo v tem, da razvrednoti žensko.
2.	Podoba pomehkuženega moškega, ki je pozabil, da je moški. Walter Hollstein, meni, da pomehkužen moški ne da nič od sebe. Ni ustvarjalen. Ni samo dolgočasen partner za žensko, temveč tudi družbeno neploden. Pri tem misli, da ne izžareva nobene energije, trenja, strastnosti, inovativnosti. Dovolijo, da družba skrbi zanje, namesto da bi jo oblikovali s pionirskim duhom, z odgovornostjo in drznostjo.
Kot socialna delavka se pri svojem delu mnogokrat srečujem
z nahrbtnikom, ki ga nosijo ljudje s sabo. To je njihovo otroštvo - boleči in tudi lepi občutki. Avtor poudarja, da se jih moramo rešiti, sicer smo v nevarnosti, da bomo vse življenje poskušali ponovno ustvariti ta občutja. »Nismo odprti za to, kar se nam ponuja v življenju. Izseliti se iz čustev preteklosti pa pomeni tudi, da pustimo za seboj poškodbe, da odgovornosti za svoje življenje ne pripisujemo nenehno drugim, temveč da sami prevzamemo odgovornost zase. Le tedaj smo sposobni živeti ta trenutek in se spopasti z izzivi življenja.«
MOŠKI KOT KRALJ V SEBI
Zame najljubši lik prepoznam v opisu Davida, ki ga avtor opiše kot arhetip kralja. Poudari, da moški živi svoje življenje, in ne dovoli, da bi o njem odločali drugi, da je v svojem središču, da je v sebi ubran. In kralj je tisti, ki v sebi ustvari red, ki zna dobro strukturirati ne le zunanje kraljestvo, temveč tudi notranje območje svoje duše. Richard Rohr pravi, da je najpomembnejša naloga kralja, da na območju, kjer
vlada, zagotovi red in mir: »Že samo njegova navzočnost vliva ljudem občutek varnosti. Kdor pride, v prostor neke skupine in ji daje občutek gotovosti in varnosti, je kralj.«
Pomembni vidiki, ki so značilni za pravega moškega:
1.	Moški, ki je popolnoma navzoč. Je poln moči. Kadar govori, njegove besede sežejo v srce.
2.	Je notranje svoboden. Svobodno pove, kar čuti. Ni
se mu treba ozirati na vpliv, Id ga ima na ljudi, ali na posledice svojih besed in dejanj. Denar, moč in slava pri njem nimajo pomena.
3.	Je celovit moški, čist in odkrit, neolcrnjen. Izžareva nekaj izvirnega in jasnega. Ne pusti se zastrašiti ali stisniti v kot. Nepodkupljiv je.
4.	Ni se mu treba stalno dokazovati. Iz njegove gotovosti nam podarja mirnost. Ko pove resnico, ta ne zveni jezno in jedko, temveč čutiš, da tako to je. Ob vsej resnici zaslišiš tudi modrost.
5.	Moder je, kdor je okusil življenje, kdor pozna okus
življenja. Tudi če je bilo življenje pogosto grenko, je pri modrem starcu dobilo drugačen, blag okus.
6.	Ne govori veliko, vendar vse, kar reče, priča o modrosti in širini. Izžareva svobodo jeseni, milo svetlobo, s katero ožarja vse, kar ga oddaja.
7.	Sprijaznil seje s seboj in svojim življenjem. Na svoji koži je izkusil vse vzpone in padce človeškosti. Kaže cilj prave moškosti. V vsem površinskem vidi, kar je bistveno.
8.	Moški kot kralj v sebi s svojim mirom ostaja trden kot skala, v katero butajo valovi. Ne pusti se zlahka vznemiriti. Njegova trdnost mu omogoči, da je lahko sem ter tja popustljiv in zagrizeno ne vztraja pri svojem mnenju. Dopusti tudi naše, drugačno, čeprav pri razpravljanju jasno pove svoje mnenje.
Tudi v Žalcu je nekaj takšnih moških. Takšne modre moške potrebuje družba danes bolj kot kdaj koli prej.
Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.

Tipko praznuje
Pozornost tudi medsebojnemu druženju in ustvarjanju
Glasba je nekaj lepega, posebnega, neskončno ustvarjalnega, brez nje bi bilo naše življenje manj veselo in zabavno. Že od pradavnine človeški rod ustvarja glasbo in če je bila še nekoč okorna, primitivna, preprosta ...je danes vrhunska, ustvarjalna, predvsem pa zelo pestra, različna in dostopna vsakomur. Vsakdo, ki želi, ki ima voljo, pa se lahko nauči igrati kakšen inštrument in sam ustvarja glasbo. Včasih je bilo možnosti za učenje manj, zdaj pa priložnosti za učenje ne manjka. Eno takšnih že petnajst let ponuja tudi Glasbena šola Tipko iz Šempetra, ki jo vodi Nataša Herodež.
Njena šola je nekaj posebnega. Poleg glasbenega izobraževanja veliko pozornost namenjajo medsebojnemu druženju, raznim ustvarjalnim delavnicam, izdaji glasbenega časopisa in postavitvam raznih razstav, ki so vezane na letni čas. Veliko tudi likovno ustvarjajo, pojejo v tujih jezikih, plešejo, igrajo nagradne igre in počnejo še marsikaj. Vsako leto pripravijo božični nastop in nastop ob koncu šolskega leta. Program njihove šole zajema praktični del pouka dvakrat tedensko po 30 minut in enkrat mesečno teoretični del dve šolski uri skupaj. Pri teoretičnem pouku pa učenci tudi likovno ustvar-
jajo. Eno šolsko leto traja deset mesecev. Konec leta imajo učenci izpit iz praktičnega in teoretičnega dela. Šolanje za sintetizator traja štiri, za klavir pa šest let. Po končanem šolanju učenci dobijo priznanje o zaključeni nižji glasbeni šoli, kajti zasebne glasbene šole nimajo koncesije, da bi lahko izdale uradno spričevalo, toda točke za vpis na srednjo glasbeno šolo veljajo. Vpisi v šolo potekajo vse leto, izobraževanje pa predvsem individualno, s čimer dosegajo kar največjo zbranost tako učitelja kot učenca in s tem tudi boljše osvajanje znanja.
Oktobra pripravljajo na Glasbeni šoli Tipko glasbeno ustvarjalni tečaj - pripravnico, v kateri se bodo otroci od 5. do 7. leta morda navdušili za glasbo in glasbeno ustvarjanje. Tečaj bo potekal enkrat tedensko po eno uro, v skupini pa bo od pet do sedem otrok. Pripravljalni tečaj obsega ples, likovno ustvarjanje, petje in učenje not, spoznavanje instrumentov, igranje otroških skladb in še marsikaj, vključno z odmorom za sladkanje. Zagotovo bo zelo prijetno in zanimivo. Obisk Glasben šole Tipko je tudi sicer zanimiv, saj je hiša vedno obdana z raznimi sezonskimi dekoracijami. Zdaj na primer z bučami in drugimi jesensko obarvanimi aranžmaji.	D. N.
Življenje?!
Kristjani in drugi verski pripadniki bi rekli, da je življenje sveto in da nam ga je dal bog. Drugi pa so mišljenja, da so se rodili, da spremenijo svet, mu zavladajo in postanejo del bogate zgodovine človeštva.
Sama pa sem mnenja, da se ljudje rodimo z razlogom. Prvi kot plod ljubezni, drugi pa v sovraštvu. Kljub temu pa je dejstvo, da se vsi ljudje rodimo, živimo in umremo. Spet imajo prvi življenje idealno, drugim pa ni ravno posejano z rožicami. Tretji sledijo družbi in njenim idealom in se ne zavedajo, da so morda nekatere reči pomembnejše od dobre obleke, idealne pričeske in stotih evrov v denarnici.
Rek, da ljudje nekaj cenimo šele, ko to izgubimo, pa se mi zdi popolnoma resničen. Danes bi vsi radi poslali učiteljice in vse, ki nam "težijo", k vragu, ko pa nam učiteljica reče: »Še hvaležni mi boste!«, si vsi mislimo: »Ja, ja, vse, kar ta ženska zna, je nakladanje! Nikoli ji ne bomo hvaležni za to mučenje!« Vsak sam pri sebi pa po tihem prizna, da je res tako. Še kako se bomo vračali k njim.
Ne glede na družbeni sloj, v katerem živimo, se vsem nam godijo podobne stvari. Res je, da smo med sabo zelo različni, res pa je tudi to, da smo si vsi zelo podobni. Vsi smo se rodili, vse so nas previjali, vsi smo izgovorili prve besede, šli v prvi razred, prvi letnik in vsi bomo nekoč doživeli prvi dan v službi. Vsi na drugačen način, pa vendarle smo že ali pa še bomo te stvari vsi doživeli. To je del življenja. Življenja, ki se ga včasih bojimo, se ga veselimo ali pa se prepustimo toku, ki nas vodi. To je življenje. Življenje, s katerim marsikdo ni zadovoljen.
Ko smo majhni, želimo biti veliki, ko stopimo po napornem faksu ali srednji šoli prvi dan v službo, pa si želimo, da bi
stopili v vrtec, kjer se bomo ves dan igrali s prijatelji. Tudi to je del življenja. Odkrivanje ali skritega dela Amerike ali pa samo odkrivanje nečesa bolj preprostega, četudi samo odkrivanje novih prijateljev, sodelavcev, sošolcev. Vsega pa je enkrat konec. Idealnega ali pa krutega življenja. Vse se konča. Ko človek leži na smrtni postelji in čaka, kdaj bo njegova roža ovenela, ali se pelje po cesti in ga na naslednjem ovinku čaka nesreča s smrtnim izidom, je prepozno. Takrat se lahko še samo vprašamo, kaj smo dobrega storili v življenju. Po čem se nas bodo spominjali? Če bo to po odličnem vladarju ali pa samo po dobrem človeku, je vseeno. Nisi pozabljen! To je to, kar je pomembno.
Ko še zadnjič odbije ura našega življenja, pa je za nekatere vsega konec, za druge pa šele konec začetka. Mišljenje o posmrtnem življenju je stvar vsakega posameznika in njegove fantazije. Dejstvo pa je, da postanemo hrana živalim. Čeprav je ta resnica za nekatere še tako kruta, je res. Črvi in vse pod zemljo se hrani z našim telesom. Zajedajo se v vsak košček telesa. Vse to so dejstva. Duševno pa je lahko smrt za nekatere ključ, ki odpira vrata v svet popolnosti. V svet, v katerem počnemo, kar želimo, kjer ni zakonov in časa. Vse je večno.
Kakor koli že, življenje je eno. Nekateri verujejo v boga Kairosa. Boga, ki ga moraš zgrabiti za čopek. Poanta pa je v tem, da ima Kairos čopek spredaj na čelu. Ko gre mimo tebe, je prepozno. Zadaj nima čopka. Po domače: priložnost zgrabi takoj in ne čakaj, da gre mimo tebe. Pusti posmrtno življenje in išči Kairosa. Nikoli ne pozabi: zgrabi njegov čopek takoj, ne potem, ko gre mimo tebe. Takrat je prepozno, časa ne moreš zavrteti nazaj, lahko se le sprijazniš s tem, da si zamudil eno od redkih dobrih življenjskih priložnosti.
Valentina Sevčnikar, 9. c, OŠ Polzela
Red je vedno pas pripet!
Razvoj prometa, ki je prinesel nepričakovan napredek, je spremenil tudi svet, v katerega stopajo otroci. Že prvi trenutki, ko starši z otrokom zapuščajo varno zavetje porodnišnic, so povezani s prometom na cestah. Vsak nov dan pa postavlja pred nas in otroka nove izzive, obveznosti in nevarnosti. V nekaj letih, ki minejo kot trenutek, moramo otroka pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu. In ta priprava je edina pot, da si bo pridobil potrebno znanje, izkušnje in načela, ki ga bodo vodila v prometu vse življenje, predvsem pa se bo naučil varno vesti v prometu.
Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu, na poti v vrtec, domov, na kolesu, v avtu.
Kako smo začeli mi - najmlajši?
Projektno delo je potekalo po korakih, ki smo si jih zastavljali postopoma po dnevih, tednih, mesecih...
Otroci so imeli na razpolago različne knjige, slikanice, revije, brošure, ki smo jih skupaj prelistavali, ob tem spoznavali različna prevozna sredstva, na pomoč so nam priskočili tudi starši, ki so od doma prinašali različne knjige o prometu, ali pa smo si jih izposodili v naši občinski matični knjižnici.
Kar nekaj časa smo potrebovali, sprva po igrišču, da smo osvojili hojo v paru, da smo se prilagajali drug drugemu, se učili strpnosti, da smo lahko zakorakali v širšo družbeno okolje. Pri tem pa nismo bili sami. Na prvi krajši sprehod okrog vrtca so nas sprva peljali najstarejši otroci, ki so nas držali za roke, nas učili hoje, sestopanja s in na pločnik... Obenem smo opazovali prometne znake, še posebej znak STOP, semafor, na katerem se je prižgal »zelen
stric«, da smo lahko odkorakali po prehodu za pešce.
Med drugimi dejavnostmi, ki so potekale preko dneva, otroška domišljija ni imela meja. Otroci so potiskali prevozna sredstva, jih prepoznavali, poimenovali, se izražali z gibi, mimiko, s kretnjami, raziskovali notranjost avtomobila, jih obračali, vrteli kolesa, potiskali avtomobile po nadstropjih garažne hiše, sestavljali železnico, avtomobilsko cesto, iz različnih kartonskih škatel smo izdelali avtomobile, potiskali drug drugega, igra z različnimi prevoznimi sredstvi je dobivala še večji pomen na veliki odeji PROMET, kjer so otroci izživeli igro ob različnih cestah, krožiščih z različnimi sredstvi (avtomobili, traktorji, tovornjaki, letali, rovokopači, gasilnimi in rešilnimi avtomobili, avtomobili, ki pobirajo smeti...), preko dejavnosti spoznavali avtomobilske sedeže, sedali vanje, se skušali pripeti, s sedenjem in obračanjem obroča v levo in desno improvizirali vožnjo, se pogovarjali, kdo vozi avtomobil, so v avtu vsi pripeti
Otroška kolesarska tura
dila po cestah in poteh Občine Žalec in bila dolga kar 23 km.
Značilnost prireditve je predvsem, da se je udeleži čim več otrok, ki skupaj s starši prevozijo na kolesu izbrano progo in ob tem spoznavajo kraje in krajevne zanimivosti. Tokratno pot je kolesarska karavana začela pri Ribniku Vrbje, nadaljevala pa ob Savinji do mostu v Šeščah, do Ločice ob Savinji in Grušovelj, kjer so se ustavili na kmetiji Rojnik in si ogledali obiranje hmelja. Pot so nadaljevali do Jame Pekel, kjer so se najprej okrepčali, nato pa so si brezplačno ogledali jamo, za kar se zahvaljujejo TD Šempeter in vodnici Marici.
Organizatorji so vsem otrokom podelili priznanja za udeležbo na kolesarjenju. D. N.
Vabljeni na
VEČERA ZA STARŠE,
6. in 8. oktobra ob 18. uri v OŠ Prebold.
Tema: Skrita sporočila - kaj s svojimi besedami in dejanji sporočamo otrokom, ne da bi se tega sploh zavedali
Predava: univ. dipl. psihologinja Ana Miletič Večere za starše je podprla Občina Prebold in so za slušatelje brezplačni.
Tokrat so kolesarili otroci
Navdušena kolesarja Andrej in Vesna iz Šempetra sta v nedeljo, 30. avgusta, organizirala III. Otroško kolesarsko turo, ki se vsako leto zgodi v drugem slovenskem kraju. Letos je vo-
Mi smo bili. Zamislili smo si vožnjo z avtobusom, stolčke postavili drug za drugim, sedli nanje in se pripeli s pasom (od hlač, torbic). Ob tem smo prepevali pesmice, vsak je po svoji domišljiji pripovedoval, kam se peljemo. Največji poudarek pa smo seveda namenili varnostnemu pasu, saj smo iz izkušnje ugotovili, da iz stolčka ne moremo pasti na tla, ravno tako kot punčka na plakatu, pri katerem smo se dnevno ustavljali in ga opazovali. Svoja doživetja smo izražali na papir, kjer smo vsak po svojih zmožnostih likovno ustvarjali, prepoznavali barve in jih kasneje povezovali z barvami na semaforju, prometnemu znaku ... Starši so dobili kupon, na katerega so dnevno vpisovali smer vožnje, kako so otroke pripeljali (z avtomobilom, s kolesom, peš), so se redno pripeli, je morda otrok sam nakazal, da se morajo pripeti ... Po njihovem pripovedovanju je bil namen dosežen, saj je večina otrok v sedežih iskala varnostne pasove in niso bili več starši tisti, ki so že rutinsko posegali po pasovih in pripenjali otroke.
Nekateri starši so tudi v popoldanskem času namenoma odšli z otroki na sprehod, da so skupaj opazovali promet, hodili po prehodu za pešce, se usta-
Zaključna prireditev glasbene šole C3
V znanem žalskem lokalu je ob zaključku minulega šolskega leta potekala zaključna prireditev glasbene šole C3 - center Gotovlje, ki jo vodi Saša Korun. Občinstvu so se s svojim glasbenim in pevskim znanjem predstavili učenci različnih starosti, ki si nabirajo svoje znanje v tej priljubljeni glasbeni šoli.
Nastopili so učenci oddelka za sintetizator, kitaro, električno kitaro, bobne, glasbeni vrtec in
pevski oddelek popularnega petja, ki ga vodi pevka Alya. Z njo se je na koncu pogovarjal povezovalec prireditve Jerry Zelič in pevko predstavil tokratnemu ob-
činstvu. Za nastopajoče učence je bil ta dan zelo pomemben, saj so javno predstavili svoje znanje, ki ga bodo tudi med počitnicami vsaj občasno utrjevali. D. N.
DIATONIČNO HARMONIKO LANZINGER
ohranjeno, igrano samo doma, s kovčkom, staro 2 leti in pol, B-ES-AS. Informacije: 03 571 60 22,05 / 673 936, po 19. uri (vsak dan).
vljali ob semaforju, ugotavljali, pri kateri luči se ustavijo, pri kateri lahko gredo čez cesto ...
Sledil je nakup odsevnih telovnikov, nekaj smo jih tudi se-šili, s katerimi smo se ob predhodnem dogovoru s starši in policistom Sebastjanom skupaj odpravili v svet prometa po ulicah Žalca.
Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju otroka. Otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh naših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu moramo zgraditi prijazen svet prometa. Zato je potrebno začeti že pri najmlajših.
Vzgojiteljica Doroteja Rumpf, Vrtci Žalec, Enota 3
X
Nova faca
\
Ta faca nepozabne poglede trosi, njen nasmeh popolno žari. Okoli zapestja kulske zapestnice nosi, vsem se noro sladko smeji.
Po šolskem hodniku hodi, vsem tipom meša glavo.
S svojo lepoti jih lomi, vsi živijo le zanjo.
Ja in ja. Faca res fui je čedna, pa oh in sploh uvau.
Ampak s svojo sebičnostjo ga itak ni vredna,
Zato zdaj ne bo več bedno, ampak bo vse lepo in prav.
Andreja Slokar, 8. c OŠ Polzela
Življenje
Življenje je kot reka.
Nikoli se ne ustavi, nikoli ne miruje, vedno svojo pot nadaljuje.
Včaših po ravneh, včasih po strminah, včasih ob poteh, včasih v dolinah.
Temne skale ji grozijo,
A ptički s petjem veselijo. Sonce z žarki boža ji gladino, ponoči pa tiho teče v mesečino.
Sive skale ji ne stojijo več na poti, tudi ptički so odleteli.
Reka sama pluje stran.
Kaja Krajnc, 9. b OŠ Polzela
Življenje
Življenje je kot roža sredi vrta,
ki ob zori rosa jo prekriva in spomladi dežek jo zaliva.
Ko pa pride spet jesen, zapre se,
potem jo listje zakrije, pozimi sneg s snežno odejo prekrije.
Spomladi pa brž pokuka na plan, ko začne se nov, sončen dan.
\
Katja Novak, 9. b OŠ Polzela
X
SERVIS BELE » TEHNIKE
% *«■
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV,
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Sedmo srečanje težjih invalidov	Srečanje petih generacij
Medobčinsko društvo ima 1.360 rednih in 641 podpornih članov
Pet generacij v barvah
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je tudi letos v znanem šempetrskem gostišču v sodelovanju z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline organiziralo srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov.
Srečanje so s pesmijo začeli Reški slavčki, nato pa je vse udeležence pozdravil predsednik MID Žalec Janez Meglič. Poseben pozdrav je namenil predsedniku Delovnih invalidov Slovenije Dragu Novaku, županu Občine Žalec Lojzetu Posedelua, podžupanu Občine Braslovče Rudiju Sedovšeku in podžupanu Občine Prebold Franciju Škrabetu. Med udeleženci je izpostavil tri najstarejše udeleženke, 96-letno Eriko Virant, nekaj mesecev mlajšo Marijo Arnšak in 94-letno Dragico Plevnik ter vseh enajst udeležencev, ki so na srečanje prišli na invalidskih vozičkih.
Športna sekcija DU Za-bukovica Griže sodi med najuspešnejše ekipe v tekmovanjih Zveze društev upokojencev Občine Žalec. K uspehom velik delež prispeva tudi Ivan Novak, ki je na tovrstnih tekmovanjih osvojil že več kot 110 medalj. Pred kratkim smo ga obiskali in si ogledali njegovo zbirko.
Ivan Novak je od leta 2002 invalidski upokojenec. Od takrat dalje je član DU Za-bukovica Griže. Pred leti je bil tudi član Strelske družine Nade Cilenšek Griže. Kot pravi Ivan, mu od začetka ni šlo tako, kot bi želel, zato si je kupil novo puško, kroge in pikado. Z resnim delom in rednimi treningi so prišli tudi rezultati in danes se lahko pohvali z bogato bero medalj.
Ivan Novak je tudi član Medobčinskega društva invalidov Žalec in tudi član DVI Celje. V obeh organizacijah je aktiven na športnem področju in dosega podobne rezultate kot na tekmovanjih Zveze društev upokojencev Občine Žalec. Šport mu je v veselje in zabavo, predvsem pa bogati njegovo življenje. In tako bo, dokler bo to lahko počel.	D. N.
V nadaljevanju je Janez Meglič predstavil delovanje njihovega društva, ki ima 1360 rednih in 641 podpornih članov. Med drugim je izpostavil vsakoletno akcijo zbiranja sredstev za nakup vozička ali druge opreme za kakšnega njihovega člana. Letos je potekala akcija zbiranja sredstev za Frančiška Grobelnika, ki se je zahvalil za pomoč pri nakupu električnega vozička. Zbrane so nagovorili tudi gostje. Drago Novak, predsednik Delovnih invalidov Slovenije, ki združuje že več kot 60.000 delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v 69 društvih invalidov, je med drugim povedal, da z vzvodi njihovega odločanja v družbi niso zadovoljni, saj se srečujejo z zmanjšanjem pravic. »Potrebujemo večjo dostopnost do ortopedskih pripomočkov, večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, davčne olajšave, ki
V krogu svojih najbližjih sta 50 let skupnega življenja praznovala 77-letna Ljudmila in 75-letni Janko Štorman s Polzele.
Janko se je rodil na Polzeli. Po osnovni šoli se je odšel učit mizarskega poklica v pohištveno industrijo Garant Polzela in po končani učni dobi se je v omenjenem podjetju tudi zaposlil, kjer je delal vse do upokojitve leta 1989. Po Savinjski dolini je bil znan kot odličen parketar. Ljudmila izhaja iz Pondorja pri Taboru. Še kot mlado dekle se je zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli, kjer sta se na eni izmed veselic spoznala z Jankom, vnela se je ljubezen in po osmih letih sta se poročila. V tovarni je dela-
niso privilegiji invalidov, temveč le priložnost za izenačevanje možnosti z vsemi tistimi, ki trpljenja še niso izkusili. Z olajšavami odpravljamo svoje telesne in čutne pomanjkljivosti in s tem postajamo konkurenčni na odprtem trgu dela ali v vsakdanjem življenju v skupnosti ljudi, v kateri živimo. Želimo, da imamo invalidi enake pravice kot drugi državljani, želimo, da imamo enake možnosti - ne usmiljenja; invalidi smo za enakost in sodelovanje na vseh področjih in naš cilj je socialno vključevanje in neodvisno življenje invalidov,« je povdal Drago Novak.
Lojze Posedel je v svojem nagovoru povedal, da posvečajo področju invalidov v Občini Žalec vso pozornost. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, saj so prizadevanja za boljše življenje invalidov naloga vsake socialno usmerjene družbe. Posebno priznanje je župan izrekel MDI in vodstvu ter številnim prostovoljcem, ki pomagajo invalidom. Podžupana občin Prebold in Braslovče sta prav tako poudarila skrb za izboljšanje življenja invalidov v svojih občinah in pohvalila delo MDI Žalec. Srečanje so, poleg ljudskih pevcev Reški slavčki, obogatili slepa glasbenica Petra z igranjem na sintetizator ter glasbenika Fonzi in Leon.
D. Naraglav
la do leta 1960, nato pa je ostala doma. V zakonu so se jima rodile tri hčere, Janja, Mateja in Milojka, pri Janku, kjer so živeli, pa so imeli manjšo kmetijo, tako da je bilo več kot dovolj dela na
V Šempetru se je na srečanju zbralo pet generacij nekdanjih učencev Osnovne šole Šempeter, ki so se rodili od leta 1962 do 1966.
Najprej so se zbrali v telovadnici OŠ Šempeter. Njihovega optimističnega razpoloženja niso zmotile niti dežne kaplje, sicer pa so bili na suhem v telovadnici, kjer je najprej potekal turnir v odbojki. Druženje je bilo res nekaj posebnega, saj se
V Pongracu, je letos 90 pomladi dopolnila Jožefa Ramšak. Nekaj dni po praznovanju jubileja smo jo na njenem domu obiskali skupaj s predsednikom KS Griže Ivijem Krašovcem in predstavnico Krajevne organizacije RK Griže Bredo Izgoršek.
Jožefa živi s svojim sinom Jernejem v stari hiši pod Mrzlico, ki nosi nad vrati letnico 1894, v neposredni bližini v novi hiši pa živi tudi sin Jože z družino. Jožefo razveseljujeta štiriletni vnukinji dvojčici. Jožefa je pri svojih 90 letih prava hribovska grča. Ko smo potrkali na vrata, je ni bilo v hiši in kar nekaj časa je trajalo, da jo je sin priklical. Kar mimogrede jo je namreč mahnila na njivo pogledat, kako raste pridelek in kaj bo potrebno še postoriti. Po izrečenih voščilih smo nazdravili njenemu jubileju.
zemlji, lotila pa sta se tudi gradnje nove hiše, kjer zdaj živita z Milojko in njenim sinom.
Danes jima jesen življenja lepša pet vnukov, ki jih imata zelo rada, oni pa njiju. T. Tavčar
nekateri niso videli tudi trideset let. Po turnirju se je druščina preselila v šotor ob teniških igriščih, kjer so nadaljevali z druženjem. Ob vsem tem ni manjkalo jugo nostalgije, saj so hodili v šolo v časih, ko smo živeli v skupni državi in bili sprejeti v pionirje, mladince, kurirje, nosili Titovo štafeto ...Ta dan so oživeli spomini ob gledanju slik in prebiranju literarnih prispevkov, ki so jih
Leta je v ničemer ne obremenjujejo, saj opravlja vsa hišna opravila, z veseljem dela na zemlji, ki jo je vzljubila že v rani mladosti. Rodila se je v hribih pod Mrzlico na treh hektarjih veliki domačiji očetu Jerneju in mami Mariji. V družini je bilo pet otrok, ki so hodili v šolo v Griže. Jožefa je bila pridna učenka, čeprav bi lahko hodila v šolo zaradi oddaljenosti le vsak drugi dan, je raje hodila vsak dan. Ko je odrasla, je odšla od doma in se leta 1946 poročila z Jernejem in zaživela na njegovi domačiji, ki obsega 27 hektarjev gozda, pašnikov in obdelovalnih površin. Dela je bilo veliko, zaradi hribovitega terena pa je bilo vse še toliko težje. Pri svojih letih je še vedno zelo vitalna in bistrega duha. Rodila je pet otrok, dva fanta in tri deklice.
takrat objavljali v glasilu Mlada misel. Poleg tega so zavrteli posnetke reklam, ki so bile aktualne v tistem času, prepevali pesmi osemdesetih let, obujali spomine na bralno značko, takratno modo, šolske akcije in neumnosti. Besedo so dali tudi učiteljem, ki so že skoraj vsi v pokoju. Domov so se odpravili v zgodnji jutranjih urah z željo, da se čez nekaj let ponovno srečajo.	D. Naraglav
Kljub trdemu delu so se znali v družini tudi zabavati, za kar je s harmoniko velikokrat poskrbela kar mama Jožefa. Tudi ob našem obiskuje zaigrala, sin Jernej pa je ob tem pripomnil, da je naučila igrati tudi njega. Povedal je tudi, da je z bratom in sestrama obiskoval osnovno šolo na Kalu, saj je bilo bližje kot v dolino v Griže. Vse tri sestre so odšle od doma in se poročile, ena živi v Grižah, ena v Zagorju in ena blizu Fran-kolovega. Starša sta leta 2006 praznovala zlato poroko, a je oče kmalu po tem dogodku umrl. Jožefi na jesen življenja ni niti malo dolgčas, saj ima dela več kot dovolj, sicer pa so vedno ob njej tudi sin Jože, snaha Cilka in mali vnukinji. Ponosna je na vseh šest vnukov in pet pravnukov, ki jih ima zelo rada.	D. N.
Zlatoporočenca Ljudmila in Janko Štorman
T717 T XT' O Podjetje za polaganje vseh vrst ▼ JLjJLi.il/i3 parketov in drugih talnih oblog.
Aljoša Veligošek, s. p.
Migojnice 34 3302 Griže
gsm:	031 530 484 - parketi in pohištvo
e-mail: aljosa.veligosek@gmail.com http:	wwvv.veles.si
Zbiratelj zmag in medalj
Med svojimi medaljami in pokali
Jesen življenja jima lepša pet vnukov
Trdo delo in harmonika
Jožefa Ramšak je rada zaigrala na "frajtonarico" tudi ob obisku sokrajanov
Prvošolčki po 55 letih znova skupaj
Za obletnico Finžgarjev faksimile
Nekdaj prvošolčki v osnovni šoli Liboje
Srečanja nekdanjih učencev so postala priljubljena oblika druženja in obujanja spominov na čas, ko so skupaj gulili šolske klopi. V soboto, 29. avgusta, tik pred začetkom novega šolskega leta, so spomin na vstop v prvi razred pred 55 leti obudili tudi nekdanji prvošolčki Osnovne šole Liboje.
Takrat so svoje znanje nabirali v stari šoli, ki je stala na območju današnje deponije gramoza tamkajšnjega kamnoloma. Kljub temu da stare šole ni več, spominov na tisti čas ne manjka. Obujali so jih v prostorih PGD Kasaze-Liboje nasproti podružnične osnovne šole. Vsi nekdanji učenci so potomci
rudarskih družin, zato so za spominsko fotografijo na to srečanje izbrali prostor v rudarskem parku ob šoli. Jubilejnega srečanja, ki ga je v sodelovanju z Jožetom Hrvatinom organizirala Marica Babič, seje udeležilo dvanajst nekdanjih prvošolčkov, ki jih je poučeval učitelj Milan Špacapan.	D. Naraglav
Marij erečani, svetniki in jamarji
Skupinska slika vseh treh ekip
V	športnem parku Športnega društva Marija Reka je tudi letos potekalo športno srečanje treh ekip. Vsako leto se med sabo pomerita ekipa ŠD Marija Reka in ekipa svetnikov ter delavcev občinske uprave Občine Prebold, tretjo ekipo pa sestavljajo člani enega izmed društev Občine Prebold. Letos je bila to ekipa Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, ki praznuje 40-letnico svojega delovanja.
V	prijetnem okolju so se ekipe med sabo pomerile v treh različnih disciplinah, najprej pa v malem nogometu. Najuspešnejši so bili domačini, ki so premagali obe ekipi, jamarji so zasedli drugo mesto, svetniki z županom na čelu pa tretje. V streljanju z žogo skozi luknje v posebni pregradi so bili prav tako najuspešnejši domačini, svetniki pa so bili za las boljši od jamarjev. Zelo zanimiva je bila tretja spretnostna igra, v kateri so morali tekmovalci posamezne ekipe čim hitreje pobrati raztrošeno seno in ga znositi v nekaj metrov oddaljeno mrežo. Zmagala je tista ekipa, ki je v seštevku dobila največ točk za čas in količino - težo zbranega sena v mreži. Najslab-
ši so bili prav domačini, ki so imeli sicer dober čas, a najmanj sena v mreži. Prepričljivo boljši so bili jamarji, še boljši pa svetniki, ki so v mrežo natlačili kar 45 kg sena. Dogodek je tudi tokrat komentiral Viki Stergar, za prijetno druženje pa so skrbeli
Zveza športnih društev Občine Polzela je ob 11. prazniku Občine Polzela pripravila tretje športne igre med naselij občine. Pomerili so se v malem nogometu, odbojki, streljanju z zračno puško, metanju krogle, teku in balinanju.
Najuspešnejši so bili pred-
tudi člani Reškega tria s pevko, ki je zbrane presenetila tudi s svojo plesno skupino.
Ekipe so tudi tokrat prejele pokale. Zmagovalni pokal so osvojili domačini, pokal za drugo oziroma tretje mesto pa jamarji in svetniki. D. N.
stavniki Krajevnega odbora Brezovec, Hotunje, Lovče in Topolovec, drugo mesto so osvojili predstavniki Krajevnega odbora Ločica ob Savinji, tretje pa Krajevni odbor Sevčnik, Podsevčnik in Janjče. Pokale je najboljšim trem ekipam podelil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. T. T.
Najboljši Brezovčani
Predstavniki prvih treh krajevnih odborov in župan Ljubo Žnidar
Nekdanji sošolci generacije 1958/59
Pokal Flamingu
V Hotelu Žalec so se v petek, 18. septembra, na srečanju zbrali nekdanji sošolci 8. b-ra-zreda žalske osnovne šole, ki so šolanje končali pred petdesetimi leti, v šolskem letu 1958/59. Njihova razredničarka je bila takrat zdaj že pokojna Justina Holobar.
Nekdanji sošolci so si najprej ogledali današnjo podobo žalske osnovne šole, kjer jih je prijazno sprejela ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Udeleženci srečanja so ji ob tej priložnosti podarili faksimile pisma pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, ki ga je leta 1957 poslal takratnemu literarnemu krožku z lepimi napotki in željami v življenju. Pismo je bilo odgovor na pismo, ki ga je literarni krožek, v katerem so sodelovali tudi nekateri tokratni udeleženci srečanja, poslal pisatelju. Po ogledu šole so udeleženci svoje druženje nadaljevali v hotelu in se prepustüi spominom na šolska leta.	D. N.
Športno društvo Andraž je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 11. odprti turnir v malem nogometu.
Na tekmovanju je nastopilo enajst ekip, ki so se med seboj najprej pomerile v treh skupinah,
nato pa še v finalu. Zmagala je ekipa Flaminga iz Andraža, druga je bila ekipa Kozjak iz Paškega Kozjaka in tretja ekipa iz Prebolda. Prve tri ekipe so prejele pokal in priznanje, ekipa Flaminga pa tudi prehodni pokal. T. T.
Srečanje krajanov Založ
Krajevni odbor Založe v Občini Polzela je tudi letos pripravil srečanje Založanov. Zbrali so se na lovski koči z željo po druženju, izmenjavi mnenj, spoznavanju s tistimi, ki so se v vas priselili pred kratkim, skratka šlo je za veselo družabno srečanje, na katerem se je zbralo kakih 150 ljudi, mednje pa je prišel tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil prepričanje, da so takšna srečanja koristna, še posebej v današnjem času, ko vedno bolj hitimo vsak zase, druženj in prijateljevanj pa je
Del udeležencev srečanja pri lovski koči v Založah
vedno manj. Založani so se nja pa bodo namenjena tudi dogovorili, da se bodo od zdaj pogovorom o razvoju kraja in srečevali enkrat letno, sreča- pobudah zanj.	T. T.
Združila sta jih je keramika in rudnik
V	Libojah, na dvorišču nekdanjega Tajčentala, so se prvo soboto v septembru na svojem
3.	srečanju zbrali nekdanji prebivalci Tajčentala - zaselka, ki je zdaj bolj poznan pod imenom Slovenski dol.
V	tem delu Liboj, ki so poznane po rudniku in keramični industriji, je bila nekoč tovarna keramike, ki jo je 1815 ustanovil Ignaz Schmit, strokovnjak za keramiko iz Nemčije, od koder je prišlo na delo nekaj strokovno usposobljenih delavcev. Prav zato je to področje dobilo ime Nemški dol oziroma Tajčental.
Tovarna je pozneje menjala več lastnikov, po I. svetovni vojni pa je prišla pod državno upravo. Kmalu zatem jo je prevzela delniška družba Zagorka iz Zagreba. Po letu 1928, ko se je proizvodnja v Tajčentalu dokončno ustavila in tovarna izpraznila, je imel rudnik v njenih prostorih konjušnico. Pozneje so se nekatere tovarniške zgradbe začele predelovati v stanovanja, kjer so se nastanile rudarske in ke-ramičarske družine. Tu je bilo tudi kulturno središče dogajanja prebivalcev Liboj, Kasaz in dela Zabukovice. Tudi kulturno
dvorano so pozneje preuredili v stanovanja. V tej zgradbi je našlo svoj življenjski prostor več kot dvajset družin. Na srečanju, ki se ga je udeležilo veliko nekdanjih prebivalcev in potomcev, ni manjkalo veselja, zabave, obujanja spominov ... Prijetno jih je presenetila tudi Godba Liboje in ob njenih zvokih so veselo zaplesali in se predali spominom in nostalgiji. V najboljših časih je libojsko godbo sestavljala skoraj polovica Tajčentalarjev. Druženje je trajalo ves dan, zvečer pa so se razšli z željo, da se čez dve leti ponovno snidejo. D. N.
Tajčentalerji skupaj
Praznik na Homu
Prenovljena podoba planinskega doma na Homu
Planinsko društvo Zabu-kovica in ljubitelji planinske postojanke na Homu so prvo septembrsko nedeljo proslavili obnovljeno streho na domu in tudi na ta način obeležili praznik Občine Žalec, ki ga praznujejo 6. septembra.
Osrednjo slovesnost je začela Godba Zabukovica, zbrane pa je nagovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je podal tudi kronologijo poteka obnove, za katero je bilo opravljenih kar 1465 ur prostovoljnega dela in 120 ur s traktorji. S svojimi vozili so prostovoljci opravili tudi več kot 1000 km. Les za
obnovo ostrešja so prispevali številni domačini, veliko pa je bilo tudi drugih sponzorjev, brez katerih, kot je dejal Jančič, ne bi mogli uresničiti zastavljene naloge. Marca so začeli z zbiranjem lesa in po obsežnih pripravah so 3. in 25. avgusta vsa dela opravili v lastni režiji.
Na slovesnosti sta zbranim spregovorila tudi predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašovc in župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je izrazil veselje, da je Hom v preteklosti gostil pomembne ljudi, med njimi škofa Vekoslava Grmiča, prvega predsednika Državnega
zbora RS dr. Franceta Bučarja in pred kratkim tudi predsednika države Danila Turka. Novo pridobitev je blagoslovil duhovnik pater Ivan Arzenšek, Godba Zabukovica pa je poskrbela za slavnostno vzdušje. Ob koncu slovesnosti so podelili tudi 51 priznanj in spominskih majic najzaslužnejšim za obnovo strehe, za veselo razpoloženje je poskrbel trio Štefana Freceta, Občina Žalec pa za brezplačni golaž in pivo. Planinci bodo z veseljem pričakali leto 2010, ko bodo slovesno obeležili 60-letnico delovanja.	D. Naraglav
Vigred se povrne
Zanimiva razstava
Prejšnjo nedeljo so na gradu Žovnek na ogled postavili razstavo predmetov, ki so spadali v lastništvo lastnikov žovneškega gradu, celjskih grofov. Razstavo je pripravilo Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek.
Kot je povedal Franc Kralj, predsednik društva, se zavedajo, da za stroko ti predmeti nimajo kake posebne vrednosti, na braslovškem področju pa
govorijo o življenju in dogajanju na gradu. Predmete, ki so jih povsem po naključju našli v bližnji in daljni oklici gradu, nekaj pa tudi med obnovo, so prispevali občani. Razstava bo ob tednu otroka od 5. do 12. oktobra gostovala na OŠ Braslovče, z njo pa se bodo predstavili tudi v dveh nemških mestih, in sicer v Schvvabsber-gu, v času dni evropske dediščine, in v Ellwangnu. T. T.
Franc Kralj in del razstavljenih predmetov
Zanesljiva znamenja dr. Parina
Paul Parin, zdravnik, psihoanalitik, mirovnik, pisatelj, bi 20. septembra dopolnil 93 let. Žal se je njegova življenjska pot končala 18. maja letos. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so na spominskem večeru prejšnji četrtek spomin nanj počastili s sliko, besedo, priložnostno razstavo in glasbo.
Besedilo o njegovem življenju in delu je pripravila in predstavila Jolanda Železnik, odlomke iz knjige Zanesljiva znamenja spreminjanja - Leta v Sloveniji sta brali Irena Štusej in Nina Trbovšek. Za odlično glasbo je poskrbel tamburaški zbor s Polzele, ki ga vodi Mija Novak.
Paul Parin seje rodil v Novem Kloštru pri Polzeli. Njegov oče je bil iz bogate judovske druži-
ne, ki se je v drugi polovici 19. stoletja naselila v Trstu in ustanovila uvozno družbo za kavo. Z delom premoženja so kupili graščino Novi Klošter, kjer je Paul Parin preživel otroštvo. Po sili razmer že je zelo zgodaj soočil s svojo »judovsko usodo« in morda je tudi to pripomoglo k temu, da se je kasneje razvil v zdravnika in psihoanalitika svetovnega slovesa. V svojih zrelih letih seje izkazal tudi kot nadarjen literat.
Po otroških letih v Novem Kloštru je obiskoval gimnazijo v Gradcu, od koder je moral odditi po priključitvi Avstrije k Nemčiji. V Švici, kjer je študiral medicino, je spoznal svojo ženo Goldy, tudi zdravnico. Leta 1943 sta se odpravila kot zdravnika prostovoljca med
partizane v Jugoslavijo. Leta 1946 sta se naselila v Ziirichu, se posvetila študiju nevrologije in psihoanalize ter odprla psihoanalitično prakso. Leta 1986 je Paul Parin dobil literarno nagrado Ericha Frieda. Pet let zatem je dobil od Nemške akademije za jezik in prozo nagrado Siegmunda Freuda za znanstveno delo, dve leti kasneje pa tudi prestižno dunajsko nagrado z istim imenom. 1995 pa mu je celovška univerza podelila častni doktorat. Tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je primerno počastila in imenovala kot častnega člana. Spominski večer bodo L oktobra ob 19. uri pripravili tudi v mali dvorani Kulturnega doma Polzela.	T. Tavčar
Letošnji 1. september je bil pomemben dan; ne samo zaradi začetka novega šolskega leta, temveč tudi zaradi tega, ker smo na ta dan obeležili 70 let začetka druge svetovne vojne. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so na ta dan s predstavitvijo knjige Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem, počastili tudi praznik Občine Žalec. Številni obiskovalci so napolnili prostore knjižnice, uvodoma pa je zbrane pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Z avtorjem knjige, dr. Tonetom Kregarjem, in avtorjema dodatnega besedila, Janezom Ivom Grobelnikom in Frantom Komelom, se je pogovarjal Marijan Turičnik, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec.
Knjiga se časovno omejuje na obdobje od 1941 do 1945, geografsko pa na širšo celjsko regijo. Zaradi lažjega razumevanja so na začetku osvetljeni nekateri vidiki življenja pred izbruhom svetovne morije na slovenskih tleh. Prav tako avtor opozori tudi na dogodke, ki so se zgodili neposredno po osvoboditvi in ki so v veliki meri nadaljevanje, rezultat in posledica vojnega dogajanja. Na koncu knjige je prvič objavljen seznam do zdaj znanih žrtev druge svetovne vojne in žrtev povojnih pobojev, seznam ljudi s Celjskega, kot ga vodi Inštitut za novejšo zgodovino. Številka je visoka, nekaj manj kot 10 tisoč padlih in pobitih.
Vigred se je povrnila v Žalcu
Avtor pravi, da je knjiga Vigred se povrne namenjena ohranjanju spomina na vse tiste, ki se niso uklonili tujemu zavojevalcu, pa tudi vsem našim prednikom, ki jih je proti njihovi volji vsrkal vrtinec zgodovine ter jih postavil pred preizkušnje
Nikolaj Vihar iz Latkove vasi pri Preboldu je v poletnem času v prostorih PGD Groblja v Latkovi vasi poskrbel za zanimivo razstavo, ki ste si jo lahko ogledali vsak delovnik med 19. in 20. uro vse do sredine septembra.
Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak.
Na ogled je postavljenih večje število slik, kipov in knjig na temo TITO. Razstavljenih je okoli dvajset različnih vojaških
in odločitve, kakršne si je danes težko predstavljati, jih razumeti in o njih soditi.
Ob spremljavi harmonike Alfonza Lesjaka so obiskovalci radi zapeli stare partizanske pesmi, ki so že skoraj ponarodele.	T. T.
uniform iz časov JNA, in sicer od navadnega vojaka, mornarice pa vse do admirala. Med uniformami je tudi nekaj takšnih, ki so jih nosile pomembne osebe. Med drugim je na ogled tudi uniforma pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška, ki naj bi jo nosil, ko je bil predsednik predsedstva SFR Jugoslavije.
Na ogled je tudi zbirka medalj, ki jih je prejel borec V. Prekomorske brigade Jože Rozman, eden izmed prvih županov Občine Žalec. Vse to dopolnjuje projekcija slik iz Titovega življenja in
V preboldski dvorani, kjer je bila dolga leta kinodvorana, zdaj pa le še redko zavrtijo kakšen film, je bila 18. septembra izredno dobro obiskana filmska premiera. Kar 260 ljudi je prišlo na ogled novega etnografsko-dokumentarnega filma z naslovom Prav lepa je ta reška fara.
Polno dvorano s sedeži na balkonu vred je na začetku projekcije pozdravila predsednica Kulturnega društva Marija Reka Monika Lobnikar: »Krajani Marije Reke oziroma člani Kulturnega društva Marija Reka smo se na pobudo Mirana Orožima in s pomo-
čjo Občine Prebold odločili, da bomo posneli film o tem, kako se je v preteklosti kosilo in spravljalo seno v hribih. Na pomoč nam je priskočil Robert Gaber, ki je tudi producent filma. Snemali smo letos poleti in bili smo zelo pridni, zato je bil film hitro posnet. Upam, da bodo gledalci tako uživali, kot smo mi v snemanju.«
V 40-minutnem filmu nastopajo sami domačini, ki so prikazali, kako so nekdaj ročno in vsa vas skupaj kosili planine. Takrat so se običajno po maši v reški cerkvi dogovorili, kdaj v prihajajočem tednu bodo pri kom kosili in potem so že v ranem jutru zapele
kose. Grabljice so spravljale seno, tako kosci kot grabljice pa so radi zapeli in si seveda kdaj ponagajali. Gospodinje so pripravile domača okrepčila. Film prikazuje tudi spravilo sena s planin, kjer ni bilo gozdnih poti. Nasekali so manjše, a gostejše drevje, na primer tri breze, jih zvezali, nanje pa naložili seno ter ga spravili do prvega kolovoza.
Film je podprl tudi Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Celje. Vodja celjske enote Miran Orožim in gozdar Egon Vočko sta v filmu poudarila pomen košnje travnikov oziroma košenic med gozdovi tudi za divje živali. V začetku
19.	stoletja je bilo v Marija Reki okoli 700 hektarov travnikov, še pred drugo svetovno vojno 20 planin, zdaj jih je približno 300 hektarov. Na leto se zaraste približno 2 ha travnikov, čez 40 do 50 let naj bi bile zaraščene vse planine. Danes v Marija Reki živi še približno 280 ljudi, ki pa ohranjajo tradicijo trdne povezanosti in medsosedske pomoči.
Na začetku projekcije filma so zapeli Reški slavčki, na koncu pa je vsem ustvarjalcem filma župan Vinko Debelak. Ob koncu so se poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravile marijareške gospodinje. V avli je bila na ogled tudi razstava fotografij iz Marija Reke Mirana Orožima.	K. R.
Spomini na TITA in JNA
dogodkov, povezanih z njim.
Predmeti, ki jih Nikolaj Vihar zbira približno štiri leta, nas popeljejo v preteklost, v čas, ko smo živeli s Titom. Kot pravi avtor razstave in zbiratelj Nikolaj
Vihar, ima na maršala Tita lepe spomine, najbolj pa mu je ostal v spominu čas njegove smrti, saj je bil v tem času kot miličnik v zaščitni enoti milice, ki je-varovala ljubljanski Klinični center. D. N.
Nikolaj Vihar zbira Titove predmete približno štiri leta
SL. GLED. IGRALEC (PAVLE)
PESTNER
IZPAD
ORGANA,
HERNIJA
REZULTAT
KRATEK
MOŠKI
SUKNJIČ
ENCIM
TREBUŠNE
SLINAVKE
PLANOTA V BIH
SL. VESLAČ, OLIMPIJSKI PRVAK (LUKA)
SARENICA
PRITOK RENA V ŠVICI
SPAKA ZAROZEN. PLOŠČICA NA PRSTU
NEKD.AM.
PLAVALEC
(MARK)
BOGOMILOM
SORODNA
KRŠČANSKA
SEKTA
AM. FILM. REŽISER GR. RODU
NEČISTOČA
KRAJ PRI ŽALCU BELOROKI GIBON
V OBRISIH VIDNA POSTAVA ALI STVAR
IGRALKA
BEGOVIĆ
TELESNI
IZLOČEK,
POT
VRSTA,
RED
ANTON
INGOLIČ
MESTO V IZRAELU
MAJHNA
HAVAJSKA
KITARA
REKA V DALMACIJI
GLAS
KOVANCEV
KOROŠKI
PLES
OKRASNA
CVETLICA
PODZEM.
HODNIK
FIN. RELI DIRKAČ VATANEN
KUBANSKI
SLIKAR
(W1LFRED0)
AMERICIJ
SL.
PESNIK IN PISATELJ (MIRAN)
GL. MESTO KATARJA
PRITOK TIBERE (I)
MIRNO
SOŽITJE
KOZICA, KI POKRIVA OKO
TANTAL
IZOLIRANA
RASNA
SKUPINA
IT. PEVEC ZABAVNE GLASBE
IGRALKA
LONGORIA
TKANINA ZAZAVESE
DANON
OSKAR
TROJNA E-LEKTRONKA
TUJA BIOL. VRSTA
FRAN LEVSTIK MARTIN ?
GL. TRG STAROGR. MEST
TELOVADNI
ELEMENT
ŽARA PRITOK DONAVE NA SLOVAŠKEM
TELOVADKA * (APELA) DELAVEC S PLUGOM
IZOMERNA
SPOJINA
INDONEZ.
OTOK
IGRANA 64 POLJIH
ZIBELKA
KANTAVTOR
KULTURNA
DOBRINA
PAMET,
RAZUM
OCENA
ZADOSTNO
ZENSKI
GLAS
ŠVED. TEN. IGR. (BJÖRN)
DRŽAVA V ZDA
ASTRONOM. OBSERVAT. V ZDA
ŠČITNIK ZA KNJIGO
GR.
BOGINJA
MODROSTI
KAREL
ZELENKO
INKOVSKI
VLADAR
OBLIKA
STEBLA
EVA
ČERNE
GL. MESTO KALMIKIJE
RANDI
SL.
PISATELJ
(MIŠKO)
ODSOTNOST
SKRAJA
ZLOČINA
ILOVICA
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
TEKOČINA V ŽILAH
NOGOMET.
CASILLAS
MESTO V NEMČIJI
MESTO V RUSIJI OB REKI URAL
MESTO V FRANCIJI
KRVNA
CEVKA
IT. REKA PAD
5. SKLON, LOKATIV
GR. ČRKA ZIMSKI POJAV, INJE
NAGNJEN
SVET,
STRMINA
OTROŠKO
VOZILO
GR. OTOK V KIKLADIH
IT.
POPEVKAR
SL. SKLAD. (RISTO) GRŠKA ČRKA
IGRALEC
PESCI
REKA NAJUGU ŠKOTSKE
SLAVNOST.
GR. NIMFA, ORFEJEVA ŽENA
GLIVIČNA
BOLEZEN
ŽIT
PRREDTEV
V CAST
PRAZNKA
UTRIP
NARODO-PISNI MUZEJ NA PROSTEM IT.
VIOLINSKI
VIRTUOZ
(GIUSEPPE)
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
REKA V AVSTRIJI, PRITOK REKE TRAUN
avtor
JANEZ
KORENT
VNAPREJ.
DOLOČITEV
POTEKA
DOGODKOV
DIPLOMAT.
PRED-
STAVNIK
DRŽAVE
OSKAR
HUDALES
SKALA,
KAMEN
IGRALEC
GABIN
KONJSKI DUMASOV TEK MUŠKETIR
NIKOLA
TESLA
ROVT
ZDRAVILNA
VRTNA
RASTLINA
JAP
SMUČAR.
SKAKALEC
(DAIKI)
TAJSKEM
SMILJAN OVITEK ROZMAN ZA SPISE KOREOGRAF OTRIN
NEM. PIS. (MICHAEL) OCVRTE KROMPIR. REZINE
BIVŠI SL. KOLESAR (GORAZD)
GLASEN
STAROGR.
JUNAK
PECKINPAH
TURSKI SULTAN, KI GAJE UBIL M.OBILIĆ
KRŠČANSKA SEKTA V ZDA
APOLONOV
VZDEVEK
(VODITELJ
MUZ-)
POVAB-
LJENEC
FERMENT, KI RAZKRAJA SEČ
SL. IGRAL. (JANEZ)
VRH
STREHE
EVROPSKI
POSLANEC
(JELKO)
REKA NA
BIBLIJSKI
PRVI
ČLOVEK
AZIJEC
(ZANIČLJ.)
MESTO V NIGERIJI
SL.
HOKEJIST
(IVO)
KOVINA (ZNAK Ba) ODILE VERSOIS
SVETA
GORANA
HALKIDIKI,
GRČIJA
ŠIRNA TRAVNATA RAVAN V ŠPANIJI
RASTLINA
TROSOVKA
STRASTEN
PRISTAŠ
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: LEDENI-UŽITKI-ZA-VROČE-DNI-CASSATA-ODLIČEN-SLADOLED. Izžrebani nagrajenci: 1. Mitja Vodlak, 2. Margareta Čretnik, Kasaze 70, Petrovče, 3. Sonja Borišek, Soseska 9, Prebold. Nagrajenci boste po pošti prejeli potrdila s katerimi se zglasite v sladoledarni CASSATA pri g. Lavdrimu.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. oktobra 2009.
Veliki koncert ob 10. obletnici Okroglih muzikantov,
Športna dvorana Vransko, petek, 23. oktober, ob 20 uri.
Gostje bodo Modrijani, Alpski kvintet in Slovenski muzikantje. Tudi tu bomo razrezali našo torto velikanko za jubilante. Vabljeni! Kolektiv Brglez
Ekološko kmetijstvo v SD
Ekološko kmetijstvo je oblika in način kmetovanja, ki se je v Sloveniji začela širiti po letu 1998. Razlogi so varna in zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Po načinu kmetijske pridelave v Sloveniji razdelimo kmetije, ki kmetujejo konvencionalno, integrirano (naravi bolj prijazno, v katero je vključenih večina večjih savinjskih kmetij) in ekološko. Na področju Slovenije, ki ima pestre naravne danosti, je v ekološko kmetovanje vključenih okoli 2000 kmetij ali 3 % vseh. V Savinjski dolini, ki je 2/3 hribovita, se je do zdaj za ekološko kmetovanje odločilo 26 kmetij ali 1,8 %, ki so večinoma na področju Braslovč, Tabora, Vranskega in nekaj malega na področju Žalca.
Veliko ekoloških kmetij z območja celjsko-koroške regije je vključenih v ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELOVALCEV IN PREDELOVALCEV
-	DETELJICA, ki aktivno deluje od leta 1999 in vključuje 236 ekoloških kmetov in drugih, ki želijo spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja. Več o združenju, ponudbi članov, vključitvi v združenje, prireditvah, tržnih mestih itd. najdete na spletni strani www.deteljica.com ali na Trnoveljski c. 1 v Celju, kjer je sedež združenja v okrilju KGZ Celje.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je zaposlen tudi specialist za ekološko kmetovanje, Mitja Zupančič, ki je tudi strokovni tajnik omenjenega združenja.
Združenje skupaj s KGZS
-	zavodom iz Celja organizira strokovne ekskurzije, dneve odprtih vrat ekoloških kmetij, predavanja, prodajo na tržnicah in prodajo v prostorih večjih trgovskih centrov.
V okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pa organiziramo poleg drugih številnih izobraževanj tudi osnovni tečaj iz ekološkega kmetovanja, ki bo letos potekal predvidoma 15. in 16. oktobra. Vsi, ki bi želeli več informacij o ekološki pridelavi, se lahko, na osnovi prehodne prijave, udeležite tečaja in pridobite celovit vpogled v omenjeno obliko kmetovanja.
Če pa vas zanima tržna ponudba ekoloških kmetij, lahko informacijo dobite v vodniku po ekoloških kmetijah, ki ga je izdala kontrolna organizacija za ekološko kmetijstvo Inštitut KONCERT (www.kon-cert.si) ali na območnih združenjih, npr. na zdr .,.enju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica.
Odločitev za ekološko kmetovanje mora potekati v okviru celotne družine, ki oskrbuje kmetijo. Soglasna odločitev je zelo pomembna pri nadaljnjem uspešnem delovanju kmetije v okviru ekološkega kmetovanja. Zahtevnost preusmeritve v ekološko kmetovanje je močno povezana s stopnjo intenzivnosti kmetije v preteklem obdobju. Vsekakor je pri odločitvi pomembna tudi vizija kmetije. Tako poznamo različne vizije, ki zahtevajo tudi različne pristope k preusmeritvi.
Lahko od kmetije pričakujemo le samooskrbnost s kakovostno in zdravo hrano, vir dohodka pa se pridobiva izven kmetijske dejavnosti, ali pa je v viziji kmetije pridobivanje dohodka izključno iz kmetijske dejavnosti, kjer je potrebno poleg preusmeritve v ekološko kmetovanje razmišljati tudi o dodelavi primarnih kmetijskih pridelkov in seveda neposredni ponudbi na trgu v okviru ekoloških tržnic ali drugače.
Ekološko kmetovanje si tako v svetu kot tudi pri nas z zelo velikimi koraki utira pot tako v pridelovalni sektor kot tudi na trg. Tako je znano, da se pridelava kot tudi promet z ekološkimi pridelki in potrošnja ekoloških živil iz leta v leto povečujejo.
Znanstvene raziskave kažejo, da so v primerjavi s konvencionalnimi inputi v ekološkem kmetijstvu od 36 do 54 % nižji, poraba fosilnih goriv in energije je nižja (od 40 do 60 %), manjši je izpust toplogrednih plinov ( v povprečju nad 50 % manj), ekološka živila pa so po številnih parametrih določanj notranje kakovosti boljša v primerjavi s konvencionalno hrano.
V EU je 1. 1. 2009 začela na področju ekološkega kmetijstva veljati nova zakonodaja (Uredba sveta (ES) 834/ 2007, Uredba komisije (ES) 889/2008), tej pa se prilagaja tudi nacionalna zakonodaja s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz živil, ki bo v letošnjem letu dopolnjena in kamor so vključene slovenske posebnosti.
Ekološka pridelava sledi splošnim ciljem in načelom.
CILJI:
-	Vzpostavitev trajnostnega upravljanja kmetijstva, ki spoštuje naravne sisteme in cikle ter ohranja in krepi zdravje tal, vode, rastlin in živali in ravnovesje med njimi, prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti, odgovorno izkorišča energijo in naravne vire (vodo, tla organske snovi in zrak), spoštuje visoke standarde dobrega počutja živali in zlasti zadovoljuje vrsto - specifične vedenjske potrebe živali.
-	Prizadeva si za pridelavo visoko kakovostnih proizvodov.
-	Prizadeva si za pridelavo različnih vrst hrane in drugih kmetijskih proizvodov, ki ustrezajo povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem s postopki, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi in rastlinam ali dobremu počutju živali.
NAČELA:
-	Ustrezno oblikovanje in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire.
-	Omejevanje uporabe kakršnih koli surovin, ki ne izvirajo iz kmetijskega gospodarstva.
-	Uporaba kemično sintetiziranih surovin je strogo omejena na izjemne primere.
Kupci morajo biti zelo pozorni, kateri so resnično ekološki pridelki, kako so označeni in kaj piše v drobnem tisku na etiketah teh proizvodov. Čisto dovolj je, da se sprehodimo po različnih blagovnicah in pozorno prebere-
mo deklaracije na živilih. Najpomembneje je, da so lahko označeni kot ekološki le proizvodi, ki so bili proizvedeni na kmetiji, ki je vsako leto vsaj enkrat pregledana in ima certifikat o ekološki pridelavi. Velika prednost je nakup na ekološki kmetiji, saj vidimo, kako kmetija prideluje in predela svoje proizvode, in s tem še toliko bolj zaupamo vsem označbam o ekološki pridelavi. Pri označevanju ekoloških pridelkov in živil pa so predvidene tudi določene novosti, opredeljene v EU zakonodaji o ekološkem kmetovanju (Uredba 834/2007 in 889/2008), ki bodo začele veljati prihodnje leto.
Nehvaležno je razmišljati o tem, kolikšno število kmetij se bo preusmerilo v prihodnjih letih, in napovedati končen oziroma največji delež ekoloških kmetij. Republika Slovenija si je za prihodnje obdobje v Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetovanja v Sloveniji (ANEK) zastavila dolgoročni cilj, ki pa bo dosežen le z vzporednim razvojem tržnih strategij, ki bodo zajemale tudi trženje ekoloških pridelkov in izdelkov. Dejstvo je, da se iz leta v leto povpraševanje močno povečuje, vendar pa mu slovenski proizvajalci ne moremo slediti oziroma se tako kot na vseh ostalih področjih pojavlja tudi na področju ekološkega kmetovanja vse več izdelkov iz sosednjih evropskih držav. Seveda imamo slovenski proizvajalci še vedno veliko prednost pred uvoženimi, predvsem na domačem trgu, saj so naše transportne poti bistveno krajše, poleg tega pa tudi določene raziskave kažejo, da dajejo slovenski potrošniki ekoloških živil prednost slovenskim ekološkim proizvodom. Tako je pred nami izziv, da omenjeno danost čim bolje izkoristimo in našega potrošnika oskrbimo z najkakovostnejšimi proizvodi slovenskih kmetij.
Na nekaterih kmetijah, ki uradno niso registrirane kot ekološke kmetije, je podoben način kmetovanja že prisoten in le-te bi lahko z manjšimi spremembami prešle preusmeritveno obdobje in postale ekološke kmetije.
Tako kot hmeljarstvo v Savinjski dolini ni poznano samo po eni hmeljarski kmetiji ali v Logarski dolini turizem na kmetiji samo po eni kmetiji, tako naj bodo tudi Dobrovlje ali katerikoli drugi kraji poznani po ekoloških kmetijah, ki pa bodo živele v sožitju s kmetijami, ki imajo drugo usmeritev, in s tistimi, ki ne živijo od kmetijstva, so pa posredno odvisni tudi od kmetijstva. Živilska predelovalna industrija bi lahko za te pridelke našla tržno nišo.
Uspeh določene usmeritve je tudi v tem, da okolica sprejema ta način kmetovanja in pomaga na ta način, da tudi osvešča ljudi, kaj je zdrava hrana. Z ekološkimi kmetijami bi lahko seznanili tudi šolske in predšolske otroke.
Lep primer iz tujine je Rim, ko je mestna občina Rim izdala odlok, da morajo v javni upravi uporabljati ekološko hrano, verjetno italijansko. Mi pa velikokrat opevamo slovensko hrano. Ali jo tudi kupujemo?
Vir: Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo Mira Vrisk, inž. kmet., KGZS, KGZ Celje, Izpostava Žalec
Do 6,7 mio litrov olja oljne ogrščice letno
Oljna ogrščicaje delno do pretežno tujeprašna rastlina, glavne opraševalke so čebele.
Predniki oljne ogrščice izvirajo iz Sredozemlja in jugovzhodne Azije, današnja ogrščica pa naj bi nastala šele v 17. stoletju z naravnim križanjem samoraslega zelja in repice. Danes se prideluje na vseh kontinentih. Največja proizvodnja je na Kitajskem (25 %) in v Kanadi (20 %), sledi Indija (14 %). V Evropi je bilo z oljno ogrščico zasejanih med letoma 1991 in 2007 med 3,2 in
1,8	do 2,9 t/ha, na svetu med
1.3	in 1,8 t/ha, v Evropi med
2.3	in 3,2 t/ha, posamezni pridelovalci pa dosegajo tudi več kot 5 t/ha. Pri nas lahko pričakujemo pridelek od 3 do 4,5 t/ ha. Vsebnost olja v semenu je okrog 50-odstotna, odvisna pa je od sorte/hibrida, vremenskih razmer in gnojenja z dušikom.
Glede na predstavljene podatke (50-odstotna vseb-
■ Površina (ha) — — Pridelek-skupaj (t)
Površina pod oljno ogrščico v Sloveniji in skupni pridelek v letih od 1991 do 2008 po podatkih Statističnega urada RS
8,1 mio ha, na svetu med 20 in
30,8	mio ha.
V Sloveniji so oljno ogrščico pridelovali že leta 1780. Med letoma 1984 in 1994 je bila to najperspektivnejša oljnica v Sloveniji, potem pa so se površine hitro zmanjšale. V zadnjih letih se ogrščica v Sloveniji zopet prideluje na večjih površinah. V letih od 1991 do 2008 je bila površina pod oljno ogrščico v Sloveniji po podatkih SURS-a med 54 in 5358 ha.
Pridelek je odvisen od podnebnih razmer, rodovitnosti tal, intenzivnosti pridelave, gnojenja ter sorte/hibrida, zato se povprečje med deželami pridelovalkami zelo razlikuje. V letih od 1991 do 2008 je bil povprečni pridelek v Sloveniji
nost olja, pridelek 2,5 t/ha) in predvidevanje, da bi vse zrnje stisnili v olje, smo v zadnjih osemnajstih letih v Sloveniji pridelali od 67.500 litrov do
6,7	mio litrov olja oljne ogrščice letno. '
Prepoznamo jo maja po zlato rumenih cvetovih
Oljna ogrščica spada v družino križnic. Obstajajo jare in ozimne oblike, jara ogrščica zavzema desetino njiv, posejanih z ogrščico. Ozimne sorte potrebujejo za prehod v plo-ditveni razvoj, torej da sploh bodo tvorile seme, obdobje temperatur pod 0 0C. Rastline prezimijo y stanju, ko imajo od 6 do 8 listov.
Rastlina ima vretenaste korenine, zgornji del je nekoliko odebeljen. Korenine imajo dokaj slabo črpalno moč za hranila in vodo kljub masivnemu koreninskemu sistemu.
Zelnato steblo zraste v višino od 80 do 140 cm. Odvisno od višine sorte in gostote setve se steblo razveji na višini od 40 do 80 cm na dve do sedem vej. Gladki listi so modrozelene barve, podobni kavlinim. Spodnji listi imajo gladke ali nazobčane robove in so pecljati, proti sredini stebla in v zgornjem delu pa so listi sedeči in kopjasti ter deloma objemajo steblo.
Na eni rastlini je do 2000 cvetov, ki so združeni v grozdasta socvetja. Cvetovi se odpirajo od spodaj navzgor. Cvet je sestavljen iz štirih venčnih listov zlato rumene barve, štirih čašnih listov, enega pestiča in šestih prašnikov. Posevek cveti približno en mesec, od konca aprila do sredine maja.
Seme je okroglo, temno rjave do modro črne barve. Ima fino pikčasto do slabo mrežasto površino, v premeru meri od 1,8 do 2,8 mm. Absolutna masa semena je od 3 do 7 g.
Doc. dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Plod pri križnicah je lusk, ki se odpira po trebušnem in hrbtnem šivu. Dozoreli luski oljne ogrščice so postavljeni pravokotno na steblo. Dolgi so od 5 do 10 cm, v njih je od 20 do 30 semen v dveh vrstah s predelno steno.
r
T
+
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
c — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — _____________________ __ j
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90

Projektna skupina »Podajmo si roke« v sodelovanju z Domom Nine Pokorn Grmovje prireja:
ODPRTJE RAZSTAVE
-	LIKOVNIH DEL LIKOVNE SEKCIJE KULTURNEGA DRUŠTVA ŽALEC pod vodstvom JANKA MELANŠKA
-	IZDELKOV PROJEKTNE SKUPINE pod vodstvom KATJE ČEH
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec.
9.10.2009	ob 15.00 in
DOBRODELNI KONCERT »PODAJMO Sl ROKE«
11.10.2009	ob 16.00
Na koncertu bodo nastopili:
Eroika, Modrijani, Kvintet Dori, Izidor Kokovnik, Nataša Krajnc, Vitezi Celjski, Trio Alatič, Šestica, Oktet županov, Zapeljivke, Irena Vrčkovnik, Slovenski Expres.
Koncert bo povezoval Boštjan Romih.
Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen stanovalcem Doma Nine Pokorn za izpolnitev njihovih osebnih potreb in s tem za uresničitve višje kakovosti življenja. Dogodka bosta potekala v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
VLJUDNO VABLJENI!
Prodaja vstopnic:
-TIC Žalec
-	recepcija Doma Nine Pokorn Grmovje
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec Občina Žalec objavlja
javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bp v letu 2010 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
A.	redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov
B.	investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme
Pravico do prijave na javni poziv za sofinanciranje imajo kulturna društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem pozivu.
Poziv se začne 1. oktobra 2009 in konča 30. oktobra 2009.
Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti ovojnici z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Pristojni uslužbenec za dajanje informacij in pojasnil je Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu. Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji bodo o izidu poziva obveščeni do konca leta 2009.
ZDRAVSTVENOVZGOJNE DELAVNICE
CINDI
; Živite nezdravo in se ujNDi	želite znebiti nezdravih
Slovenija	življenjskih navad?
V pomoč pri spreminjanju vam ponujamo zdravstvenovzgojne programe za odrasle, stroške krije zavarovalnica.
OSNOVNA DELAVNICA
Na tej delavnici boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih lahko spremenimo.
Spoznali boste, kaj lahko storimo brez zdravil za povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor. Na to delavnico lahko pridete vsi, ki vas to zanima in ste stari vsaj 20 let.
Delavnice bodo v:
ZD ŽALEC-sejna soba	ZD POLZELA - soba zdravstvene vzgoje
v ponedeljek, 5. in 12.10, ob 17. uri	v sredo, 30.9., 7. in 14.10., ob 17. uri
Ob zadostnem številu prijavljenih bodo na Polzeli poskrbeli tudi za nordijsko hojo!
NADALJEVALNE DELAVNICE (povsod je naveden začetni termin)
Zanje potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika.
1.	Zdrava prehrana
Za vse, ki imate povišan krvni sladkor, maščobe v krvi ali preveč kilogramov.
Žalec, od torka, 20.10. dalje (ob 16.30)
2.	Telesna dejavnost
Če hujšate in če bi radi povečali svojo telesno zmogljivost.
Žalec, v ponedeljek, 19.10, ob 17. uri
3.	Zdravo hujšanje
Zaželeno je, da prej obiščete prvi dve delavnici.
Žalec, v sredo, 4.11., ob 16.30
4.	Da, opuščam kajenje
Žalec, v torek, 17.11., ob 17. uri
5.	Test hoje
Je sestavni del vseh delavnic, razen delavnic o prehrani in o kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost.
Splošni test hoje je v soboto, 10. 10., ob 10. uri v Športnem centru Žalec (v primeru dežja pa 17.10. ob 10. uri).
Dodatne informacije: Majda Donko, 031 318 040, od ponedeljka do petka med 12. in 13. uro.
POZIV INTERESENTOM ZA PLUŽENJE SNEGA ZIMSKA SLUŽBA 2009/2010
Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, poziva interesente k oddaji ponudb za izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah v ožjih lokalnih skupnostih žalske občine.
Zimska služba na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah, s katerimi v zimi 2009/2010 upravljajo ožje lokalne skupnosti - Mestna skupnost Žalec in krajevne skupnosti, se izvaja v zaključenih celotah glede na potek cest. Podatki o poteku cest so dostopni na sedežu ožjih lokalnih skupnosti.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave v časopisu Utrip Savinjske doline na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali na naslov posamezne krajevne skupnosti oz. Mestne skupnosti Žalec.
Občina Žalec
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK
-	pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p.
-	čiščenje in dezinfekcija
prostorov	GSM; 070/826-323
Pongrac 60, 3302 Griže	040/721 -827
PE Griže, Griže 50a, 3302 Griže
Vse odhaja, teče, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
So besede, ki bodo večno živele, so oči, ki bodo večno žarele, so dlani, ki bodo vedno gorele.
Spominje edini cvet, ki ostane, je edina luč, ki ne ugasne.
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela!
(Dragica)
V SPOMIN
dragi ženi, mami, babici, sestri...
DRAGICI NARAGLAV
Mineva leto žalosti in spomina na dan, ko smo se za večno poslovili od tebe, od tvojega nasmeha, iskrenih oči, tvoje ljubezni, tvojega velikega srca in vsega, kar te je plemenitilo, bogatilo in te delalo veliko. S svojo skromnostjo, delavnostjo, požrtvovalnostjo, ljubeznijo, neizmerno čustvenostjo in voljo do življenja si bila človek z veliko začetnico. Zgled za mnoge in vse nas, ki nam je bilo dano živeti s tabo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in se je spominjate. Ohranite jo v spominu takšno, kot je bila, kot ste jo poznali in imeli radi!
Vsi njeni!
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se, ki nate iz neba se zlila je in spokojno svoje zaprl si oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
RIHARDA RIZMALA
s Polzele
se zahvaljujem vsem, ki ste mi v bolečini stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Žena Helena
Človek se najbolj približa bogovom takrat, kadar stori kaj dobrega za sočloveka.
(Cicero)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
MARJANA TAMSETA
s Polzele
(12. 7.1938-14. 9. 2009)
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani.
Žena Anika in hči Nuša z družino
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II.' slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
In pride dan,
ko se končajo zadnje upajoče sanje ...
Tiho nas je zapustila naša ljuba
IVANA LAKNER
iz Žalca (1919-2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
ji podarili cvetje, sveče in svete maše ter izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni Žalec, 15.9. 2009
Sanjati pustili te bomo v večnosti, saj tvoje sanje lepše so od sanj ljudi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame in stare mame
ŠTEFANIJE ROGL
iz Griž
(23.12.1939-16. 5. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala Domu oskrbovancev Polzela, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je prezgodaj zapustil
RAFKO UMBREHT
iz Andraža nad Polzelo
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izražena pisna in ustna sožalja ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Terezija, sinova Dani in Franc ter hči Irena z družinami
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica
MARIJA TROBIŠ
iz Gotovelj 55 (24. 11. 1915-28. 7. 2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter za izraze sožalja.
Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, govornici za ganljive besede in moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 15. oktobra 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
POGREBNE STORITVE
hJaa Ropotar, s.p.
tet.: 700 U 85 GSM OH 613 269 GSM: Oil 7i8 90i Starodaška ut. 12, Šempeter betoüni čas: od 00. do 2i. ure
...to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
EDI ZUPANC
(12. 3. 1946-28. 8. 2009)
Mirno spi, tam nekje, kjer vsi pijemo iz reke tišine, kjer vsi dosežemo vrh gore, da bi se naposled začeli vzpenjati... dragi oči, dragi dedi.
SILVA ZUPANC
(5. 12.1948-1.9.1997)
Vselej, ko se uzremo v večerno nebo, vemo, da dve zvezdi, ki žarita najsvetleje, skrbno in z ljubeznijo čuvata nas, ki vaju imamo neskončno radi -draga mamica in oči, dedi Edi in babi Silva.
Hči Branka z Markom in sin Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša in Lovro
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. '
Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubil nćkoč.
(T. Pavček)
v SPOMIN
17. septembra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil
dragi SIN
TOMAŽ PRISLAN
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji
V SPOMIN
21. septembra sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil ljubljeni sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Nisem odšel, ker ne bi rad živel, odšel sem, da ne bi več trpel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
MARTINA ŽURAJA
iz Latkove vasi pri Preboldu (6. 8. 1933-13. 8. 2009)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in za vsa izražena sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste z mano sočustvovali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Žena Rozika in ostalo sorodstvo
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tašče
ROZALIJE PRAŽNIKAR, roj. MAČEK
iz Pongraca
(28.12.1946-31.7. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje, z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala sodelavcem trgovskega centra TUŠ Žalec in kolektivu VAFRA, d. o. o. Hvala gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, Godbi Zabukovica ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lepe besede ob slovesu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Peter, hčeri Nada in Zdenka z družinama, sestre, brat in ostali njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti je tiho za vedno zaspal naš dragi ate, dedi in pradedi
FRANJO LOKAN
iz Dolenje vasi 105 pri Preboldu
Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pozornost, oporo in pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvaležni smo tudi gospodu župniku, pevcem, Godbi Prebold, govornici gospe Ropotarjevi in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
Pošle so ti moči, zaprl svoje si oči, zdaj boš mirno spal, v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata, brata in strica
ALOJZA PODLUNŠKA
iz Sv. Lovrenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, govorniku za ganljive besede, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in preboldskim pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Minevajo tri leta, kar je umrl
MARJAN KOZMUS
gasbeni pedagog in skladatelj
Brez mene si odšel.
Ti nepozabni sen si mojega spomina, ne mislim več, ne čutim več, samo bližine tvoje si želim, za njo bi dala vse... verjemi mi...
(Juškin)
Spomin nanj bo v mojem srcu večen. Žena Zlata z družino
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi.
Slej ko prej čas zabriše vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in strica
ALOJZA POTOČNIKA
iz Galicije (1945-2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s toplim stikom rok sočustvovali z nami in ga pospremili na-njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino ter Društvu upokojencev Galicija.
Žalujoči: žena Manca, sin Alojz in hčeri Zvezdana in Mojca z družinami ter bratje in sestre
Naj te ne bo strah poslavljanja.
Ločitev je potrebna, da lahko nekoga zopet srečaš.
(J. Cimperman)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mami in stara mama
MAGDALENA LENKO
Dvanajškova Majda iz Trnave 29 (18. 8. 1937-29. 8. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in potrebe cerkve. Posebna hvala vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in ji krajšali čas. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za tedenske obiske na domu, za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem Gomilsko, govorniku Bojanu Pustineku, trobentaču ter pogrebni službi Ropotar.
V SPOMIN
dragemu atiju in staremu atu
SILVU LENKU
iz Trnave 29
(17.12.1936-20. 4. 1994)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: hči Magda z Milanom, hči Marjanca s Tonijem, sin Silvo z Mileno ter vnuki Grega, Jaka, Blaž,
Pavle, Toni, Dejan in Helena
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
NAGROBNI SPOMENIKI
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem poletnem dnevu utrujen in nemočen si za vedno nam zaspal. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FELIKSA PIŽORNA
iz Andraža
(17. 5. 1930-21.7. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, vence, cvetje, za svete maše in izrekli sožalje.
Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih s svojo nesebično pomočjo in psihično podporo stali ob strani.
Prisrčna hvala župnikoma, gospodu Janezu Furmanu in gospodu Niku Kranjcu, za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, za ganljive poslovilne besede govornikoma Marjanu Verdevu in Jožetu Kužniku, gospodu Alešu Primčiču iz vrst zelene bratovščine ter rogistom.
Hvala Lovski družini Polzela in sosednjim lovskim družinam, andraškim gasilcem s sosednjimi društvi, zastavonošem ter pogrebni službi Morana.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Po devetletnem boju z boleznijo je nemo odšel od nas dragi mož, oči, dedi, tast, zet in svak
POLDI RUČIGAJ
iz Braslovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, za svete maše in prispevke za cerkev.
Za zdravljenje in vso pomoč med boleznijo smo hvaležni dr. Hrovatovi, dr. Šoštaričevi, dr. Plaskanovi in osebju Doma upokojencev Polzela.
Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku, Dobroveljskim fantom, govorniku gospodu Banku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 52. letu me je zapustil življenjski sopotnik
IVI KUGONIČ
Zahvaljujem se vsem za iskreno pomoč sosedov, družinam Rajkovič, Korenak in Deželak ter vsem, ki so mi stali ob strani.
Posebna zahvala gospodu župniku, hvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu Banku za lep govor, pevcem Lastovka in gospodu Nateku za odigrano Tišino.
Žalujoča: Agica
V SPOMIN
6. septembra sta minili leto dve leti odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče
MARIJE VUZEM
iz Prebolda, Graščinska c. 6
Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, brata, očeta in dedija
ANTONA ŠTAJNERJA
iz Arje vasi 6 a
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše.
Zahvala patronažni sestri Milici za skrbno nego na domu in osebju Bolnice Topolšica.
Hvala duhovnikom patru Vančiju, gospodu Janezu Zupancu in gospodu Branku Zemljaku za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo, župnijskemu Karitasu Petrovče in gospodični Elviri, moškemu pevskemu zboru Gotovlje, trobentaču in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Še posebej hvala pogrebni službi Ropotar iz Šempetra ter gospe Ivanki za lepe besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama
ANTONIJA TRATNIK, roj. VOGRINC
iz Zabukovice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama izrazili sožalje, podarili cvetje ter darovali za mašo.
Posebno zahvalo sva dolžni gospodu župniku Planincu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke, patronažni sestri in pogrebni službi Morana.
Hvala tudi vsem, ki ste najino mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčeri Fanika in Milika z družinama
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
LEOPOLD JELEN
s Ponikve pri Žalcu (8. 5.1948-20. 8. 2009)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom Flenačevim, ki so nam tako prej kot v času njegove bolezni veliko pomagali, Anastaziji za ves trud in pomoč, njegovemu osebnemu zdravniku dr. Rusu.
Hvala Godbi premogovnika Velenje, GD Ponikva, Moškemu pevskemu zboru Ponikva, predsedniku KS Ivanu Jelenu za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter hvala za skrb in pomoč v težkih trenutkih.
Zahvala vsem, ki ste ga v času njegove hude bolezni obiskovali na domu in v bolnišnici.
Žalujoči vsi, ki ga močno pogrešamo

■ -4É
Orjaški goban in trojčki
Milko Divjak z gobjo trofejo
Prvi septembrski vikend, po obilnem dežju, ko se navdušeni gobarji z veseljem podajo v gozd, se je tudi Milko Divjak s Polzele odpravil na obhod svojih gobarskih mest. Rezultat je bil goban velikan, ki je tehtal kar 1,17 kilograma.
Milko je že kar nekaj let vnet gobar in član Mikološko gobarskega društva Polzela. Tokratna bera ne bi bila prav bogata, našel je nekaj lisičk in drugih gob, če ne bi svoj pohod okronal z velikim gobanom. Čvrsta in zdrava gobja trofeja je bila najbrž dovolj, da
Gobji trojčki
je bilo sitih precej ust.
Zanimiv primerek - trojček, kjer je zgornji goban zrasel iz klobuka srednjega, pa so našli gobarji tudi na terenih nad Preboldom, točneje pod Marijareško planino. Gotovo bodo orjaški goban in trojčki izziv še za kakšen gobarski pohod. T. T., D. N.
Ljubitelji konj prišli na svoj račun
Malteška konjenica s Polzele je ob prazniku Občine Polzela na travniku pri Novem Kloštru v Založah pripravila tekmo v spretnostni vožnji dvov-preg in spretnostnem jahanju. Ob tej priložnosti je Kinološko društvo Pluton Polzela pripravilo prikaz vadbe šolanih psov in tekmovanje v agilityu.
V spretnostni vožnji dvovpreg
sta zmagala Janez Peternel in Igor Ulčič Vrhovnik iz KK Ganymed Žalec s kobilama Lipico IV. in C Barbano, na drugem mestu sta pristala Monika Zupanc in sovoznik Klemen Zabukovnik iz Malteške konjenice Polzela s kobilama Mišo in Tayaro, tretji pa sta bili Barbara in Sara Mumelj iz KK Ganymed Žalec s kobilama Mišo in Honko.
V spretnostnem jahanju je zmago slavila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela, in sicer pred Robijem Turnškom iz Roj pri Šempetru, ki je tekmoval s kobilo Orko, tretja pa je bila Tea Kelc iz KK Celje, ki je prav tako tekmovala s kobilo Orko. Prireditev si je ogledalo več kot tisoč ljubiteljev tega športa.	T. Tavčar
Dvovprega Monike Zupanc in sovoznika Klemena Zabukovnika
Od Črne mačke ostala le črna mačka
Tako bi lahko zapisali pod Prebold, katere zaščitni znak sliko, ki je nastala na pogorišču je bila Črna mačka. Posnetek in ruševinah najstarejše stav- je nastal kmalu po začetku rube nekdanje Tekstilne tovarne šenja požganega objekta. Črna
Osamljena črna mačka na ruševinah tovarne
mačka je bila nekoč spoštovana in cenjena blagovna znamka in zato je bil pogled na živo črno mačko sredi ruševin še toliko bolj nostalgičen, zanimiv in tudi žalosten.
Tekstilne tovarne že nekaj let ni več. Potekajo še zadnje aktivnosti stečajnega postopka, na območju nekdanje tovarne pa je nastala nova industrijska cona z velikim podjetjem Odelo in z več kot dvajsetimi manjšimi. Nekdanji tekstilni gigant, tovarna, z nekoč največ zaposlenimi v Savinjski dolini, je s požigom in podrtjem najstarejšega objekta, zgrajenega med letoma 1866 in 1870, skoraj dokončno le še spomin. Nanjo pa se bo marsikdo od nekdanjih zaposlenih spomnil tudi, ko bo videl tam okrog hoditi kakšno črno mačko. D. N.
Ob zaključku še Ponirkova golažijada
Gasili mladi gasilci
ščali o pomembni vlogi ribnika, njegovega rastlinskega in živalskega ekosistema in naši pomembni vlogi pri varstvu narave. Otroci so uživali ob ogledu igrice Žogica Nogica, se igrali skupaj s čarovnico, piratom, vilo, palčkom, barvali obraze ... Lepo so se imeli otroci tudi minulo soboto, odrasli pa so pokušali golaž, ki so ga ob ribniku kuhale krajevne skupnosti in Mestna skupnost Žalec. Skupaj je bilo enajst ekip.
Petčlanska komisija, ki jo je vodil častni občan Občine Žalec Zvone Štorman, je ob hudi konkurenci kot najboljšega nagradila golaž KS Vrbje. Prvo nagrado za izvirnost pa je prejela KS Griže.	T. Tavčar
Tudi na sklepni prireditvi so otroci uživali
V soboto je bilo pri Ribniku Vrbje prav živahno, saj sta potekali kar dve prireditvi - sklepna prireditev ob koncu otroških delavnic, rojstnih dni in počitniških doživetjih ter v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Ponirkova golažijada.
Pri Infocentru Ribnika Vrbje so od maja do konca septembra pripravljali delavnice za otroke, praznovanja rojstnih dni in v počitniških mesecih vabili na počitniška doživetja. Vse naštete vrste zabav so bile ekološko naravnane, saj so z njimi želeli vzpodbuditi otroke k uporabi okolju in njihovemu zdravju neškodljivih materialov. Udeležence zabav so na sproščen in neprisiljen način ozave- Prva nagrada za izvirnost je šla v roke Grižanov
Nastopilo 600 mladih gasilcev
Gasilska zveza Žalec je na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Spodnje Savinjske doline v Ločici ob Savinji v soboto pripravila mladinsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec. To je bilo zadnje tekmovanje v pokalnem tekmovanju savinjsko-šale-ške regije 2009. V štirih kategorijah je nastopilo 600 mladih gasilcev.
Mladinke in mladinci so se pomerili v vaji z motorno brizgalno ter v štafeti z ovirami, pionirke in pionirji pa v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Najuspešnejši so bili tekmovalci ekipe Andraž nad Polzelo, ki so zasedli prva mesta pri pionirkah, pionirjih, mladinkah in mladincih. Po četrti tekmi pokalnega tekmovanja sa-vinjsko-šaleške regije, ko so
sešteli najboljše tri rezultate, pa je prvo mesto pri pionirkah zasedla druga ekipa Mozirja, ekipa Andraž nad Polzelo pa se je veselila prvih mest v kategoriji pionirjev, mladink in mladincev. T. T.
Telefon: 03/712 12 80