INSVEE tedenska revija ŠTEV. 7- V LJUBLJANI, 15. AVGUSTA »38 KNJIGA 24. {LETO XH) SONCNICB ZVEZDE ŽIVIJO V VESOLJSTVU NI NIČESAR STALNEGA, VSE JE VEČNO TEKOČE GIBANJE. TA 2500 LET STARA MODROST SE VSILJUJE TUDI MODERNEMU OPAZOVALCU NARAVE. ^k e brskamo po zgodovini zvezdo-| slovja in preiskujemo, kaj so * razna ljudstva preteklih dob I ff storila za razvoj te znanosti, se V moramo vedno znova čuditi — znanju o zvezdnem nebu, ki so ga pokazali stari Babilonci, Arabci, Grki in praprebivalci Južne Amerike. Spričo dejstva, da ta ljudstva še niso imela nobenih tehničnih in optičnih pripomočkov, je naravnost presenetljivo, kako dobro so znali opazovati njih astronomi in kako nazorna je bia njih predstava o poteh planetov ter Meseca in o zgradbi vesoljstva. Srednjeveški astronomi so bili v tem pogledu daleč zadaj. Skoraj ni nobenih pojavov na zvezdnem nebu, o katerih bi ne vedeli že stari, kolikor se dado pač zasledovati s prostim očesom. Samo v nekem primeru je njih visoka opazovalna sposobnost popolnoma odpovedala. Zvezdoslovci starega veka namreč niso opazili, da je mnogo stalnic, tako zvanih »spremenljivih zvezd«, ki morejo v nekoliko urah, dnevih ali tednih periodično in prav znatno spremeniti svojo svetlobnost. Čudno je, da je ostalo to dejstvo stoletja prikrito in daleč do dobe renesance. Šele vzhodnofrizijskemu vaškemu duhovniku, Davidu Fabriciju, je uspelo odkriti prvo spremenljivo zvezdo. S tem je Fabricius ustanovil tisti del astronomske znanosti, k50mu današnji zvezdoslovci posvečajo skoraj večino svojega truda. V ozvezdju Kita je svetla zvezda, ki jo astronomi imenujejo »Mira Četi«, »Čudež Kita«. 12. avg. 1596. je opazil Fabricius v tem ozvezdju jarko rdečo zvezdo drugega reda, ki je svetila močno navzlic bližnjemu Mesecu. Te zvezde ni bil opazil noben zvezdoslovec pred njim. Zasledoval jo je zato v nadaljnjih tednih in je opazil, da postaja čedalje manj svetla. V oktobru istega leta je povsem izginila. Takrat pač še ni bilo daljnogledov, da bi jo mogel raziskovalec zasledovati še dalje. Toda to, da je neka zvezda izginila, je bila za tedanje čase takšna novost in posebnost, da je Fabricius o tem takoj pisal Keplerju. Še večje pa je bilo njegovo začudenje, ko se je v februarju 1609. ista zvezda spet pojavila, naraščala po svetlobi, potem pa postajala spet slabotnej-ša, dokler ni znova izginila. Od tistega Svetlobna krivulja zvezde z najkrajšo periodo /VAJ 2 url UTRIP ZVEZDE Iz mnogih sto opazovanj nariše zvezdoslovec svetlobno krivuljo, lz katere sklepa o gradnji spremenljive zvezde časa jo astronomi redno zasledujejo in s tem se je začelo raziskovanje spremenljivih zvezd. Zanimanje zvezdoslovcev za spremenljive zvezde je postalo kmalu tako veliko, da je pomenilo odkritje novega objekta prav tako slavo kakor odkritje re-patice ali nove zvezde sploh. Ko je Da znanosti prišla na pomoč fotografija, so se nova odkritja zvezd pomnožila na stotine in med zvezdarnami se je začelo pravo tekmovanje, katera jih bo več odkrila. Prvotno so imeli rekord v tem pogledu seveda Američani, danes pa ga ima sonneberška podružnica berlinske vseučiliške zvezdarne, ki je v zadnjih letih sama odkrila nad 2000 spremenljivih zvezd. Veliki katalog teh zvezd, ki ga izdaja ta zvezdama vsako leto .obsega nič manj nego 2000 spremenljivk. Njih svetlost vedno znova natančno preiskujejo in določajo njih svetlobno krivuljo, to je krivuljo, ki ponazoruje naraščanje in padanje njih svetlobe. Mnoge izmed teh krivulj so naravnost matematično enakomerne. Pri natančnejšem opazovanju se potem pogostoma izkaže, da nastajajo po neki vrsti sončnih mrkov v svetovnem prostorju. Stalnice so pač žareča sonca kakor naše sonce in imajo mnoge prav tako planete in trabante kakor naše sonce. Tako je lahko domnevati, da zakrivajo ti tra-banti ta sonca našim pogledom. To se dogaja s takšno točnostjo, da je mogoče mrk v vesoljnosti napovedati na minuto. Niso pa vse spremenljive zvezde spremenljive zavoljo mrka te vrste. Mnoge med njimi kažejo v svojih svetlobnih krivuljah razlike, ki so prav tako redne, a se ne dado razložiti s tem, da bi zvezdo zakrila druga zvezda. Takšne spremembe se dogode tudi v nekoliko urah ali dneh in tu smemo upravičeno domnevati, da j 2 vzrok v zvezdi sami. Danes menijo astronomi, da takšne zvezde »utripajo«. Zvezde so ogromne žareče plinske kroele. Zdi se, da mnoge teh krogel nimajo vedno iste prostornine, temveč da se periodično napihujejo in krčijo. Videti je, kakor da bi bila takšna zvezda živo bitje, ki diha. To utripanje je nedvomno dokaz, da so naravne sile v stalnici v neprestanem delovanju. Izžarevanje energije in sprejemanje energije, razpadanje atomov in njih nova gradnja izguba temperature in proizvajanje temperature, vsi ti različni fizikalni in kemični procesi delujejo drug z drugim in drug proti drugemu ter vsiljujejo zvezdi neki življenjski ritem. Zvezde niso vendar nič drugega nego ogromni laboratoriji, v katerih dela narava s svojimi silami poskuse. Zato se ne smemo čuditi, da fiziki in astronomi te laboratorije neprestano proučujejo, da bi se pri tem, kaj novega naučili. Spremenljive zvezde so tu posebno ugodni opazovalni predmeti, kajti v njih se učinki kozmičnih sil kažejo v nihanju svetlobe. Med njimi poznamo takšne, ki potrebujejo za svoje utripe tedne in mesece, je pa med spremenljivimi tudi zvezda, ki spremeni svojo svetlobnost prav izdatno že v teku dveh ur. Ta zvezda je v skupini Vodnarja in jo je pred štirimi leti v Sonnebergu odkril mladi zvezdoslovec ljubitelj Jensch. Po razpravi dr. M. Richterja —kj OČI, KI NISO OČI Očarujoči učinek oči ima v naravi večjo vlogo, nego si običajno mislimo. Neprave oči se pojavljajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo, v travi, na nedolžni skorji ali iz pestre mešanice barv na cvetlicah. Mnoge žabe imajo po dvoje parov oči in pogledati moramo zelo natančno, če hočemo spoznati, da je ena dvojica na žabjih bokih le »naslikana«. Grozotno zre tudi dvojica velikih, belo obrobljenih oči nekega hrošča tam, kjer bi oči prav za prav ne smelo biti. Stoje na vratnem ščitu in strmijo sovražno v ptico, ki je prišla v bližino hrošča. Ptica obstane — in hrošč se v tem trenutku reši. Nedvomno gre v tem primeru za svarilno napravo, za oči, ki naj sovražnika prestrašijo in nosilca obvarujejo. Na perutninskem dvorišču se ponaša do stojanstveni pav okrog samice s prekrasnim perjem, iz katerega žarijo mnoge »naslikane« oči. Te oči so krasne in plastične ter imajo polno bleskov, kakor podobne oči, ki jih kaže neka vrsta fazanov v svojih razširjenih perutih v živalskem vrtu. Jasno je, da v primeru pava in fazana ne gre za oči, ki bi hotele zbujati grozo, temveč za okrase in orodja v službi ljubezni. Samica naj bi postala pozorna, ko se ji iz repa ali krila samca nenadno zablestijo barve teh oči naproti. O žarečih očeh, ki jih vidimo na razprostrtih krilih metuljev, ne vemo še danes, dali gre za igro narave ali za svarilna znamenja. V očesnem vzorcu je našla narava enega svojih najlepših in najučinkovitejših ornamentov, s katerimi prekaša vse druge risbe in barve. Pri tem ni izpustila no- benega živalskega rodu, naslikala je ta vzorec v najrazličnejših oblikah na krila metuljev, na peresa ptic, na oklepe hro-ščev in želv, na kuščarje ali ribe. Iz najrazličnejšega materiala je izdelala tu nekaj enotnega in učinkovitega za najrazličnejše namene: oči, ki niso oči. Po dr. H. Frielingu — kj K KO PETROLEJA NE BO VEC Na zadnji energijski konferenci v Ameriki so strokovnjaki v več referatih obravnavali tudi vprašanja, kakšne energijske vire si bo zasigurala tehnika, kadar bodo usahnili petrolejski izvirki. Posebno črnogledi preroki sodijo, da bo postalo to vprašanje aktualno že v 25 letih. Držai*e kakor n, pr. Nemčija, Angleška in še nekatere druge, bodo imele do takrat že tako zmogljive tovarne za izdelovanje sintetičnega bencina iz premoga, da bodo zlahka krile vse svoje potrebe. Države, ki nimajo premoga, pa se bodo morale ozreti po drugih tekočih gorivih. V prvi vrsti prihaja tu v poštev špirit, ki se v mnogih državah že zdaj v določenem odstotku primešava bencinu. Sirovina za izdelovanje šiprita je krompir, čigar pridelek je danes v mnogih državah dovolj velik, da ga ostaja tudi za izdelovanje špirita. Ako pa naj bi se ves bencin nadomestil s špiritom, potlej bi vsa ploskev, ki je poljedelstvu na razpolago, ne zadoščala za kritje potrebe. — Postavljeni bi bili pred dilemo: avtomobilski in letalski promet ali pa prehrana? Na srečo je do tlej, ko bo treba presekati ta gordijakl vozel, &> precej daleč. JB SKOZI DEŽELO MEDVEDOV ANTON DEBELJAK X voj potopis po Kočevski sem j C prekinil za več mesecev. Sam ne vem, kje sva ostala s tov. ^ G. Menda sva požirala prah J po Dolgi vasi, kjer sem pre- - stregel samosl o venski napis: Kuruza. Ta obrtnik pa je baje slovaškega pokolenja. Sopotnik mi pripoveduje, da sta L 1910. Dolga vas in Li-vold imela 151 hiš, od teh 52 zavedno slovenskih... Za vedno slovenskih? Ni 15 ljudsko štetje izkazalo v njih le 96 Slovencev^ Očitna potvorba. Za žejo si najdem v slednji meji kako tolažbo, na pr. robidnice. Tako je delal na svojem potu okoli sveta (Ohne Geld um die Welt, 1929) ameriški Nemec Harris Frank, ki si je — čeprav so se mu kmetje smejali — nasmukal v Fontainebleauju polno kapo kopin, da je z njimi prebil do švicarske meje, privoščivši si zraven le košček kruha in kozarec vina. O stružnice sem obiral že v Štalcerjih, a tamkaj v zavesti, da hodim medvedom v škodo. Kosmatincev štejejo še kakih 20. Ob tej priliki mi je šinilo na um, kako je logar Jože Rus iz Podpreske medvedke lovil z veliko nevarnostjo za svojo kožo; kako je medved v kamniškem okraju sprijaznil dva sovražna soseda, česar prej motniški župnik Miha Debeljak ni mogel doseči z vsemi svojimi pridigami. O tem vas pouči Al. Vole s klasičnim spisom »V medvedjem objemu« (Lovec, 1936). Za mladino pa je tega hllačarja orisal Naš rod 1937/38 (št 7). Da je ruski medved posestni^ trajno nastanjen v enem in istem gozdu, ne klativitez, o tem nas uči Hams Har-lin v Kosmosu (nov. 1937). Dveleten tacar ima častni naziv pestun, ker mora mlajše bratce pestovati. To nam zveni v ušesih že iz Erjavčevega živalstva. Da pa rjavček utegne vzljubiti svojega gospodarja, kaže naslednja zgodbica, ki jo je priobčil J. des Debats 4. febr. 38.; »Bruni« je jako znan medved borec po sejmih in cirkusih. Ko je njegov lastnik, g. Chipperfield, nenadoma obolel in bil prepeljan v londonsko bolnico zaradi operacije, se izvrstna ži- val ni marala omrsiti hrane: niti grižljaja ni spravila vase. Najsočnejše poslastice niso premamile zvestega četve-ronožca. Posebno dovoljenje je moralo dati vodstvo londonskega »Middle-sex Hospitala«, da je smel Rjavko k vzglavju bolnega prijatelja. Po tem obisku je šla zvermi jed zopet v slast... Pa recite, da so živali samo stroji! Mikavno bi bilo dognati pri starih Kočevarjih, ali je kdo kje med njimi kdaj lovil »medožera« — to namreč prvotno pomeni naš divjinec — po nekdanjem črnogorskem običaju, ki ga je otel pozabe Mitar S. VLahovič (Lov u Kolašinu, Beograd, 1933). Vrši se takole. Iz suhe drenovine izdelaš vretenast šiljek, priostren na obeh koncih. Z levico ga zgrabiš, tako da iz pesti štrlita oba šilasta kraja. Nato si levo roko s širokim pasom omotaš, a v desnici držiš pripravljeno sekiro ali velik nož. Tako oborožen čaka lovec medveda, oziroma ga izziva z besedami: »Čik mejo, čik dodji«! Četveronožec se raz-ljuti in se zažene na lovca. Ko zine, da ugrizne moža, mu ta levico s Sil j— kom potisne v gobec. Medved stiska bolj in bolj roko s šiljkom, a lovec kolikor more obrača šiljek v medvedovem žrelu, da bi mu ga čim globlje zadrL Hkrati ga bije s sekiro ali nožem iz desnice. Nekateri so uporabljali namesto lesa železen nož zaostren na obeh koncih. V mojem rojstnem kraju, ki spada tudi pod kočevsko okrajno glavarstvo, je šel 70 leten možak, Zelinikar po domače, nad medveda s samo sekiro. Mr-cina, vzpeta že na zadnji nogi, se je vendar premislila in se odmaknila v šibovje, kamor si moj rojak zbog mraka ni upaL Ušla je zasluženi kazni: starčkovi kravi je namreč izpulila rep in ji upihnila luč življenja. Za mojega detinstva se je nekemu drugemu so-vaščanu, Lukežičevemu, pripetila stno-1&, da je nenadoma butnil pred medvedko, ki je mladičem za obrambo je-la vpričo dvonožca človiti, hoditi po dveh. Obstipui, steteruntgue coanae, vox faudfe- fbus haesit... Kar ostanim, lasje gredo kvišku, v grlu pne davi,_. Je brez učenosti podoživi j al Virgilov verz, a čez nekaj sekund se je spustil v divji dir proti domu, kjer se je ustavil po 40 minutah besnega bezljanja: za dober teden dni je docela onemeL Nismo več taki korenjaki, kakršne riše Ivan Matičič v »Živih izvirih« (1937), kjer v pragozdu mladi Bran pade materi kosmatiimki v hrbet in jo jame daviti, grizoč jo v tilnik. »Pred brlogom ni mogla več dalje. Tedaj se je sklonil in videl krvave pene, ki so drčale po njenem ven molečem jeziku. Zdaj se je spomnil sekire. Tu nekje mu jo je izbila. Jo že vidi. Z eno roko je popustil vrat in se iztegnil po sekiro. Jo že ima. Z enim samim mahom ji bo razčesnil glavo — in boj bo do-bojevan. Ona je položila glavo prav na zemljo, kakor bi slutila... Iz brloga pa so kukali njeni mladi. Stiskali so se siroteži vkup in v strahu zrli na dvonožno zver, ki jim muči mater in jo bo morda umorila... Tako milo so javkali in gledali izmučeno mater, tedaj je Branu omahnila sekira. Svaru-že poblažlivi! Ne, ne bo je umoril! Otroke ima, vsaka mati se poteguje za svoj zarod. Spustil jo je, vstal z nje« (30). AH ni na kratek in prikupen način očrtan značaj naših prednikov? Pred materino bolestjo se gotovo omeči še tako trdo srce. Pisatelj je brez dvoma že kaj sličnega doživel. »Tako domiselna ni nobena domišljija, da bi mogla brez podlage prosto izumljati (Willy Haas, Pr. Presse 25.7. 37). Seveda, dandanašnji smo preverjeni, da sovraštvo bolj divja nego kdaj po* prej. To čuvstvo je kaj bistro analiziral Robert U. Stevenson v svoji mojstrovini Gospodar Ballantrae, kjer v škotskem okviru razčlenjuje srepoto vladajočo med dvema bratoma. Sovraštvo, črt, zavist, nevoščljivost so čuv-stva, ki jih na sebi nihče ne prizna. In da ni A. Daudet poleg Tartarina ustvaril še Costecalda, rumenopoltega moža, ne bi bili nikoli spoznali edinega bitja, ki brez ovinkov priznava, v takšen bolestni položaj ga pogreza zelena zavist. Ali ne osupneš, ko čuješ, da Michel Angelo strupeno govori o veledarovitem Lionardu da Vinci? Izgovarjamo se kakor oseba v nemški operi Dreigroschenoper: Rad bi bdi blag in ne surov tako, pa kaj ko že razmere take so,., ETRSKI ČUVAJ NA ŽELEZNIŠKIH PRELAZIH Na švedskem poskušajo postaviti na železniške prelaze nevidnega čuvaja v obliki električnih ali etrskih valov. Nekaj lokomotiv so opremili z majhnimi brezžičnimi oddajniki na kratke valove, ki med vožnjo nenehoma oddajajo neki ton. Na prelazih so montirani sprejemni aparati s silno močnimi zvočniki, ki ta ton tako glasno repro-ducirajo, da ga po cesti bližajoče se vozilo ne more preslišati. Rolj ko se bliža vlak prelazu, močneje tuli zvočnik. Nova naprava menda tako sijajno deluje, da se pred njo lahko skrijejo vse starejše varovalne naprave. PRIRASTEK NEPONSKEGA PREBIVALSTVA 1. oktobra 1937. je prava Niponska brea kolonij obsegala 71,252.800 duš, med njimi 35,707.000 moških in 35,543.100 ženskih. Država ima danes 145 mest, ki štejejo 25,109.400 ljudi. Tako je 35,2% prebivalstva meščanov. 39 mest premore preko 100.000 oseb. Tokio prekaša vsa druga mesta s 6,274.000 ljudi. Za njim pride Osaka s 3,210.000 prebivalcev. Jokohama ne presega 750.000 stanovnikov. Nasproti prejšnjemu letu se je prebivalstvo povečalo za 934,000 glajB, U N FRANCE BORKO J asno je ob vstopu v dekliška leta izobličil predvsem kraj, ki je zdravilišče in letovišče. Tujci so prinesli semkaj v svojih kovčegih obleke po najnovejšem kroju. V svojih ročnih torbicah imajo gospe, poročene in razporočene, in gospodične s klobučki zavezujočimi se pod brado, takele vši» te predalčke za škatlice s pudrom in šminko, črtala za barvanje ustnic in celo srebrne tobakire z vrezanimi dnevi poklonitve ter z začetnicama velikodušnega darovalca. Jasna je šla prav v leta, ko je dekle najbolj sprejemljivo za nepristne vtiske. Očeta postajnega načelnika so premestili v to letoviško gnezdo med hribe in senčnate smrekove šume. Za njegovo edinko Jasno je pomenila okolica s svojim vabljivim poletjem nov korak v življenje. Imela jih je trinajst. Godba, ki se je preselila iz dvonadstropnega hotela na piano, je razveseljevala goste. Rdeče luči na večer so se utrinjale po vrtu, kjer so bile razpostavljene lične mizice s struženimi nogami. Beli prtički so mahali v hladilnem vetru. Tla plesišča so se namazana bleščala. Natakarji s črnimi metuljčki v trdih ovratnikih so se s plad-nji na rokah gibčno umikali drug drugemu. Sezona je bila na višku. Jasna je hlastala z očmi po vsem tem razkošju. Kadar je mogla, je utekla iz železničarskega poslopja in šla na iz-prehod mimo zdraviliškega doma. Srce ji je burno vzdrhtevalo, vihrala je z valovitimi lasmi. V začetku si skoraj ni upala obrniti oči v tisto stran. Toda kmalu se je bojazen umaknila predrznosti. Iztaknila je prijateljico, ki ji je bila kaj podobna v neugnanosti njene mladosti. Znašli sta se v dobi, ko dekle stremi, da bi ji ljudje pripi« sovali več let, kakor jih v resnici ima. Užalil bi jo, ko bi ji kdo dejal, da je še otrok. Naziv »gospodična« ji je pričel laskati in nasmejala se mu je z vsemi zobmi, ki niso bili več mlečni, vendar beli in svetli, da je bil še smeh od njih ves svetal. Jasne se je lotila večja drznost. Osmelila se je v pogledih, da se je ozirala sicer z isto radovednostjo ko prej, toda s tem večjo neopreznostjo. Že so jo srečavali pod večer na izprehaja- lišču. Marsikak moški se je obrnil za njo ter jo preletel od spodaj navzgor. V njej se je spočela domišljavost, da je morda kaj privlačnega na njej. Zdaj se je češče postavljala pred zrcalo, ogledujoč se v njem iz vseh zornih kotov. Glavo je zasukala, da se je mogla pogledati čez ramo. Sama sebi je bila všeč. Dorasle gospodične je začela posnemati v kretnjah in gibih. Sčasoma je dosegla v teh takšno spretnost, da so se ji podali, kakor bi bili njeni lastni. Z njimi je dosegla mikavnost. Od matere se je navadila okusno oblačiti. Veselila io ie izprememba v oblačilih. Najrajši bi se bila pokazala vsak dan v drugačni jopici. Vtepla si je prepričanje, da se ji mnogo bolj poda kričeča kakor pa motna obleka. Mati ji je dala predelat marsikako svojo, ki je prišla iz sodobnega načina. Jasna ni kaj posebno rada odevala svojega telesa s temi ponošenimi oblekami, čeprav so bile pretkane s svilenimi nitkami. Izbirala si je že v šivi* l.iah. »Mamica, ali smem nesti obleko naredit v modni salon?« jo je prosila, vrteč se na peti pred njo. Vedela je, da ji ne bo odrekla. Materi je njeno vedenje prizadevalo prvo zaskrbljenost v tem novem okolju. Imela je svojo edinko preveč razvajeno, da bi ji ne izpolnila sleherne željice. Celo dobro se ji je storilo ob pogledu nanjo, kako se je to poletje potegnila kakor konoplja. Ponosna je bila nanjo, da je tako čedna. Oče je bil resen, kakor so običajno vsi višji uradniki. Najbrže jih prešine služba od nog do glave. Vlakovodje. ki jih odhajajoči brzi vlak nosi dalje, po« zdravlja v belih rokavicah in se nasmiha samo z enim kotom ustnic, črne brčice pod nosom si pušča pošev. Pogled mu je srep, da človeka kar pre-sune. Jasna ima pred njim spoštovanje in žena strah, obe pa še vrh tega dolžnost ljubezni Hči se je vrgla bolj po materi, kj je bila v svojih mladih letih lahkoživka. Šele priletna se je poročila. Prej se je iznorela. Nekaj te mladostne razposajenosti ji je še ostalo v krvi. S postavnim moškim se še ne brani spogleda-ti, če ve zanesljivo, da ji pozorni soprog ne ujame neprestano švigajočih oči. Dolgo jo je trapil z ljubosumjem, trapež! Zdaj se je že nekoliko unesel. Ni se mu treba bati, da bi mu ušla, ne! ga je zadirčno pomirjala. Toda sedaj je začel biji v strahu za hčer. V letovišče se natepejo različni posebneži, ki jim ne uganeš izlahka, kaj imajo v mislih. In Jasna je bila v najneumnejših letih. Postala je živa in privlačna za oko. Kaj bo z njo? Pobrigati se bo moral. Jesen bo kmalu tu. Zdravilišče se prazni. Začetek šole. »V samostan jo bova dala stanovati« je predlagal Kelemina z odločnostjo v glasu svoji soprogi. Preden jo je mati odvedla s seboj, da jo spravi na varno, jo je zvabil na sestanek trgovčev sin, visokošolec. »Jasna, ali prideš?« jo je počakal za trgovino in se ji dobrikal. Mamici je Jasna zrasla že preko glave. Ne bi je ubogala, če bi ji tudi za-pretila, da ne sme. Zaverovana je bila vanjo, prepuščala jo je samo sebi, za« našajoč se na njeno pamet. BpaOogi MZOMJmOBM #w£i Odpravila se je, češ da pojde E prijateljici. Sešla pa se je s Slokanovim Stankom. Gornji gaj, kamor sta krenila na izprehod, je prepreden s stezicami, posutimi s sipkim peskom, ves pripravljen za dva. Nosnice se širijo v vonju po smolnatem smrečju. Smreke rasto tu v gotskem slogu: s svojimi koničastimi vrhovi in ravnimi debli, iz katerih štrlijo okleščki, ki še niso dovolj prepereli, da bi odpadli sami od sebe. Z grčavimi koreninami, ki se včasi izvijejo zemlji, da so komu v spotiko. Sonce jim ne more predreti visečih krošenj. Le tu in tam se vlije slap žarkov skozi razredčene veje. Pravkar je opršil s svojo gorkoto mladi parček, ki se smeje in radosti, ne da bi še prav za prav vedel zakaj. Kakor da ju gozdna samota osrečuje. Nekaj tako živo občutita, da se ne da izreči. Zlasti Jasna, ki se prvič izprehaja s fantom. Vsa blažena je. Hodila je že s svojimi sošolci, a ta duševna ubranost je bila zanjo vse nekaj drugega. Tisto takrat so bile same šolske reči. Zdaj jo je obšel občutek, oslawien—Saive—Vr-bas—Wardar, med gnečo srbskih imen na —i<5 se je prikradel Popoviič (zv. 10, st 1668). prevajalec Prešera ni Vidjč, naglas manjka tu pa tam češkim besedami, natpar čen poudarek rta u opaziš pri Župančiču in Ljubljani. Prisnoš naj bi bil Primož, Benesch pa Beneš. Vodnikov rojstni kraj bodi Gornja (ne Gomna) Šiška, njegove Pesni za pokušamo so Probeliieder, ne Lieder zur Prii-fung. Stritarjev dom je Podamreka, ine Pod-smreke, Sonette von der Donau je spremeniti v Wiener S., enako Elagien von der Donau v Wiemer E. Šimunovičevo delo se imenuje Sa Krke i Ceftinje (ne Cetinja), Be-govičeva drama Dunja im Kotter bodi-Ouifcte im K.! Arnold Luschin-Ebengreuith ie umri 1932, ne 1912 (W. Schmid. Glasnik muz. dir., 1932). Najgloblje ognjteniško zrejo na evefcu Katmaj meri po Herderjra 1000 m, po Griggsu 1132 m, po Bohincu 1130 m. (Mentor 1935/6). Ko bi hotel še dalje tojhariffi po kožuhu, bi naletel gotovo na oelo vrsto krivih na-glaskov, ork, prevodov itd. Takih pogrešk italijanska Enciklopedija ekoro niiic nima. Prav izjernoana sem zasačil enkrat mulast-e-ga Aškerca, potem pa v legendi o razkošni carici »Legenda za razbtadmaifca carica« prii Damču Debeljanovu nai se za popravi v na. Južnjaška vihravost je v točnosti prekosila severnjaško preudarnost. _ V enem ozira je germanski kompemdk(j boljši od laškega: večje število gesel najdeš v njem. Herder omenja poleg eafaista dr. M. Vidmarja še verskega pisca Konstantina Vidmarja, to% v Loga na Gorenjskem iafia^ 0testeK»eo ml dcekft šel srnjaki ni. Italijanski nima njč o nobenem od njiK. Pod značko Slavische Musik prinaša H. od nove slovenske glasbe kar 9 imen, poleg tega so še posebni članki posvečeni drugim skladanjem. Kai Pa E. I.? Na enem mestu pa je po vse|j paSMki južna znanost klecnila. V mladosti sem štal ne vem v kateri D'Anflmnzijevi biografiji, da se je gimnazijec Rapagnetta velikopotezno prekrstil v Znanika, ki napoveduje novo bodočnost. Rapagnetta j© po laško prikrojen Rapaport, ki se je doselil iz Galicije. Ali se bomo sramovali sinov onega plamena, ki je dalo svetu Kristusa? K I. pravj v oklepaju za imenom Snežniškega knezas pozna in iprazna legenda hoče, da se je imenoval prav za prav R. in da je D'A samo psevdonim. R. je zgolj ime one osebe, ki je. v državnem uradu javnUa otrokovo rojstvo. Kdo ima prav? Problemu so se boltje ogrnili pri M&rfcn Pola, označenem kot beneški potovalec, a v Enciklopediji SiHS nosi prilastek Korču-lanin, enako v leksikonu Minervi Hoteč izvedeti kaj o koroškem Slovencu Velbičo, sem našel to opaako, da je čudovit® We&< witscihiia imenovana po nekem Welmt6©toa. Podobno ZcHSite po baronu Zoisa. Ako nisem srečal stavenjegraškega Cerdona, ki je 1470. v Padovi ustanovil tiskarno, sem ee pa rokoval s poslednjim hrvaškim kraljem Zvonimirom. 0 Zupančiču stoji 46 vrsihic in sodiba: najboljši Krik v Slovencih, eek» pri Jugoslovanih vofoče. Prešeren je za eno vrstečo na boljem. V Skxinjaik»veim romana Nefartroihojeino srce I, sem opaizil. da so Framooaj prizanašali frančiškanom, ker je bil nph poSet-nrik Sipolahonjen Francoz«. Objamila iščem v E. I., ki pravti, da .je Dboščekov^ oče hodil po kupčiji na Francosko, privedel 1B Proven-ce ženo Piko, bi je v njegovi odsotnosti rodila in dete krstila na vsakdanje ime Gio-varnimi, oče pa ga je po svoji vrnitvi prekc-s® v Frančeška <== Francoza). Naj sklenem svoje stezosledstvo: nemški v6Mki Herder obsega o 6tovamstv>u več krajših člankov oškrapijemih z malenkostnimi nedogtatki. E. I. pa maimjče število daljših in zanesljivejšSIh razpravi«. A. DeMjafe 1 i 06 KIJ E V S KI LETOPIS IN MARETIČ*) V Kijevu je bil v začetku XII. stoletja sestavljen po vzorcu bizantinskih kronik, posebno Ivana Malale in Georgija Hamar-tola, prevedenih na Bolgarskem že na slovanski jezik, staroruski letopis, znan pod nazivom Nestorova kronika. Takrat so skušali vse razložiti iz sv. pisma, tako tudi to, kako so nastali narodi. Tudi kijevski leto-pisec razlaga, da je treba slovanski narod iskati med 72 narodi, ki so nastali, ko jim je Bog pri gradnji babilonskega stolpa zmešal jezike, in so se na to razšli (Genesis, 10. in 11. poglavje). Slovani so šli preko Male Azije, prišli v Evropo in so se naselili v dolnjem Podunavju, odkoder se je večina slovanskih plemen preselila na sever. Kar Jih je ostalo na jugu, to so bili Slovčni, predniki današnjih Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. Kakor je iz navedenega videti, je kijevski letopisec bil prepričan o tem, da je dolnje Podunavje smatrati za skupno slovansko domovino, in je dobro vedel, da se narod, ki prebiva ob dolnjem Dunavu, naziv-lje S 1 o v 6 n i. Ni torej nič čudnega, da je smatral kijevski letopisec ime tega naroda Slovčni za prvotno skupno ime za vse slovanske narode kot eno celoto in da je torej on prvi, ki to ime rabi v navedenem širokem pomenu. Nazor o skupni slovanski domovini v dolnjem Podunavju so prevzeli iz kijevskega letopisa ostali ruski ter tudi poljski in češki kronisti. Med poljskimi letopisci sta bila pred vsemi Kadlubek in Boguchwal, med češkimi pa Kosmas in Dalimil. Na tak način je pri severnih slovanskih narodih nastalo prepričanje, da je zibelko slovanstva iskati v dolnjem Podunavju. In ker je v dolnjem Podunavju prebival narod Slovč-nov, je bilo naravno, da so začeli smatrati njegovo ime Slovžni za prvotno skupno ime za vse slovanske narode kot eno celoto. Ni torej čudno, da so začeli severni Slovani od Xn. stoletja rabiti izraz S 1 o v č-n i za označbo vseh slovanskih narodov kot ene celote ter to v toku časa v jezikovno prilagodenih oblikah in sicer: poljski S 1 o-w i a ni e, ruski Cji«bhh« (poljski Slo-wianie, ruski izgovorjeno se glasi Slavja-nje), in češki S 1 o v a n 6, katerim oblikam bi odgovarjala oblika S1 o v 1 j a n i, tvor-jena po južnoslovanskih jezikovnih zakonih. *) Čeprav je vsebina tako rekoč brezpredmetna, ker je o tem že obsežna literatura in ker je mnenje, da je Podunavje skupna prvotna domovina Slovanov, že davno opuščeno (pri tem ima pa Maretič manjšo zaslugo kot nekaj drugih pred njim), vendar utegne članek zanimati vse tiste mlajše bralce, ki jim je stvar še nejasna. Knjiga »Slaveni u davnini« je le malo razširjena in malo znana. Populariziranje njene vsebine fte more nikomur. Škodili, Da ne bi Hrvati, Srbi, Slovenci In Bolgari s svojim starim skupnim imenom S1 o-včne v oblikah ekavski Slo veni, je-kavski Slovjeni in ikavski S1 o v i n i ozfiačevali ne le same sebe, ampak tudi vse slovanske narode kot eno celoto, so v prvi polovici preteklega stoletja prevzeli od Rusov, največjega slovanskega naroda, naziv za vse slovanske narode kot eno celoto v svoji jezikovno prilagodeni obliki S 1 a v-jani, s čimer je bila pri južnih Slovanih vsaj v enem slučaju dosežena unifikacija etnografične terminologije, kar pa seveda ni dolgo trajalo. Samo Bolgari so si ohranili v svojem književnem jeziku ruski naziv S 1 a v j a n i za označbo vseh slovanskih narodov kot ene celote, dočim so ga Srbi, Hrvati in Slovenci odstranili iz svojih književnih jezikov in so ga nadomestili Srbi z izrazom S 1 o v e n i, prevzetim iz kijevskega letopisa. Hrvati z izrazom Slave-ni, ki ni drugega nego polatinjena oblika izraza S 1 o v e n i, in Slovenci z izrazom Slovani prevzetim od Cehov v jezikovno prilagodeni obliki. Gotovo je umestno, da Srbi, Hrvati in Slovenci zopet uvedejo v svoje književne jezike naziv S 1 a v j a n i , s katerim so že označevali vse slovanske narode kot eno celoto, ter opustijo različne dosedanje nazive srbski S 1 o v e n i, hrvatski Š 1 a v e n i in slovenski Slovani, da se na ta način obnovi pri južnih Slovanih enotnost etnografične terminologije. Nedavno umrli hrvatski učenjak imlv. prof. dr. Tomislav Maretič je v svoji knjigi Sla v eni u davnini, izdani v Zagrebu 1. 1889 sijajno ovrgel obe trditvi kijevskega letopisa, namreč, da je bila skupna slovanska domovina v Podunavju za vse slovanske narode kot eno celoto, ter je ugotovil, da je v Podunavju živel narod, ki se je nazival S 1 o v e n i in kojega potomci so današnji južni Slovani: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Maretič pravi na str. 28. omenjene knjige: »Našoj tvrdnji, da je pradomovina svi-jeh Slavena bila srednja evropska Rusija, protivi se vjerodostojni i ozbiljni jedan pi-sac srednjega veka, naime staroruski kronist Nestor. Ovaj pisac veli na početku svoje kronike (43 poglavju), da su Slaveni njegda s jedili u Podunavlju (»gde je sada zemlja ugarska i bugarska«) pa so otud ise-lili u druge zemlje, kada su se na njih oborili Vlasi (t. j. Kelti — ili podrugom tuma-čenju Rimljani) i stali ih mučiti... (a njegova je kronika pisana prvijeh godina XH. vijeka).« Dalje na str. 29. »Po našem mnijenju Nestor je zabilježio ne narodnu tradiciju, več nječiju izmišljotinu, možda kaludjersku, kada je napisao, da su Slo-veni u staro doba življeli u Podunavlju. Ni-je nemoguče, da je rečena bel ježka upravo njegova misao ili kombinacija, koja je mogla ovako nastati. Nestor je dobro znao, da je v vrijeme sv. Cirila i Metodija živio u Podunavlju narod, koji se zvao Slove-nl (CaoBeHH). Evo isto ime SI o v eni dobilo je u Nestorovo vrijeme široko zna-čenjs asa, sse slasenske narode kao jedrn cjelinu, 1 Nestor je prvi pisac, koji u tom Strokom značenju upotrebljava rečeno ime. Dakle je mogao Nestor iii drugi pomisliti, da je pradomovina slavenskih naroda ondje, gdje su u čirilovo doba sjedili Sloveni«. Do teh rezultatov je Maretič prišel na podlagi temeljitega proučevanja historičnih spisov Herodota, ki je živel v V. stoletju pred Kr. r., Plinija in Tacita, ki sta živela v I. stoletju po Kr. r., Ptolemeja, ki je živel v II. stoletju, Jordana, ki je črpal iz izvrstnih, ali potem izgubljenih Kasiodo-rovih spisov, Prokopija in Menandra, ki so živeli v III. stoletju, ter Teofilakta in Mav-rikija, ki sta živela h koncu VI. in na začetku VII. stoletja. Iz navedenih spisov je namreč jasno razvidno: 1) da ni bila skupna slovanska domovina v dolnjem Podunavju, ampak da je bila v srednji evropski Rusiji (Herodot, Plinij, Ta-cit, Ptolemej, Jordan,* Prokopij, Menander, Teofilakt, Mavrikij); 2) da ni bil izraz S 1 o v č n i, ampak da je bil izraz V e n e d i prvotni historiji znani skupni naziv za vse slovanske narode kot eno celoto (Plinij, Tacit, Ptolemej); 3) da so se Slovani že v skupni slovanski domovini v srednji evropski Rusiji pred svojim razhodom razcepili na tri narode (Jordan): a) na Vene de, prednike današnjih za-padnih Slovanov: Poljakov, čehoslovakov, lužiških Srbov in Kašubov; b) na Ante, prednike današnjih istoč-nih Slovanov: Rusov, Belorusov in Ukrajincev; c) na S 1 o v č n e, prednike današnjih južnih Slovanov: Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovčni so prišli s severa na jug ter so se naselili na ozemlju, ki se razprostira od virov Mure, Drave in Soče tje do črnega, Egejskega in Jadranskega morja, in so ustanovili štiri slovšnske države: Koro-tansko, Hrvatsko, Srbsko in Bolgarsko. Ozemlje, na katerem so se naselili Slovčni, je dobilo naziv Slovenija. Ako se pomisli, da so za ilirskega p o k r e t a dali Hrvatom, Srbom, Slovencem in Bolgarom skupno ime Iliri, ki je vendar bilo ime nekega že izumrlega balkanskega naroda, in da so potem za j u-goslovenskega pokreta ime Iliri zamenili za ime Ju gosi a ven i, ki vendar samo označuje en zlomek slovan-stva, namreč samo njegov južni del, potem se mora na vsak način priznati ogromna, doslej še vse premalo vrednotena zasluga T o-mislavu Maretiču za to, ker je juž-noslovansko preteklost pojasnil ter narodu, katerega od pamtiveka tvore Hrvati, Srbi, Bolgari in Slovenci, vrnil njegovo staro častitljivo ime S 1 o v č n i, s katerim se edino da označiti narodno edinstvo vseh južnih Slovanov, s čimer bi bila dana pobu-flp ra slovčnski pokret. Dr. F. Herič IZ FILMSKEGA SVETA Češka zvezda na nemškem filmskem nebu Pariški dnevnik »L'Intrasigeant« sporoča v daljšem članku naslednjo zanimivost: Zdi se, da bo Leni Riefenstahl, oboževana »fuhrerica« nemškega filma, kmalu padla v nemilost. In da bo njena naslednica — češkoslovaška umetnica L i d a B a ro va ... Ta nova zvezda na nemškem filmskem nebu, ki je pred 20. leti v zlati Pragi kot hčerka predsednika sodišča Babkova, zagledala luč sveta, je po končanem praškem konzervatoriju prvič stopila pred kamero pod režijo Krnjanskega. Kmalu potem (1935) je dosegla V nekem policijskem filmu ob znamenitem češkem komiku Vlasti Burianu tak uspeh, da je bila angažirana k berlinski UFI. Mlada Čehinja je lomila nemščino, bila je izredno pridna in prizadevna, tako da jo je nekoč njen direktor, brat generala Goringa, predstavil dr. Gobbelsu, šefu propagande III. cesarstva. * Smehljala se je ... in uga jala. Prevzel* od njenih čarov ,ji je dr. Gobbels vneto prigovarjal, da naj se vztrajno uči nemščine, katere se je mlada igralka v enem letu res tako privadila, da ni več delala hudih napak. Moč propagande! Pa je kmalu prišel veliki uspeh, ki so ga spočetka krepko podpirale razne pripovedke, legende in anekdote, izmišljene in pol resnične. V Berlinu se je šušljalo, da se je zaradi lepe Čehinje priljubljeni Gustav Frohlich ločil od svoje slavne žene Gite Alpar (nihče pa ni pomislil in upošteval, da je celih 16 let starejša od njega!) Zdaj je ljubka Lida potrebovala novega zaščitnika. Našla ga je (pota filmskih sta-rov so naravnost čudovita in neverjetna!) v samem fiihrerju Adolfu Hitlerju! Ko se je ta razgovarjal z brhko umetnico, ki mu jo je predstavil neumorni dr. Gobbels, je tudi njega očaral njen neodo-ljivi smehljaj. In to je povzročilo, da so uradni krogi in oficielni informatorji jeli namigavati o bližnjem »mrku« filmskega sonca Leni Riefenstahlove in o svetlem vzponu nove zvezdice... Čehi sprva Lide Barove zaradi nekih njenih izjav o III. rajhu niso kaj radi videli. Ko se je pojavila v Pragi, so ji to takoj odkrito pokazali. Pa je kmalu tudi nje premagal njen lepi, sveži, sončni smehljaj. .. Tako sta se Praga in Berlin brez posredovanja gospoda Runcimana pobotala vsaj v zadevi — skupne zvezde... pk Stf 0 & Pod člankom »Krožni tok ogljikove kisline« v zadnji številki je izostalo: Po razpravi dr. R. Francka—kj. TEHNIČNI OBZORNIK ČRPALNE POSTAJE POD VODO Za črpanje vode iz tesnih, globokih vodnjakov in izvrtin so bile včasih uporabne samo batne črpalke, ki so jih s pomočjo dolgega vzvodja poganjali stroji, ležeči nad vodnjaki. Tudi centrifugalne črpalke so se sem pa tja uporabljale in črpalke na pogon s stisnjenim zrakom. Vsi ti stroji pa, so bili tako dragi, da jih je industrija od vsega početka smatrala zgolj za zasilne naprave. Elektrika je v gradnji črpalnih naprav za vodo prinesla povsem nove, praktične in cenene rešitve. Danes se grada električni črpalni agregati, ki po svoji ekonomičnosti daleč prekašajo vse starejše ftr-patne naprave. So to centrifugalne črpalke, ki Imajo neposredno na osi nasajen pogonski električni motor. Motor je spravljen v vodotesnem okrovu, tako da se s črpalko vred lahko potopi v vodnjak do tiste globine, v kateri najlaglje srka vodo in jo po tlačni cevi potiska na površje, črpalka in motor sta zgrajena v sloki vretenasti obliki, tako da se lahko spustita tudi v najbolj ozke vodnjake in izvrtine. Ves črpalni agregat je nasajen na koncu tlačne cevi s katero tvori organsko celoto. Kakor rečeno, sta motor in črpalka v vodotesnem okrovu, tako da lahko mesece in mesece obratujeta, ne da bi bilo treba skrbeti za obnovo olja v ležajih ali se vobče brigati za stanje strojev. Posebni In- dikatorji kažejo aH, sta električni stroj ln črpalka v brezhibnem stanju. Kompresor za zrak pritiska v okrov električnega motorja stisnjeni zrak, da ne more prodreti v njegovo notranjost niti kapljica vode. Na zadnji svetovni razstavi v Parizu so bile v dekorativne fontane na razstavišču ugrajene črpalne naprave z električnim učinkom do 100 kv., ki so poganjale v vodomete po 35001 vode na minuto pod pritiskom 12 atmosfer. Te vrste črpalke, ki jih grade Siemensove tovarne, so bile na pariški svetovni razstavi deležne najvišjih odlikovanj. V okviru indnstrijallzacije Abesinije namerava italijanska vlada zgraditi nekje v osrčja dežele veliko tvornico celuloze, ki se bo izdelovala iz palmovega, bambusovega in eukaliptovega lesa. V Zedinjenih državah so zadnje dni spravili v promet neko vrsto čevljev z dvojnimi podplati, ki imajo med podplatoma tanko plast iz' steklene volne. Ker je steklo Belo slab prevodnik toplote, so ti čevlji poleti hladnejši, pozimi pa toplejši nego navadni. Toplotna razlika, ki jo izravna vmesna steklena plast, znaša po meritvah do 20 stopinj. Stekleni vložek dobro varuje nogo tudi pred mokroto. V Ameriki nameravajo še v večji meri kakor doslej postaviti letalo v službo poljedelstva. Neizmerna žitna polja bodo ot>-s^JavaB iz letal, in letala bodo trosila na goadove in njive kemikalije za zatiranje vsakovrstnih škodljivcev. Izkazalo se je, ds so letala za te vrste dela najcenejše pomagalo. Tudi stanje posevkov Iz letal a« bo nadzorovalo in fotografiralo, da bodo na podlagi teh posnetkov vnaprej lahko ocenili, kako bogata bo letina. Kakor vse države, si tudi Francija prizadeva, da bi zasegla kake petrolejske vrelce na domačih tleh. Posebna geološka komi-atja , ki preiskuje teren v tej smeri, je nedavno odkrila petrolejska nahajališča v južni Franciji, v bližini Montpellierja in južno od Toulousea. Ležišča so zelo globoko v zemlji in so morali za navrtanje njih naročiti posebne vrtalne stroje iz Amerike. Danes porabi Francija blizu 6 milijonov ton petroleja na leto, doma pa ga Je doslej pridobivala komaj po 70.000 ton. —85 Ob lOletnid vladanja albanskega kralja Zoga bodo v Tirani izročili v obrat prvo albansko radijsko postajo, ki bo pa oddajala samo na ta jubilejni dan, potlej bo pa spet utihnila do zime, ker nameravajo šele takrat pričeti s pravimi oddajami. Hkrati s to postajo bo otvorjen tudi brezžični telefonski promet Albanije z inozemstvom. V perzijski prestolnici Teheranu bo kmalu dograjena kratkovalovna radio postaja, ki bo lahko obratovala na več reflektor-skih antenah, tako da se bo prav dobro ča-to zlasti T Evropi in Severni Ameriki. FOTOAMATER Papirni odtisi, posebno povečave se ne smejo prehitro posušiti. Če jih sušimo v preveliki toploti, ne potemnijo samo v belinah, temveč postane plast tudi lahko krhka in lomljiva. Prav tako tvegamo mnogo, če jih povlečemo čez mizni rob da bi se papir zgladil in zravnal. Povečave posušimo najbolje tako, da jih obesimo s skobami na zračno mesto. Da se zravnajo, priporočajo nekateri to, da jih na pol suhe položimo med dve stekleni plošči in obtežimo. Ta način je dokaj nevaren, kajti lahko se zgodi, da je odtis še prevlažen in se plast prilepi potem na steklo. Boljši je vsekako sledeči način: odtis pustimo, da se popolnoma posuši, potem ga z mokro gobo ovlažimo na papirni strani. Pri tem moramo paziti, da ne pride mokrota na plast. Papir se napije vlage in postane mehak, na kar ga položimo med pivniški papir in med dve stekleni plošči ali deski, ki ju obtežimo. V eni uri bo odtis popolnoma suh in raven. Filme malega formata hranimo najbolje ne v tulcih iz lepenke in cele, temveč razrezane v posamezne posnetke ali po dva, tri posnetke skupaj v papirnih vrečicah ali podobnem. Ce filmski trak, ki ga nismo razrezali, preveč zavijamo in odvijamo, se bo prav kmalu poškodoval. Vrečice so najbolj priporočljive iz celofana ali prozornega papirja, ker nam je tako mogoče izbrati za kopirno ali povečevalno delo pravi negativ, ne da bi nam bilo treba jemati vseh iz vrečic. Do kakšne mere lahko povečamo posebno na sijajni papir, je odvisno od različnih činiteljev: 1. od časa razvijanja negativa (čim dalje razvijamo, tem hujše je zrno), 2. od razvijalne temperature (čim višja je, tem slabše zrno), 3. od izrabljenosti razvijalca, 4. od načina povečavanja (ni vse eno, ali povečavamo z usmerjeno kondenzatorsko ali z mehko raztreseno svetlobo), 5. od trdotne stopnje papirja (čim trši, tem rajši podaja zrno). Najboljše povečave, pri katerih zrno najbolj izgine, dobimo, če povečavamo na normalni ali mehki papir z raztreseno svetlobo. Seveda so potem tudi osvetlitveni časi daljši. V tem oziru je najboljša kombinacija kon- denzorja in opalne žarnice v poveča lniku. * Fotoklub Ljubljana: V torek običajni sestanek, v petek zelo važna seja razstavnega odbora in referentov na velesejmu! 8. številka »D i e Galerie« je odlična po svojth številnih strokovnih člankih o raznih vprašanjih fotografske snemalne tehnike. Opozarjamo med drugim na res premišljena izvajanja o perspektivnih zarisbah pri snemanju predmetov od zgoraj (članek daje tudi s številkami podkrepljena navodila, kako naj se tem zarisbam izognemo), dalje o točnosti m netočnosti -električnih svetlomerov v raznih svetlobnih okolišči-aah, o snemanja moških portretov itd. K • moškem portretu spadajo nekatere izmed sijajnih dvajsetih celostranskih reprodukcij, ki so že same po sebi močan razlog, da bi moral biti vsak napredni amater naročen na to elitno revijo svetovne fotografije. »F o t o - B e o b a c a t e r«, mala revija založb« Knapp za široko maso amaterjev, obravnava v svoji zadnji številki na poljuden način razne v tej letni dobi aktualne snovi: izkušnje z barvno fotografijo, snemanje gora iz daljave in bližine (z nekaterimi izvrstnimi ilustracijami), fotografiranje na počitnicah, cvetlice v pokrajini i. dr. Med drobižem opozarjamo posebno na rubriko z drobnimi nasveti in pojasnili. FILATELIJA Iz naše filatelije Te dni so začele prihajati v promet nove dopisnice s sllikami iz naših krajev, ki jih je izdelala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ko jih bo v prometu večje število vrst, bomo začeli prinašati katalogizacijo. Dopisnice so dosti lepše iz-dekne, kakor so bile prejšnje, ki jih je v Beogradu tiskala litografija Beranek. Prvega septembra izide serija znamk za balkanske igre v Beogradu Obsegala bo 4 vrednote, »pet v istem velikem formatu, ki ga imajo vse naše novejše znamke. Naklada bo 150.000 serij. Na pokončni oranžni po 50 + 50 par je prihod tekača na cilj, na zeleni ležeči po 1 + 1 din trije tekači čez zapreke, na pokončni rdeči po 1.50 + 1.50 din skakač s palico, na ležeči sinji po 2 + 2 din pa metalec krogle. Slike je izdelal spet slikar naše markarnice Sreten Gru-jič, tiskane pa bodo seveda v — ofsettu. Na balkanskih igrah bodo imeli tudi poseben priložnosten pečat. Nove znamke po vsem sveta BAHAMSKI OTOKI: S sliko kralja Jurija VL so izšle anarnke po 4, 6 in 8 pea-nyjev. BELGIJA: Za zgraditev bazilike v Koe-kelbergu je izšla serija dobrodelnih znamk, ki obsega naslednje vrednote: rjavo po 10 + 5 centov, zeleno po 35 + 5 c., sivo zeleno po 70 + 5 c., karmin&sto po 1 frank + 25 c., ulta-amarinasto po 1.75 fr + 25 t, svetilo sinjo po 2.45 fr. + 2-55 fr. in temno zeleno po 5 + 5 fr. BOLGARIJA: V seriji za propagand« bolgarskih izvoznih predmetov je izšla zda) še znamka po 14 levov s sliko tolbafck Znamka je v dveh barvah, rdeče rjavi n rjavi Tako bosta izšli v resnici dve seriji taamk z istimi slikami, a vsaka v drugih barvah. BRAZILIJA: Za 100 letnico državnega arhiva je izšla posebna spominska znamka po 400 reisov v rjavi barvi. FINSKA: Za 300 letnico finske poŠte so izšle Štiri spominske znamke. Na znamki po 50 penijev je slika poštnega urada v Helsinkih, na znamki za 1.25 marke stara pošta v Aihvenskoski, na vrednoti po 2 m. letalo, na znamki po 3.50 m. pa poštne sani, a karšnimi so nekoč prevažali pošto po »evernih predelih Finske. FRANCIJA: Za 300 letnico, kar so začeli v Franciji izdelovati šampanjec, je izšla posebna znamka po 1.75 franka v sinji barvi. Na njej je francosko dekle v narodni noši, ki drži v roki kozarec šampanjca. Za obisk angleške kraljevske dvojice je izšla spominska znamka po 1.75 fr. s sliko pariškega slavoloka zmage in Towra ter dvema sklenjenima rokama. — Za propa-gando turizma je izšla znamka po 3 franke v rdeče rjavi barvi s sliko papeške palače v Avignonu. FRANCOSKA INDOKINA: Izšle so nove frankovne znamke, in sicer zelena po 4 cente, siva po 7 c., rjavo karminasta po 8 c., sinja po 18 c. in zelena po 22 c. — Tudi nove portovne znamke so bile izdane. Vrednote so naslednje: 1 cent na 5 centov rdečkasta in rumena, 3 c. rdečkasto in ru-jnena, ter 5 in 15 c v istih dveh barvah. GWALIOR: Ta državica v Britanski Indiji je dobila dve novi znamki. Vrednoti po Britanski Indiji po 1 an (rjava) in po l1/« ana (škrlatna) sta dobili pretisk »Po-•toge« in »GWALIOR«. IRSKA: V spomin na očeta Mathewa sta Izšli dve znamki, in sicer temno rjava po 2 pennyja in ultramarinasto po 3 p. KITAJSKA: Izšla sta dva nova frankov-na provizorija. Znamka po 40 centov v oranžni barvi je dobila pretisk 8 centov, •taja po 25 centov pa pretisk 15 centov. LIBANON: Znamka po 7.50 piastra je v sinji barvi dobila pretisk 6 piastrov. LITVA: Za domačo olimpiado v Litvi so izšle štiri spominske znamke z doplačilom. Na znamki 5+5 centov je slika lo-kostrelca, na znamki po 15+5 c. metalec kopja, na znamki po 30 + 10 c. plavalski skoki, na znamki po 60 + 15 c. pa štofetni tek. Prva znamka ima naklado 400.000, druga in tretja 300.000, najvišja pa 200.000 kosov. MONAKO: Izšli sto vrednoti po 2 in 3 centime. Prva je zelena, druga pa rdeča. NEMČIJA: Za stoletnico rojstva grofa Zeppelina sto izšli dve spominski znamki. Ultramarinska po 25 pfenigov kaže grofa Zeppelina v odprti gondoli njegovega prvega zrakoplova, zelena po 50 pf. pa zaprto gondolo novih zrakoplovov. Naklada znamk je precej velika, tako da jih bodo vsi zbiralci lahko dobili. — Za letošnje konjske dirke iz Monakovega v R:em ni izšel blok kakor dve leti doslej, ampak navadna znamka v rjavi barvi z nominalo 42 pf. in doplačilom 108 pf., tako da stane poldrugo marko. Na znamki je simbolična slika ženske na konju. Naklada je bila majhna. Nemčija misli sploh opustiti izdajanje blokov. Dobro bi bilo, da bi jo še druge države začele posnemati. NORVEŠKA: Znamki s sliko Severnega rtiča iz leta 1933 sto izšli v manjšem formatu. Vrednota po 20 + 25 oerov je rdeča, po 30 + 25 oerov pa sinja. OTOČJE WALLIS & FUTUNA; Ta neznatna francoska kolonija je dobila v dosedanji seriji znamk tri nove vrednote, in sicer temno zeleno po 35 centimov, ul-tramarinsko po 55 c. in vinsko rdečo in zeleno po 80 c. ŠVICA: Z napisom »Pro aero 193Sj je izšla znamka po 50 centimov v sivi in karminasti barvi, razen tega pa je dobila še posebej natissk nove vrednosti »75 c.«. Nov blok Za zgraditev bazilike v Koekelbergu je izdala Belgija razen spominske serije tudi poseben blok po 5 + 5 frankov. Naklada znaša 60.000 kosov. Priložnosten napis na bloku se glasi »Ut patria votum persolvat« (Da izpolni domovina zaobljubo). IZ PRAKTIČNE MEDICINE Krompir proti bakterijam Higienik prof. Dold je ugotovil, da imajo sveže rastlinske snovi zadržujoč učinek na rast bakterij. Ce razpolovimo n. pr. krompir in pazimo pri tem na popolno sterilizacijo, nato pustimo eno polovico surovo, drugo segrejemo in končno v obe polovici vcepimo bakterije, se bo zgodilo to, da se na površini prej segrete polovice kmalu razmnožijo vsakovrstni mikroorganizmi, na površini surove polovice pa se ne morejo prav razmnožiti. Na rezni površini razpolovljenega krompirja morajo biti tedaj snovi, ki zadržujejo rast vcepljenih klic. —dr Kofein in kožne bolezni Neki monakovski zdravnik je proučeval vprašanje, dali ima kofein vpliv na kožne žilice, na njih temperaturo in morebitne kožne bolezni. Poskusnim osebam je dajal po 200 ccm kofeinske kave, v drugih primerih kave brez kofeina ali pa za kontrolo le na 40 stopinj Celzija ogrete oslajene vode. Izkazalo se je, da je temperatura v koži po kofeinski kavi narasla bolj nego po kavi brez kofeina, pri tem pa toplota kave ni imela edina odločilnega vpliva. Iz tega razloga priporoča eksperimentator osebam s kožnimi izpuščaji, naj ne pijejo kofeinske barve, ker se po njej kožno vnetje poviša in se izpuščaji ozdravijo težje. zdr Kako rasejo lasje in dlake? Le malo ljudi si prav predstavlja, kako hitro lasje in dlake prav za prav rasejo, čeprav v ogledalu lahko izvidimo, da nam na obritem obrazu že po štirih dneh požene viden »moški kras«. Natančnejše meritve so sedaj pokazale, da zrasejo človeški lasje ob sencih vsak dan za 0.3 do 0.7 mm. Ta rast pa v teku dneva nikakor ni enakomerna, temveč je med poedinimi urami opaziti razlike 11 do 55 tisočink milimetra. Najhitreje rasejo lasje med 10. in 11. dopoldne ter 4. in 6. popoldne, med tem ko nastane ponoči nekakšen premor. zdr PTIČJE HEKATOMBE Pretresljivi protest avtorja »Knjige o San Michelu« in manj nesebični koraki Mednarodne lovske zveze so izposlovali, da se ptički več trumoma ne lovijo v okolici otoka Kaprija in da se kolikor toliko prizanaša prepelicam, kadar izmučene prijadrajo iz Afrike na italijanska tla. To je bore bore malo, ako pomislimo, da vzdolž 1200 km ob Sredozemlju neštete pasti čakajo ptic selivk. Ce pa je nova vladavina nekoliko omejila lovska prava, se pa ni upala seči na prastare pravice, ki si jih naši mejaši laste do pUc in celo ptičic. Ta strast se še danes lahko izživlja zakonito s tem, da nastavljaš mreže po določenih predelih ali pa da s puško prežiš v krpah (c&paimi). Blizu pasti se postavijo žive ptice v kletkah, ki privabijo svoje vrstnice v smrt! Stvar je tem odurnejša, ker streljajo na živalce, ki jih malone povsod drugod ljudje cenijo in jim prizanašajo. Marca je neka italijanska športna smotra posvetila članek neki toskanski hišici iz zelenja. Tu so vodili točen zapisnik od 1.1860. Poglejmo, kaj so pokončali na tej preži od 15. sept. do 15. nov. 1937: celih 2,909 ptičic, namreč 696 škorcev, 415 ščin-kavcev, dalje debelokljune, liščke, zelenčke, strnade. pastiričice, grlice, divje golobe itd. Na enem samem mestu so v 77 letih ugonobili potemtakem vsaj 224,000 samih koristnih ptičic. A. D. PRAKTIČNE NOVOTE Kolesarenje z dobrolučjo Kolesarstvo se širi čedalje bolj in zato je ne samo zavoljo kolesarjeve varnosti, temveč tudi zavoljo varnosti vsega prometa kakšne morajo biti kolesarske svetilke, svet lobni stožec žarometa mora biti tako nagnjen, da ima svojo sredino med kolesom in razdaljo 20 m. Ce vozimo na preglednih cestah z vso svetlobo, ki cesto na predpisano razdaljo dobro razsvetljuje, je na nepreglednih in ozkih poteh široko razpršena luč prijetnejša. Da pa nam ni treba dveh svetilk, uporabljamo najbolje svetilko, ki ima dve žarilni telesi v eni žarnici, tako da moremo s preprostim pritiskom uporabiti polno ali pa raztreseno svetlobo. Glavno svetilo v žarišču žarometa daje sijajno svetlobo do 20 m pred kolesom, dočim daje drugo svetilo, ki je nameščeno v navzdol za<-slanjajoči kovinski kapi, pred kolesom Stroko raztreseno svetlobo. Cena za novo kolesno razsvetljavo je zelo majhna, tak« da m- je lahke omisli vsak kolesar. ZA BISTRE GLAVE 405 Eepatica Med svetovno vojno so videli neko repa-tfeo 17 dni. Pojavila se je 14. nekega meseca in je izginila spet 1. naslednjega meseca. Ali lahko navedete natančni datum njenega pojava?, 406 Dva vlaka v nasprotnih smereh AH je videti, če se srečata dva vlaka, br-zi vlak in tovorni vlak, na odprti progi, z brzega vlaka ali s tovornega vlaka, kakor da bi se drugi vlak hitreje pomikal mimo? 407 Dijak na potovanju Neki dijak se je odpravil na počitniško potovanje in je vsak dan prehodil 40 km. V posebno lepem kraju si je privoščil dan počitka, a potem je moral za ostanek potovanja do prihoda domov prehoditi vsak P "Pod hišo je labirint kletnih hodnikov z devetimi vhodi in izhodi. Pred glavnim vhodom v klet sedi maček, ki bi si rad privoščil dan 44 km. Polovico dni je hodil 40 km, polovico pa 44 km na dan in za vso turo je porabil toliko časa, kolikor bi ga rabil, če bi hodil brez dneva odmora po 40 km na dan. Koliko dni je trajalo potovanje. Rešitev k številki 404 (Obrnjeno število) Število je 468, in sicer ga dobimo s sledečim računom: lOOa + 10 (a + d) + a + 2d 3a + 3d lOOa + 10 (a + d) + a + 2d + 396 = = 100 (a + 2d) + 10 (a + d) + a lila + 12d = 78a + 78d lila + 12d + 396 = lila + 210d 33a = 66d, 198d = 396 v zadnjem delu kleti skrito miško. Kako pride miška iz kleti brez nevarnosti? UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN Ucedništvo in Hgraura, v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4*—> po T^grni&nirih dostavljeno Din